Moja zgodba

VEČ ...|13. 7. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

spominpolitikaDachauski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravoTamara Griesser PečarJelka PiškurićMontirani procesirepresivne ustanove

Moja zgodba

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

VEČ ...|13. 7. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

Jože Bartolj

spominpolitikaDachauski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravoTamara Griesser PečarJelka PiškurićMontirani procesirepresivne ustanove

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|11. 7. 2025
Slovenščino se je učilo več kot 280 otrok

Tečajev slovenskega jezika, ki jih v Beneški Sloveniji organizira Združenje Evgen Blankin, tako na šolah z italijanskim učnim jezikom kot obšolski tečaji za otroke in odrasle v Vidmu, se je v šolskem letu 2024/2025 udeležilo več kot 280 otrok. Kot piše petnajstdnevnik Dom, so na to še posebej ponosni. Hkrati pa upajo, da bodo uspeli v prihodnjem šolskem letu doseči, da se bo mreži šol, ki podpira učenje slovenskega jezika, pridružila še kakšna nova. Posebno pozornost namerava združenje Blankin posvetiti tudi čezmejnemu sodelovanju med šolami, še posebej med Tipano in Breginjem, ki je po covidu letos znova oživelo. Predsednik Igor Jelen upa, da bo združenje, ki ima za letos na razpolago manj finančnih sredstev kot v preteklem letu, uspelo zaključiti večino projektov, ki so povezani s tečaji slovenskega jezika in uveljavljanjem določil zaščitnega zakona za slovensko manjšino. 

Slovenščino se je učilo več kot 280 otrok

Tečajev slovenskega jezika, ki jih v Beneški Sloveniji organizira Združenje Evgen Blankin, tako na šolah z italijanskim učnim jezikom kot obšolski tečaji za otroke in odrasle v Vidmu, se je v šolskem letu 2024/2025 udeležilo več kot 280 otrok. Kot piše petnajstdnevnik Dom, so na to še posebej ponosni. Hkrati pa upajo, da bodo uspeli v prihodnjem šolskem letu doseči, da se bo mreži šol, ki podpira učenje slovenskega jezika, pridružila še kakšna nova. Posebno pozornost namerava združenje Blankin posvetiti tudi čezmejnemu sodelovanju med šolami, še posebej med Tipano in Breginjem, ki je po covidu letos znova oživelo. Predsednik Igor Jelen upa, da bo združenje, ki ima za letos na razpolago manj finančnih sredstev kot v preteklem letu, uspelo zaključiti večino projektov, ki so povezani s tečaji slovenskega jezika in uveljavljanjem določil zaščitnega zakona za slovensko manjšino. 

družbarojakimladi

Slovencem po svetu in domovini

Slovenščino se je učilo več kot 280 otrok

Tečajev slovenskega jezika, ki jih v Beneški Sloveniji organizira Združenje Evgen Blankin, tako na šolah z italijanskim učnim jezikom kot obšolski tečaji za otroke in odrasle v Vidmu, se je v šolskem letu 2024/2025 udeležilo več kot 280 otrok. Kot piše petnajstdnevnik Dom, so na to še posebej ponosni. Hkrati pa upajo, da bodo uspeli v prihodnjem šolskem letu doseči, da se bo mreži šol, ki podpira učenje slovenskega jezika, pridružila še kakšna nova. Posebno pozornost namerava združenje Blankin posvetiti tudi čezmejnemu sodelovanju med šolami, še posebej med Tipano in Breginjem, ki je po covidu letos znova oživelo. Predsednik Igor Jelen upa, da bo združenje, ki ima za letos na razpolago manj finančnih sredstev kot v preteklem letu, uspelo zaključiti večino projektov, ki so povezani s tečaji slovenskega jezika in uveljavljanjem določil zaščitnega zakona za slovensko manjšino. 

VEČ ...|11. 7. 2025
Slovenščino se je učilo več kot 280 otrok

Tečajev slovenskega jezika, ki jih v Beneški Sloveniji organizira Združenje Evgen Blankin, tako na šolah z italijanskim učnim jezikom kot obšolski tečaji za otroke in odrasle v Vidmu, se je v šolskem letu 2024/2025 udeležilo več kot 280 otrok. Kot piše petnajstdnevnik Dom, so na to še posebej ponosni. Hkrati pa upajo, da bodo uspeli v prihodnjem šolskem letu doseči, da se bo mreži šol, ki podpira učenje slovenskega jezika, pridružila še kakšna nova. Posebno pozornost namerava združenje Blankin posvetiti tudi čezmejnemu sodelovanju med šolami, še posebej med Tipano in Breginjem, ki je po covidu letos znova oživelo. Predsednik Igor Jelen upa, da bo združenje, ki ima za letos na razpolago manj finančnih sredstev kot v preteklem letu, uspelo zaključiti večino projektov, ki so povezani s tečaji slovenskega jezika in uveljavljanjem določil zaščitnega zakona za slovensko manjšino. 

Matjaž Merljak

družbarojakimladi

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|7. 7. 2025
Tadeja Pance, prejemnica Maroltove listine 2024

Tadeja Pance je modna oblikovalka. Večji del njenega dela je povezan s slovensko kulturno dediščino, ki jo na različne načine obuja in prinaša v naša sodobna življenja. Pred dobrim desetletjem jo je pot zanesla v folklorne vode. Je kostumografinja za folklorne skupine, poleg tega pa razvija lastno blagovno znamko Desetno, kjer svoj navdih črpa iz ljudskega izročila. 

Tadeja Pance, prejemnica Maroltove listine za leto 2024, za ustvarjalne dosežke in pomemben doprinos na področju folklorne dejavnosti, je bila gostja tokratne oddaje o ljudski glasbi.

Tadeja Pance, prejemnica Maroltove listine 2024

Tadeja Pance je modna oblikovalka. Večji del njenega dela je povezan s slovensko kulturno dediščino, ki jo na različne načine obuja in prinaša v naša sodobna življenja. Pred dobrim desetletjem jo je pot zanesla v folklorne vode. Je kostumografinja za folklorne skupine, poleg tega pa razvija lastno blagovno znamko Desetno, kjer svoj navdih črpa iz ljudskega izročila. 

Tadeja Pance, prejemnica Maroltove listine za leto 2024, za ustvarjalne dosežke in pomemben doprinos na področju folklorne dejavnosti, je bila gostja tokratne oddaje o ljudski glasbi.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Tadeja Pance, prejemnica Maroltove listine 2024

Tadeja Pance je modna oblikovalka. Večji del njenega dela je povezan s slovensko kulturno dediščino, ki jo na različne načine obuja in prinaša v naša sodobna življenja. Pred dobrim desetletjem jo je pot zanesla v folklorne vode. Je kostumografinja za folklorne skupine, poleg tega pa razvija lastno blagovno znamko Desetno, kjer svoj navdih črpa iz ljudskega izročila. 

Tadeja Pance, prejemnica Maroltove listine za leto 2024, za ustvarjalne dosežke in pomemben doprinos na področju folklorne dejavnosti, je bila gostja tokratne oddaje o ljudski glasbi.

VEČ ...|7. 7. 2025
Tadeja Pance, prejemnica Maroltove listine 2024

Tadeja Pance je modna oblikovalka. Večji del njenega dela je povezan s slovensko kulturno dediščino, ki jo na različne načine obuja in prinaša v naša sodobna življenja. Pred dobrim desetletjem jo je pot zanesla v folklorne vode. Je kostumografinja za folklorne skupine, poleg tega pa razvija lastno blagovno znamko Desetno, kjer svoj navdih črpa iz ljudskega izročila. 

Tadeja Pance, prejemnica Maroltove listine za leto 2024, za ustvarjalne dosežke in pomemben doprinos na področju folklorne dejavnosti, je bila gostja tokratne oddaje o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Via positiva

VEČ ...|26. 6. 2025
Zvone Nagode, diplomirani zdravstvenik in ljubiteljski igralec

Zvone Nagode je po izobrazbi zdravstvenik, med drugim je delal na Zavodu za transfuzijsko medicino. V prostem času pa izjemen gledališčnik, ki je blestel v več predstavah, med zadnjimi z vlogo Jakoba Aljaža. Na festivalu ljubiteljskih gledališč je leta 2024 prejel priznanje za posebne igralske dosežke. Ob prazniku domovine je bil pravšnji sogovornik, povedal je več o svoji ustvarjalnosti, ljubezni do jezika, kulture in nastopanja. 

Zvone Nagode, diplomirani zdravstvenik in ljubiteljski igralec

Zvone Nagode je po izobrazbi zdravstvenik, med drugim je delal na Zavodu za transfuzijsko medicino. V prostem času pa izjemen gledališčnik, ki je blestel v več predstavah, med zadnjimi z vlogo Jakoba Aljaža. Na festivalu ljubiteljskih gledališč je leta 2024 prejel priznanje za posebne igralske dosežke. Ob prazniku domovine je bil pravšnji sogovornik, povedal je več o svoji ustvarjalnosti, ljubezni do jezika, kulture in nastopanja. 

pogovorkulturazdravstvodružba

Via positiva

Zvone Nagode, diplomirani zdravstvenik in ljubiteljski igralec

Zvone Nagode je po izobrazbi zdravstvenik, med drugim je delal na Zavodu za transfuzijsko medicino. V prostem času pa izjemen gledališčnik, ki je blestel v več predstavah, med zadnjimi z vlogo Jakoba Aljaža. Na festivalu ljubiteljskih gledališč je leta 2024 prejel priznanje za posebne igralske dosežke. Ob prazniku domovine je bil pravšnji sogovornik, povedal je več o svoji ustvarjalnosti, ljubezni do jezika, kulture in nastopanja. 

VEČ ...|26. 6. 2025
Zvone Nagode, diplomirani zdravstvenik in ljubiteljski igralec

Zvone Nagode je po izobrazbi zdravstvenik, med drugim je delal na Zavodu za transfuzijsko medicino. V prostem času pa izjemen gledališčnik, ki je blestel v več predstavah, med zadnjimi z vlogo Jakoba Aljaža. Na festivalu ljubiteljskih gledališč je leta 2024 prejel priznanje za posebne igralske dosežke. Ob prazniku domovine je bil pravšnji sogovornik, povedal je več o svoji ustvarjalnosti, ljubezni do jezika, kulture in nastopanja. 

Nataša Ličen

pogovorkulturazdravstvodružba

Naš gost

VEČ ...|21. 6. 2025
Irena Orešnik: Če veš, da je nekaj prav, se je treba podati na pot in vztrajati.

Irena Orešnik je kandidatka za Slovenko leta 2024  in ženska številnih talentov, ki jih uspešno združuje na svoji poklicni poti tako doma kot tudi v tujini. Je podpredsednica Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev FACE, zelo aktivna je  v upravnem odboru Združenja kmečkih sirarjev Slovenije,  katerega predsednica je bila v preteklosti. Sodeluje  pri Zvezi društev rejcev drobnice ter je predsednica Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, katerega soustanoviteljica je. 

Irena Orešnik: Če veš, da je nekaj prav, se je treba podati na pot in vztrajati.

Irena Orešnik je kandidatka za Slovenko leta 2024  in ženska številnih talentov, ki jih uspešno združuje na svoji poklicni poti tako doma kot tudi v tujini. Je podpredsednica Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev FACE, zelo aktivna je  v upravnem odboru Združenja kmečkih sirarjev Slovenije,  katerega predsednica je bila v preteklosti. Sodeluje  pri Zvezi društev rejcev drobnice ter je predsednica Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, katerega soustanoviteljica je. 

spominživljenje

Naš gost

Irena Orešnik: Če veš, da je nekaj prav, se je treba podati na pot in vztrajati.

Irena Orešnik je kandidatka za Slovenko leta 2024  in ženska številnih talentov, ki jih uspešno združuje na svoji poklicni poti tako doma kot tudi v tujini. Je podpredsednica Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev FACE, zelo aktivna je  v upravnem odboru Združenja kmečkih sirarjev Slovenije,  katerega predsednica je bila v preteklosti. Sodeluje  pri Zvezi društev rejcev drobnice ter je predsednica Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, katerega soustanoviteljica je. 

VEČ ...|21. 6. 2025
Irena Orešnik: Če veš, da je nekaj prav, se je treba podati na pot in vztrajati.

Irena Orešnik je kandidatka za Slovenko leta 2024  in ženska številnih talentov, ki jih uspešno združuje na svoji poklicni poti tako doma kot tudi v tujini. Je podpredsednica Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev FACE, zelo aktivna je  v upravnem odboru Združenja kmečkih sirarjev Slovenije,  katerega predsednica je bila v preteklosti. Sodeluje  pri Zvezi društev rejcev drobnice ter je predsednica Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, katerega soustanoviteljica je. 

Slavi Košir

spominživljenje

Rožni venec

VEČ ...|7. 6. 2025
Častitljici del dne 7. 6.

Molitev je vodil vojaški vikar Matej Jakopič.

Častitljici del dne 7. 6.

Molitev je vodil vojaški vikar Matej Jakopič.

Rožni venec

Častitljici del dne 7. 6.
Molitev je vodil vojaški vikar Matej Jakopič.
VEČ ...|7. 6. 2025
Častitljici del dne 7. 6.
Molitev je vodil vojaški vikar Matej Jakopič.

Radio Ognjišče

Rožni venec

VEČ ...|31. 5. 2025
Častitljivi del dne 31. 5.

Molitev je vodil jezuit p. Marjan Kokalj.

Častitljivi del dne 31. 5.

Molitev je vodil jezuit p. Marjan Kokalj.

Rožni venec

Častitljivi del dne 31. 5.
Molitev je vodil jezuit p. Marjan Kokalj.
VEČ ...|31. 5. 2025
Častitljivi del dne 31. 5.
Molitev je vodil jezuit p. Marjan Kokalj.

Radio Ognjišče

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|30. 5. 2025
Primorska poje še v Gorici in na Višarjah

Letošnja 56. revija Primorska poje, ki se je 21. februarja začela v Vipolžah, se je že po tradiciji zaključila s koncertom v Trenti, v prireditvenem prostoru Informacijskega centra TNP je bil napolnjen do zadnjega kotička. 210 zborov se je predstavilo na 35 revijah po Sloveniji, v zamejstvu in na Hrvaškem. Posvečena je bila slikarju Tonetu Kralju (1900–1975), dirigentu in zborovodji Marku Munihu (1936–2024), dirigentu in skladatelju Hilariju Lavrenčiču (1962–2024) in 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Zadnja dogodka letošnje revije Primorska poje bosta ta konec tedna. Jutri bo na Trgu Evrope v Novi Gorici koncert »Primorska poje z Evropsko prestolnico kulture«. To bo ena največjih manifestacij slovenske ljubiteljske kulture. Dan kasneje, v nedeljo, 1. junija, se bodo pevci zbrali še v cerkvi na Sv. Višarjah. Dan prej se bo z zagonom kabinske žičnice tudi začela letošnja romarska sezona.

Primorska poje še v Gorici in na Višarjah

Letošnja 56. revija Primorska poje, ki se je 21. februarja začela v Vipolžah, se je že po tradiciji zaključila s koncertom v Trenti, v prireditvenem prostoru Informacijskega centra TNP je bil napolnjen do zadnjega kotička. 210 zborov se je predstavilo na 35 revijah po Sloveniji, v zamejstvu in na Hrvaškem. Posvečena je bila slikarju Tonetu Kralju (1900–1975), dirigentu in zborovodji Marku Munihu (1936–2024), dirigentu in skladatelju Hilariju Lavrenčiču (1962–2024) in 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Zadnja dogodka letošnje revije Primorska poje bosta ta konec tedna. Jutri bo na Trgu Evrope v Novi Gorici koncert »Primorska poje z Evropsko prestolnico kulture«. To bo ena največjih manifestacij slovenske ljubiteljske kulture. Dan kasneje, v nedeljo, 1. junija, se bodo pevci zbrali še v cerkvi na Sv. Višarjah. Dan prej se bo z zagonom kabinske žičnice tudi začela letošnja romarska sezona.

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Primorska poje še v Gorici in na Višarjah

Letošnja 56. revija Primorska poje, ki se je 21. februarja začela v Vipolžah, se je že po tradiciji zaključila s koncertom v Trenti, v prireditvenem prostoru Informacijskega centra TNP je bil napolnjen do zadnjega kotička. 210 zborov se je predstavilo na 35 revijah po Sloveniji, v zamejstvu in na Hrvaškem. Posvečena je bila slikarju Tonetu Kralju (1900–1975), dirigentu in zborovodji Marku Munihu (1936–2024), dirigentu in skladatelju Hilariju Lavrenčiču (1962–2024) in 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Zadnja dogodka letošnje revije Primorska poje bosta ta konec tedna. Jutri bo na Trgu Evrope v Novi Gorici koncert »Primorska poje z Evropsko prestolnico kulture«. To bo ena največjih manifestacij slovenske ljubiteljske kulture. Dan kasneje, v nedeljo, 1. junija, se bodo pevci zbrali še v cerkvi na Sv. Višarjah. Dan prej se bo z zagonom kabinske žičnice tudi začela letošnja romarska sezona.

VEČ ...|30. 5. 2025
Primorska poje še v Gorici in na Višarjah

Letošnja 56. revija Primorska poje, ki se je 21. februarja začela v Vipolžah, se je že po tradiciji zaključila s koncertom v Trenti, v prireditvenem prostoru Informacijskega centra TNP je bil napolnjen do zadnjega kotička. 210 zborov se je predstavilo na 35 revijah po Sloveniji, v zamejstvu in na Hrvaškem. Posvečena je bila slikarju Tonetu Kralju (1900–1975), dirigentu in zborovodji Marku Munihu (1936–2024), dirigentu in skladatelju Hilariju Lavrenčiču (1962–2024) in 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Zadnja dogodka letošnje revije Primorska poje bosta ta konec tedna. Jutri bo na Trgu Evrope v Novi Gorici koncert »Primorska poje z Evropsko prestolnico kulture«. To bo ena največjih manifestacij slovenske ljubiteljske kulture. Dan kasneje, v nedeljo, 1. junija, se bodo pevci zbrali še v cerkvi na Sv. Višarjah. Dan prej se bo z zagonom kabinske žičnice tudi začela letošnja romarska sezona.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|15. 7. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. julij 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. julij 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Za življenje

VEČ ...|12. 7. 2025
Marko Juhant

V vročici poletja misel na šolo pri večini lahko stopi v ozadje, vzgoja pa nima oddiha. Ravno počitnice so velika priložnost za še več bližine, sproščenosti in še večjo povezanost v družini. O tem smo govorili z Markom Juhantom

Marko Juhant

V vročici poletja misel na šolo pri večini lahko stopi v ozadje, vzgoja pa nima oddiha. Ravno počitnice so velika priložnost za še več bližine, sproščenosti in še večjo povezanost v družini. O tem smo govorili z Markom Juhantom

Nataša Ličen

vzgojaodnosisvetovanjedružinapogovor

Kmetijska oddaja

VEČ ...|13. 7. 2025
Zveri

V tokratni kmetijski oddaji smo govorili o problematiki zveri. Gostili smo Alojza Kovšco.

Zveri

V tokratni kmetijski oddaji smo govorili o problematiki zveri. Gostili smo Alojza Kovšco.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 7. 2025
Obletnica požiga in vrnitve tržaškega Narodnega doma

V nedeljo je minilo 105 let od požiga tržaškega Narodnega doma in pet let od podpisa memoranduma za vrnitev doma slovenski narodni skupnosti v Italiji. Krajšo slovesnost ob tem so pripravili: Fundacija Narodni dom, krovni organizaciji naše narodne skupnosti Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter stranka Slovenska skupnost. Glasbeno točko sta pripravila gojenca Glasbene matice, sledilo je polaganje vencev, medtem ko je zbrane v imenu Fundacije Narodni dom nagovoril podpredsednik Walter Coren. Napovedal je, da Fundacija večji dogodek pripravlja ob koncu leta, ko bi radi počastili tudi gledališko dejavnost, ki se je vse od začetka odvijala v prostorih Narodnega doma. Stavba, ki so jo po načrtu arhitekta Maksa Fabianija dogradili leta 1904, je bila pomembno večnamensko središče tržaških Slovencev in drugih Slovanov v Trstu.

Obletnica požiga in vrnitve tržaškega Narodnega doma

V nedeljo je minilo 105 let od požiga tržaškega Narodnega doma in pet let od podpisa memoranduma za vrnitev doma slovenski narodni skupnosti v Italiji. Krajšo slovesnost ob tem so pripravili: Fundacija Narodni dom, krovni organizaciji naše narodne skupnosti Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter stranka Slovenska skupnost. Glasbeno točko sta pripravila gojenca Glasbene matice, sledilo je polaganje vencev, medtem ko je zbrane v imenu Fundacije Narodni dom nagovoril podpredsednik Walter Coren. Napovedal je, da Fundacija večji dogodek pripravlja ob koncu leta, ko bi radi počastili tudi gledališko dejavnost, ki se je vse od začetka odvijala v prostorih Narodnega doma. Stavba, ki so jo po načrtu arhitekta Maksa Fabianija dogradili leta 1904, je bila pomembno večnamensko središče tržaških Slovencev in drugih Slovanov v Trstu.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|14. 7. 2025
Referendumska nadaljevanka in njene posledice

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo tokrat gostili novinarja Petra Meršeta in skupaj z njim pogledali na politično prizorišče. Drama z referendumi o obrambi in NATU, parlamentarna razprava o evtanaziji in dveh interpelacijah, resolucija v Evropskem parlamentu, ki spregovori o pomembnem priznanju na področju slovenske zgodovine, to je le nekaj tem, ki smo jih odprli s Petrom Meršetom. 

Referendumska nadaljevanka in njene posledice

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo tokrat gostili novinarja Petra Meršeta in skupaj z njim pogledali na politično prizorišče. Drama z referendumi o obrambi in NATU, parlamentarna razprava o evtanaziji in dveh interpelacijah, resolucija v Evropskem parlamentu, ki spregovori o pomembnem priznanju na področju slovenske zgodovine, to je le nekaj tem, ki smo jih odprli s Petrom Meršetom. 

Tanja Dominko

politika

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|16. 7. 2025
Žličniki za juho

Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila rahle zdrobove žličnike za juho, povedala, naj jih pripravi iz 2 jajc, 4 dag masla ali domače masti, 12 dag pšeničnega zdroba (če so jajca srednje debela, sicer manj ali več). To zmešamo z metlico, da dobimo gladko testo in pustimo počivati 15 minut. Bolj rahlo zmes bomo dobili, če rumenjake umešamo v stepen sneg. Pomaga tudi, da v zdrob zamešamo nožev vrh pecilnega praška. Kuhajo naj se v pokriti posodi, saj tudi to pripomore k rahljanju žličnikov.

Žličniki za juho

Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila rahle zdrobove žličnike za juho, povedala, naj jih pripravi iz 2 jajc, 4 dag masla ali domače masti, 12 dag pšeničnega zdroba (če so jajca srednje debela, sicer manj ali več). To zmešamo z metlico, da dobimo gladko testo in pustimo počivati 15 minut. Bolj rahlo zmes bomo dobili, če rumenjake umešamo v stepen sneg. Pomaga tudi, da v zdrob zamešamo nožev vrh pecilnega praška. Kuhajo naj se v pokriti posodi, saj tudi to pripomore k rahljanju žličnikov.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Od slike do besede

VEČ ...|15. 7. 2025
Nenačrtovano starševstvo

Predstavili smo delo Abby Johnson: Nenačrtovano starševstvo. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi založbi. Gost oddaje je bil prevajalec Niki Neubauer.

Nenačrtovano starševstvo

Predstavili smo delo Abby Johnson: Nenačrtovano starševstvo. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi založbi. Gost oddaje je bil prevajalec Niki Neubauer.

Mateja Subotičanec

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|15. 7. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 7. 2025
Obletnica požiga in vrnitve tržaškega Narodnega doma

V nedeljo je minilo 105 let od požiga tržaškega Narodnega doma in pet let od podpisa memoranduma za vrnitev doma slovenski narodni skupnosti v Italiji. Krajšo slovesnost ob tem so pripravili: Fundacija Narodni dom, krovni organizaciji naše narodne skupnosti Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter stranka Slovenska skupnost. Glasbeno točko sta pripravila gojenca Glasbene matice, sledilo je polaganje vencev, medtem ko je zbrane v imenu Fundacije Narodni dom nagovoril podpredsednik Walter Coren. Napovedal je, da Fundacija večji dogodek pripravlja ob koncu leta, ko bi radi počastili tudi gledališko dejavnost, ki se je vse od začetka odvijala v prostorih Narodnega doma. Stavba, ki so jo po načrtu arhitekta Maksa Fabianija dogradili leta 1904, je bila pomembno večnamensko središče tržaških Slovencev in drugih Slovanov v Trstu.

Obletnica požiga in vrnitve tržaškega Narodnega doma

V nedeljo je minilo 105 let od požiga tržaškega Narodnega doma in pet let od podpisa memoranduma za vrnitev doma slovenski narodni skupnosti v Italiji. Krajšo slovesnost ob tem so pripravili: Fundacija Narodni dom, krovni organizaciji naše narodne skupnosti Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter stranka Slovenska skupnost. Glasbeno točko sta pripravila gojenca Glasbene matice, sledilo je polaganje vencev, medtem ko je zbrane v imenu Fundacije Narodni dom nagovoril podpredsednik Walter Coren. Napovedal je, da Fundacija večji dogodek pripravlja ob koncu leta, ko bi radi počastili tudi gledališko dejavnost, ki se je vse od začetka odvijala v prostorih Narodnega doma. Stavba, ki so jo po načrtu arhitekta Maksa Fabianija dogradili leta 1904, je bila pomembno večnamensko središče tržaških Slovencev in drugih Slovanov v Trstu.

Matjaž Merljak

družbarojaki