Informativni prispevki
VEČ ...|24. 10. 2019
David Tasič ob 25-letnici Slovenije - pogovor

Umrl je nekdanji novinar Mladine in založnik David Tasič, član četverice JBTZ, ki jo je vojaško sodišče leta 1988 obsodilo na zapor. Kot podjetnik se je ukvarjal z založništvom, zadnje čase pa je bil predsednik Društva političnih zapornikov. Za Radio Ognjišč je spregovoril ob 25-letnici Slovenije.

David Tasič ob 25-letnici Slovenije - pogovor

Umrl je nekdanji novinar Mladine in založnik David Tasič, član četverice JBTZ, ki jo je vojaško sodišče leta 1988 obsodilo na zapor. Kot podjetnik se je ukvarjal z založništvom, zadnje čase pa je bil predsednik Društva političnih zapornikov. Za Radio Ognjišč je spregovoril ob 25-letnici Slovenije.

Helena Škrlec

infoizobraževanjepolitikadavid tasičsmrt

Informativni prispevki
David Tasič ob 25-letnici Slovenije - pogovor
Umrl je nekdanji novinar Mladine in založnik David Tasič, član četverice JBTZ, ki jo je vojaško sodišče leta 1988 obsodilo na zapor. Kot podjetnik se je ukvarjal z založništvom, zadnje čase pa je bil predsednik Društva političnih zapornikov. Za Radio Ognjišč je spregovoril ob 25-letnici Slovenije.
VEČ ...|24. 10. 2019
David Tasič ob 25-letnici Slovenije - pogovor
Umrl je nekdanji novinar Mladine in založnik David Tasič, član četverice JBTZ, ki jo je vojaško sodišče leta 1988 obsodilo na zapor. Kot podjetnik se je ukvarjal z založništvom, zadnje čase pa je bil predsednik Društva političnih zapornikov. Za Radio Ognjišč je spregovoril ob 25-letnici Slovenije.

Helena Škrlec

infoizobraževanjepolitikadavid tasičsmrt

Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ...|2. 6. 2019
Aleš Maver: Analiza volitev v Evropski parlament

V ospredju tokratne oddaje Spoznanje več, predsodek manj je bila analiza volitev v Evropski parlament. Številni so v kampanji opozarjali na njihov pomen. Kaj so prinesle? Kakšno prihodnost na stari celini obetajo? Kakšna je in kakšna bo po njih Slovenija? To smo ugotavljali s političnim analitikom, publicistom in zgodovinarjem doktorjem Alešem Mavrom.

Aleš Maver: Analiza volitev v Evropski parlament

V ospredju tokratne oddaje Spoznanje več, predsodek manj je bila analiza volitev v Evropski parlament. Številni so v kampanji opozarjali na njihov pomen. Kaj so prinesle? Kakšno prihodnost na stari celini obetajo? Kakšna je in kakšna bo po njih Slovenija? To smo ugotavljali s političnim analitikom, publicistom in zgodovinarjem doktorjem Alešem Mavrom.

Helena Škrlec

politikapogovorkomentar

Spoznanje več, predsodek manj
Aleš Maver: Analiza volitev v Evropski parlament
V ospredju tokratne oddaje Spoznanje več, predsodek manj je bila analiza volitev v Evropski parlament. Številni so v kampanji opozarjali na njihov pomen. Kaj so prinesle? Kakšno prihodnost na stari celini obetajo? Kakšna je in kakšna bo po njih Slovenija? To smo ugotavljali s političnim analitikom, publicistom in zgodovinarjem doktorjem Alešem Mavrom.
VEČ ...|2. 6. 2019
Aleš Maver: Analiza volitev v Evropski parlament
V ospredju tokratne oddaje Spoznanje več, predsodek manj je bila analiza volitev v Evropski parlament. Številni so v kampanji opozarjali na njihov pomen. Kaj so prinesle? Kakšno prihodnost na stari celini obetajo? Kakšna je in kakšna bo po njih Slovenija? To smo ugotavljali s političnim analitikom, publicistom in zgodovinarjem doktorjem Alešem Mavrom.

Helena Škrlec

politikapogovorkomentar

Pogovor o
VEČ ...|22. 5. 2019
Kako pomen Evropske unije čutimo v vsakdanjem življenju?

Na to vprašanje so tik pred volitvami v Evropski parlament med drugim skušali odgovoriti podjetnik, znanstvenica, predstavnik naših rojakov v zamejstvu, okoljevarstvenica …

Kako pomen Evropske unije čutimo v vsakdanjem življenju?

Na to vprašanje so tik pred volitvami v Evropski parlament med drugim skušali odgovoriti podjetnik, znanstvenica, predstavnik naših rojakov v zamejstvu, okoljevarstvenica …

Helena Škrlec

evropaeupolitika

Pogovor o
Kako pomen Evropske unije čutimo v vsakdanjem življenju?
Na to vprašanje so tik pred volitvami v Evropski parlament med drugim skušali odgovoriti podjetnik, znanstvenica, predstavnik naših rojakov v zamejstvu, okoljevarstvenica …
VEČ ...|22. 5. 2019
Kako pomen Evropske unije čutimo v vsakdanjem življenju?
Na to vprašanje so tik pred volitvami v Evropski parlament med drugim skušali odgovoriti podjetnik, znanstvenica, predstavnik naših rojakov v zamejstvu, okoljevarstvenica …

Helena Škrlec

evropaeupolitika

Informativni prispevki
VEČ ...|13. 5. 2019
Bodo zadnje napetosti v Perzijskem zalivu vplivale na globalni naftni trg?

V vodah Združenih arabskih emiratov sta bila napadena dva tankerja Saudove Arabije, šlo naj bi za sabotažo. Kdo naj bi stal za tem, še ni jasno, a ne gre za osamljen dogodek. V preteklih dneh naj bi bile tarča tudi nekatere trgovske ladje. Poklicali smo raziskovalca na Univerzi George Washington v ZDA Igorja Kovača.

Bodo zadnje napetosti v Perzijskem zalivu vplivale na globalni naftni trg?

V vodah Združenih arabskih emiratov sta bila napadena dva tankerja Saudove Arabije, šlo naj bi za sabotažo. Kdo naj bi stal za tem, še ni jasno, a ne gre za osamljen dogodek. V preteklih dneh naj bi bile tarča tudi nekatere trgovske ladje. Poklicali smo raziskovalca na Univerzi George Washington v ZDA Igorja Kovača.

Helena Škrlec

infopogovorpolitika

Informativni prispevki
Bodo zadnje napetosti v Perzijskem zalivu vplivale na globalni naftni trg?
V vodah Združenih arabskih emiratov sta bila napadena dva tankerja Saudove Arabije, šlo naj bi za sabotažo. Kdo naj bi stal za tem, še ni jasno, a ne gre za osamljen dogodek. V preteklih dneh naj bi bile tarča tudi nekatere trgovske ladje. Poklicali smo raziskovalca na Univerzi George Washington v ZDA Igorja Kovača.
VEČ ...|13. 5. 2019
Bodo zadnje napetosti v Perzijskem zalivu vplivale na globalni naftni trg?
V vodah Združenih arabskih emiratov sta bila napadena dva tankerja Saudove Arabije, šlo naj bi za sabotažo. Kdo naj bi stal za tem, še ni jasno, a ne gre za osamljen dogodek. V preteklih dneh naj bi bile tarča tudi nekatere trgovske ladje. Poklicali smo raziskovalca na Univerzi George Washington v ZDA Igorja Kovača.

Helena Škrlec

infopogovorpolitika

Pogovor o
VEČ ...|8. 5. 2019
Violeta Bulc in volitve v Evropski parlament

Na predvečer Dneva Evrope je bila gostja oddaje Pogovor o evropska komisarka Violeta Bulc. Predstavila nam je svoje delo v Bruslju v zadnjih petih letih in komentirala tudi aktualno dogajanje, povezano z prihajajočimi volitvami v Evropski parlament. Vabljeni k poslušanju!

Violeta Bulc in volitve v Evropski parlament

Na predvečer Dneva Evrope je bila gostja oddaje Pogovor o evropska komisarka Violeta Bulc. Predstavila nam je svoje delo v Bruslju v zadnjih petih letih in komentirala tudi aktualno dogajanje, povezano z prihajajočimi volitvami v Evropski parlament. Vabljeni k poslušanju!

Helena Škrlec

politikavolitveevropska unijaevropski parlament

Pogovor o
Violeta Bulc in volitve v Evropski parlament
Na predvečer Dneva Evrope je bila gostja oddaje Pogovor o evropska komisarka Violeta Bulc. Predstavila nam je svoje delo v Bruslju v zadnjih petih letih in komentirala tudi aktualno dogajanje, povezano z prihajajočimi volitvami v Evropski parlament. Vabljeni k poslušanju!
VEČ ...|8. 5. 2019
Violeta Bulc in volitve v Evropski parlament
Na predvečer Dneva Evrope je bila gostja oddaje Pogovor o evropska komisarka Violeta Bulc. Predstavila nam je svoje delo v Bruslju v zadnjih petih letih in komentirala tudi aktualno dogajanje, povezano z prihajajočimi volitvami v Evropski parlament. Vabljeni k poslušanju!

Helena Škrlec

politikavolitveevropska unijaevropski parlament

Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ...|6. 5. 2019
Kaj po zadnjih volitvah čaka Severno Makedonijo, Španijo in Ukrajino?

V oddaji Spoznanje več, predsodek smo gostili političnega analitika in publicista doktorja Aleša Mavra. Aktualno dogajanje na mednarodnem parketu je bilo v ospredju pogovora, ob tem nismo mogli mimo velikonočnih napadov v Šrilanki in preganjanja kristjanov drugod po svetu. Govorili smo tudi o 15-letni poti Slovenije v Evropski uniji.

Kaj po zadnjih volitvah čaka Severno Makedonijo, Španijo in Ukrajino?

V oddaji Spoznanje več, predsodek smo gostili političnega analitika in publicista doktorja Aleša Mavra. Aktualno dogajanje na mednarodnem parketu je bilo v ospredju pogovora, ob tem nismo mogli mimo velikonočnih napadov v Šrilanki in preganjanja kristjanov drugod po svetu. Govorili smo tudi o 15-letni poti Slovenije v Evropski uniji.

Helena Škrlec

pogovorpolitikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj
Kaj po zadnjih volitvah čaka Severno Makedonijo, Španijo in Ukrajino?
V oddaji Spoznanje več, predsodek smo gostili političnega analitika in publicista doktorja Aleša Mavra. Aktualno dogajanje na mednarodnem parketu je bilo v ospredju pogovora, ob tem nismo mogli mimo velikonočnih napadov v Šrilanki in preganjanja kristjanov drugod po svetu. Govorili smo tudi o 15-letni poti Slovenije v Evropski uniji.
VEČ ...|6. 5. 2019
Kaj po zadnjih volitvah čaka Severno Makedonijo, Španijo in Ukrajino?
V oddaji Spoznanje več, predsodek smo gostili političnega analitika in publicista doktorja Aleša Mavra. Aktualno dogajanje na mednarodnem parketu je bilo v ospredju pogovora, ob tem nismo mogli mimo velikonočnih napadov v Šrilanki in preganjanja kristjanov drugod po svetu. Govorili smo tudi o 15-letni poti Slovenije v Evropski uniji.

Helena Škrlec

pogovorpolitikadružbakomentar

Informativni prispevki
VEČ ...|4. 4. 2019
Težave v družinski medicini se poznajo pri večjem obisku urgentnih centrov

Sveti več zdravstvenih ustanov po državi so se v teh dneh ukvarjali s programi dela in finančnimi načrti za letos. Ponekod so precej optimistični. Kako je v Slovenj Gradcu, smo vprašali direktorja tamkajšnje bolnišnice Janeza Lavreta. V pogovoru je komentiral tudi menjavo na vrhu pristojnega ministrstva in nevzdržne razmere v veji družinske medicine.

Težave v družinski medicini se poznajo pri večjem obisku urgentnih centrov

Sveti več zdravstvenih ustanov po državi so se v teh dneh ukvarjali s programi dela in finančnimi načrti za letos. Ponekod so precej optimistični. Kako je v Slovenj Gradcu, smo vprašali direktorja tamkajšnje bolnišnice Janeza Lavreta. V pogovoru je komentiral tudi menjavo na vrhu pristojnega ministrstva in nevzdržne razmere v veji družinske medicine.

Helena Škrlec

infopogovorpolitikazdravstvo

Informativni prispevki
Težave v družinski medicini se poznajo pri večjem obisku urgentnih centrov
Sveti več zdravstvenih ustanov po državi so se v teh dneh ukvarjali s programi dela in finančnimi načrti za letos. Ponekod so precej optimistični. Kako je v Slovenj Gradcu, smo vprašali direktorja tamkajšnje bolnišnice Janeza Lavreta. V pogovoru je komentiral tudi menjavo na vrhu pristojnega ministrstva in nevzdržne razmere v veji družinske medicine.
VEČ ...|4. 4. 2019
Težave v družinski medicini se poznajo pri večjem obisku urgentnih centrov
Sveti več zdravstvenih ustanov po državi so se v teh dneh ukvarjali s programi dela in finančnimi načrti za letos. Ponekod so precej optimistični. Kako je v Slovenj Gradcu, smo vprašali direktorja tamkajšnje bolnišnice Janeza Lavreta. V pogovoru je komentiral tudi menjavo na vrhu pristojnega ministrstva in nevzdržne razmere v veji družinske medicine.

Helena Škrlec

infopogovorpolitikazdravstvo

Informativni prispevki
VEČ ...|4. 4. 2019
Ni razvad, dodatki za udobnejšo vožnjo prispevajo tudi k več varnosti

Zdi se, da še ni tako dolgo, ko smo se ob nakupu vozila in pri izbiri dodatne opreme odločali predvsem med ročno in avtomatsko klimo, radijskimi sprejemniki, med tem, ali imeti sončno streho ali ne… Edini varnostni sistem, ki smo ga poznali, je bil sistem za preprečevanje blokiranja koles ABS, sistem nadzora nad stabilnostjo ESP je počasi prihajal v splošno uporabo, za primer nesreče se je večina ljudi zadovoljila s čim večjim številom zračnih blazin. A razvoj gre naprej. O novih varnostnih sistemih, ki bodo od leta 2024 obvezni v vseh novih vozilih v Evropski uniji, smo med drugim govorili z inštruktorjem varne vožnje Branetom Leganom.

Ni razvad, dodatki za udobnejšo vožnjo prispevajo tudi k več varnosti

Zdi se, da še ni tako dolgo, ko smo se ob nakupu vozila in pri izbiri dodatne opreme odločali predvsem med ročno in avtomatsko klimo, radijskimi sprejemniki, med tem, ali imeti sončno streho ali ne… Edini varnostni sistem, ki smo ga poznali, je bil sistem za preprečevanje blokiranja koles ABS, sistem nadzora nad stabilnostjo ESP je počasi prihajal v splošno uporabo, za primer nesreče se je večina ljudi zadovoljila s čim večjim številom zračnih blazin. A razvoj gre naprej. O novih varnostnih sistemih, ki bodo od leta 2024 obvezni v vseh novih vozilih v Evropski uniji, smo med drugim govorili z inštruktorjem varne vožnje Branetom Leganom.

Helena Škrlec

infopolitikapogovor

Informativni prispevki
Ni razvad, dodatki za udobnejšo vožnjo prispevajo tudi k več varnosti
Zdi se, da še ni tako dolgo, ko smo se ob nakupu vozila in pri izbiri dodatne opreme odločali predvsem med ročno in avtomatsko klimo, radijskimi sprejemniki, med tem, ali imeti sončno streho ali ne… Edini varnostni sistem, ki smo ga poznali, je bil sistem za preprečevanje blokiranja koles ABS, sistem nadzora nad stabilnostjo ESP je počasi prihajal v splošno uporabo, za primer nesreče se je večina ljudi zadovoljila s čim večjim številom zračnih blazin. A razvoj gre naprej. O novih varnostnih sistemih, ki bodo od leta 2024 obvezni v vseh novih vozilih v Evropski uniji, smo med drugim govorili z inštruktorjem varne vožnje Branetom Leganom.
VEČ ...|4. 4. 2019
Ni razvad, dodatki za udobnejšo vožnjo prispevajo tudi k več varnosti
Zdi se, da še ni tako dolgo, ko smo se ob nakupu vozila in pri izbiri dodatne opreme odločali predvsem med ročno in avtomatsko klimo, radijskimi sprejemniki, med tem, ali imeti sončno streho ali ne… Edini varnostni sistem, ki smo ga poznali, je bil sistem za preprečevanje blokiranja koles ABS, sistem nadzora nad stabilnostjo ESP je počasi prihajal v splošno uporabo, za primer nesreče se je večina ljudi zadovoljila s čim večjim številom zračnih blazin. A razvoj gre naprej. O novih varnostnih sistemih, ki bodo od leta 2024 obvezni v vseh novih vozilih v Evropski uniji, smo med drugim govorili z inštruktorjem varne vožnje Branetom Leganom.

Helena Škrlec

infopolitikapogovor

Pogovor o
VEČ ...|27. 3. 2019
Ali raziskave javnega mnenja merijo razpoloženje ljudi ali so oblika manipulacije?

V oddajo smo povabili sociologa in političnega komentatorja doktorja Mateja Makaroviča ter novinarja in izdajatelja Spletnega časopisa Petra Jančiča. Komentirala sta tudi aktualno dogajanje, povezano predvsem z bližnjimi volitvami v Evropski parlament. Vabljeni k poslušanju.

Ali raziskave javnega mnenja merijo razpoloženje ljudi ali so oblika manipulacije?

V oddajo smo povabili sociologa in političnega komentatorja doktorja Mateja Makaroviča ter novinarja in izdajatelja Spletnega časopisa Petra Jančiča. Komentirala sta tudi aktualno dogajanje, povezano predvsem z bližnjimi volitvami v Evropski parlament. Vabljeni k poslušanju.

Helena Škrlec

politika

Pogovor o
Ali raziskave javnega mnenja merijo razpoloženje ljudi ali so oblika manipulacije?
V oddajo smo povabili sociologa in političnega komentatorja doktorja Mateja Makaroviča ter novinarja in izdajatelja Spletnega časopisa Petra Jančiča. Komentirala sta tudi aktualno dogajanje, povezano predvsem z bližnjimi volitvami v Evropski parlament. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|27. 3. 2019
Ali raziskave javnega mnenja merijo razpoloženje ljudi ali so oblika manipulacije?
V oddajo smo povabili sociologa in političnega komentatorja doktorja Mateja Makaroviča ter novinarja in izdajatelja Spletnega časopisa Petra Jančiča. Komentirala sta tudi aktualno dogajanje, povezano predvsem z bližnjimi volitvami v Evropski parlament. Vabljeni k poslušanju.

Helena Škrlec

politika

Informativni prispevki
VEČ ...|22. 3. 2019
Ne manj bolnikov, ampak več časa zanje, pravijo družinski zdravniki

Opozorila, da so družinski zdravniki preobremenjeni, se vrstijo že dalj časa. Nov splošni dogovor v zdravstvu za letos njihovega položaja ni izboljšal, prav nasprotno, mnogi poudarjajo, da je so pogoji zdaj še slabši in da je dodatno ogrožena strokovnost. Težave so trenutno največje na Štajerskem in Gorenjskem, v Celju družinski zdravniki grozijo z odpovedmi, v Kranju zaradi več odhodov družinskih zdravnikov v zadnjem času ne vidijo dolgoročne rešitve. Ali grozi razpad sistema? Poklicali smo družinsko zdravnico dr. Neno Kopčavar Guček.

Ne manj bolnikov, ampak več časa zanje, pravijo družinski zdravniki

Opozorila, da so družinski zdravniki preobremenjeni, se vrstijo že dalj časa. Nov splošni dogovor v zdravstvu za letos njihovega položaja ni izboljšal, prav nasprotno, mnogi poudarjajo, da je so pogoji zdaj še slabši in da je dodatno ogrožena strokovnost. Težave so trenutno največje na Štajerskem in Gorenjskem, v Celju družinski zdravniki grozijo z odpovedmi, v Kranju zaradi več odhodov družinskih zdravnikov v zadnjem času ne vidijo dolgoročne rešitve. Ali grozi razpad sistema? Poklicali smo družinsko zdravnico dr. Neno Kopčavar Guček.

Helena Škrlec

infopogovorpolitikazdravstvo

Informativni prispevki
Ne manj bolnikov, ampak več časa zanje, pravijo družinski zdravniki
Opozorila, da so družinski zdravniki preobremenjeni, se vrstijo že dalj časa. Nov splošni dogovor v zdravstvu za letos njihovega položaja ni izboljšal, prav nasprotno, mnogi poudarjajo, da je so pogoji zdaj še slabši in da je dodatno ogrožena strokovnost. Težave so trenutno največje na Štajerskem in Gorenjskem, v Celju družinski zdravniki grozijo z odpovedmi, v Kranju zaradi več odhodov družinskih zdravnikov v zadnjem času ne vidijo dolgoročne rešitve. Ali grozi razpad sistema? Poklicali smo družinsko zdravnico dr. Neno Kopčavar Guček.
VEČ ...|22. 3. 2019
Ne manj bolnikov, ampak več časa zanje, pravijo družinski zdravniki
Opozorila, da so družinski zdravniki preobremenjeni, se vrstijo že dalj časa. Nov splošni dogovor v zdravstvu za letos njihovega položaja ni izboljšal, prav nasprotno, mnogi poudarjajo, da je so pogoji zdaj še slabši in da je dodatno ogrožena strokovnost. Težave so trenutno največje na Štajerskem in Gorenjskem, v Celju družinski zdravniki grozijo z odpovedmi, v Kranju zaradi več odhodov družinskih zdravnikov v zadnjem času ne vidijo dolgoročne rešitve. Ali grozi razpad sistema? Poklicali smo družinsko zdravnico dr. Neno Kopčavar Guček.

Helena Škrlec

infopogovorpolitikazdravstvo

Informativni prispevki
VEČ ...|18. 3. 2019
V zgodbi o brexitu je še veliko neznank

Voditelji članic Evropske unije bodo po vsej verjetnosti na spomladanskem vrhu v Bruslju odločali o preložitvi brexita. Neznank je veliko. Poklicali smo geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.

V zgodbi o brexitu je še veliko neznank

Voditelji članic Evropske unije bodo po vsej verjetnosti na spomladanskem vrhu v Bruslju odločali o preložitvi brexita. Neznank je veliko. Poklicali smo geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.

Helena Škrlec

infokomentarpolitikapogovor

Informativni prispevki
V zgodbi o brexitu je še veliko neznank
Voditelji članic Evropske unije bodo po vsej verjetnosti na spomladanskem vrhu v Bruslju odločali o preložitvi brexita. Neznank je veliko. Poklicali smo geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.
VEČ ...|18. 3. 2019
V zgodbi o brexitu je še veliko neznank
Voditelji članic Evropske unije bodo po vsej verjetnosti na spomladanskem vrhu v Bruslju odločali o preložitvi brexita. Neznank je veliko. Poklicali smo geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.

Helena Škrlec

infokomentarpolitikapogovor

Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ...|4. 3. 2019
10. obletnica odkritja Hude jame; Tajani v Bazovici; Venezuela

Z dr. Alešem Mavrom smo se spomnili desete obletnice odkritja množičnega morišča in grobišča v Hudi Jami pri Laškem. Dr. Maver je prav tako komentiral izjave predsednika Evropskega parlamenta v Bazovíci pri Trstu. Zanimalo nas je tudi, kako gleda na razdeljenost vladne koalicije pri odzivanju na razmere v Venezueli. Dr. Maver je zgodovinar, politični analitik in publicist.

10. obletnica odkritja Hude jame; Tajani v Bazovici; Venezuela

Z dr. Alešem Mavrom smo se spomnili desete obletnice odkritja množičnega morišča in grobišča v Hudi Jami pri Laškem. Dr. Maver je prav tako komentiral izjave predsednika Evropskega parlamenta v Bazovíci pri Trstu. Zanimalo nas je tudi, kako gleda na razdeljenost vladne koalicije pri odzivanju na razmere v Venezueli. Dr. Maver je zgodovinar, politični analitik in publicist.

Helena Škrlec

pogovorpolitikakomentar

Spoznanje več, predsodek manj
10. obletnica odkritja Hude jame; Tajani v Bazovici; Venezuela
Z dr. Alešem Mavrom smo se spomnili desete obletnice odkritja množičnega morišča in grobišča v Hudi Jami pri Laškem. Dr. Maver je prav tako komentiral izjave predsednika Evropskega parlamenta v Bazovíci pri Trstu. Zanimalo nas je tudi, kako gleda na razdeljenost vladne koalicije pri odzivanju na razmere v Venezueli. Dr. Maver je zgodovinar, politični analitik in publicist.
VEČ ...|4. 3. 2019
10. obletnica odkritja Hude jame; Tajani v Bazovici; Venezuela
Z dr. Alešem Mavrom smo se spomnili desete obletnice odkritja množičnega morišča in grobišča v Hudi Jami pri Laškem. Dr. Maver je prav tako komentiral izjave predsednika Evropskega parlamenta v Bazovíci pri Trstu. Zanimalo nas je tudi, kako gleda na razdeljenost vladne koalicije pri odzivanju na razmere v Venezueli. Dr. Maver je zgodovinar, politični analitik in publicist.

Helena Škrlec

pogovorpolitikakomentar

Informativni prispevki
VEČ ...|26. 2. 2019
Bo tudi uradno razglašen konec vojne na korejskem polotoku?

Pred drugim vrhom predsednikov ZDA in Severne Koreje smo o pričakovanjih govorili z raziskovalcem na Univerzi George Washington v ZDA Igorjem Kovačem. Zanimalo nas je tudi, zakaj kraj srečanja, Vietnam, ni naključje.

Bo tudi uradno razglašen konec vojne na korejskem polotoku?

Pred drugim vrhom predsednikov ZDA in Severne Koreje smo o pričakovanjih govorili z raziskovalcem na Univerzi George Washington v ZDA Igorjem Kovačem. Zanimalo nas je tudi, zakaj kraj srečanja, Vietnam, ni naključje.

Helena Škrlec

infopogovorpogovor

Informativni prispevki
Bo tudi uradno razglašen konec vojne na korejskem polotoku?
Pred drugim vrhom predsednikov ZDA in Severne Koreje smo o pričakovanjih govorili z raziskovalcem na Univerzi George Washington v ZDA Igorjem Kovačem. Zanimalo nas je tudi, zakaj kraj srečanja, Vietnam, ni naključje.
VEČ ...|26. 2. 2019
Bo tudi uradno razglašen konec vojne na korejskem polotoku?
Pred drugim vrhom predsednikov ZDA in Severne Koreje smo o pričakovanjih govorili z raziskovalcem na Univerzi George Washington v ZDA Igorjem Kovačem. Zanimalo nas je tudi, zakaj kraj srečanja, Vietnam, ni naključje.

Helena Škrlec

infopogovorpogovor

Informativni prispevki
VEČ ...|20. 2. 2019
Zapleti zaradi frekvenc na območju meje z Italijo prizadeli tudi Radio Ognjišče

Zaradi zapletov s frekvencami na meji med Slovenijo in Italijo ste od 13. februarja prizadeti nekateri naši poslušalci na Primorskem, posebej na območju, ki ga je pokrival signal oddajnika na Sveti Gori. Več je pojasnil vodja tehnične službe na Radiu Ognjišče Izidor Šček.

Zapleti zaradi frekvenc na območju meje z Italijo prizadeli tudi Radio Ognjišče

Zaradi zapletov s frekvencami na meji med Slovenijo in Italijo ste od 13. februarja prizadeti nekateri naši poslušalci na Primorskem, posebej na območju, ki ga je pokrival signal oddajnika na Sveti Gori. Več je pojasnil vodja tehnične službe na Radiu Ognjišče Izidor Šček.

Helena Škrlec

info

Informativni prispevki
Zapleti zaradi frekvenc na območju meje z Italijo prizadeli tudi Radio Ognjišče
Zaradi zapletov s frekvencami na meji med Slovenijo in Italijo ste od 13. februarja prizadeti nekateri naši poslušalci na Primorskem, posebej na območju, ki ga je pokrival signal oddajnika na Sveti Gori. Več je pojasnil vodja tehnične službe na Radiu Ognjišče Izidor Šček.
VEČ ...|20. 2. 2019
Zapleti zaradi frekvenc na območju meje z Italijo prizadeli tudi Radio Ognjišče
Zaradi zapletov s frekvencami na meji med Slovenijo in Italijo ste od 13. februarja prizadeti nekateri naši poslušalci na Primorskem, posebej na območju, ki ga je pokrival signal oddajnika na Sveti Gori. Več je pojasnil vodja tehnične službe na Radiu Ognjišče Izidor Šček.

Helena Škrlec

info

Informativni prispevki
VEČ ...|19. 2. 2019
Slovenija razmišlja o tožbah proti Italiji zaradi radijskih frekvenc

Še naprej odmevajo težave slovenskih radijskih postaj, ki oddajajo ob meji z Italijo. Ta za zdaj ni pokazala pripravljenosti za rešitev vprašanja motenja frekvenc. Za več pojasnil smo se obrnili na ministrstvo za javno upravo. Na naša vprašanja je odgovarjal generalni direktor direktorata za informacijsko družbo, dr. Uroš Svete.

Slovenija razmišlja o tožbah proti Italiji zaradi radijskih frekvenc

Še naprej odmevajo težave slovenskih radijskih postaj, ki oddajajo ob meji z Italijo. Ta za zdaj ni pokazala pripravljenosti za rešitev vprašanja motenja frekvenc. Za več pojasnil smo se obrnili na ministrstvo za javno upravo. Na naša vprašanja je odgovarjal generalni direktor direktorata za informacijsko družbo, dr. Uroš Svete.

Helena Škrlec

infopogovorpolitika

Informativni prispevki
Slovenija razmišlja o tožbah proti Italiji zaradi radijskih frekvenc
Še naprej odmevajo težave slovenskih radijskih postaj, ki oddajajo ob meji z Italijo. Ta za zdaj ni pokazala pripravljenosti za rešitev vprašanja motenja frekvenc. Za več pojasnil smo se obrnili na ministrstvo za javno upravo. Na naša vprašanja je odgovarjal generalni direktor direktorata za informacijsko družbo, dr. Uroš Svete.
VEČ ...|19. 2. 2019
Slovenija razmišlja o tožbah proti Italiji zaradi radijskih frekvenc
Še naprej odmevajo težave slovenskih radijskih postaj, ki oddajajo ob meji z Italijo. Ta za zdaj ni pokazala pripravljenosti za rešitev vprašanja motenja frekvenc. Za več pojasnil smo se obrnili na ministrstvo za javno upravo. Na naša vprašanja je odgovarjal generalni direktor direktorata za informacijsko družbo, dr. Uroš Svete.

Helena Škrlec

infopogovorpolitika

Informativni prispevki
VEČ ...|14. 2. 2019
Bolčina predlaga Tajaniju, kako se lahko opraviči

Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani razburil z besedami, ki jih je izrekel v Bazovici pri Trstu ob dnevu spomina na žrtve fojb in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Številni so jih razumeli kot neke vrste ozemeljske zahteve. Tajani je zagotovil, da to ni bil njegov namen, obžaloval jih je in se opravičil vsem, ki jih je s tem prizadel. Za komentar smo poklicali župnika v Štandrežu pri Gorici in škofovega vikarja za Slovence v Italiji Karla Bolčino.

Bolčina predlaga Tajaniju, kako se lahko opraviči

Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani razburil z besedami, ki jih je izrekel v Bazovici pri Trstu ob dnevu spomina na žrtve fojb in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Številni so jih razumeli kot neke vrste ozemeljske zahteve. Tajani je zagotovil, da to ni bil njegov namen, obžaloval jih je in se opravičil vsem, ki jih je s tem prizadel. Za komentar smo poklicali župnika v Štandrežu pri Gorici in škofovega vikarja za Slovence v Italiji Karla Bolčino.

Helena Škrlec

infopogovorpolitika

Informativni prispevki
Bolčina predlaga Tajaniju, kako se lahko opraviči
Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani razburil z besedami, ki jih je izrekel v Bazovici pri Trstu ob dnevu spomina na žrtve fojb in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Številni so jih razumeli kot neke vrste ozemeljske zahteve. Tajani je zagotovil, da to ni bil njegov namen, obžaloval jih je in se opravičil vsem, ki jih je s tem prizadel. Za komentar smo poklicali župnika v Štandrežu pri Gorici in škofovega vikarja za Slovence v Italiji Karla Bolčino.
VEČ ...|14. 2. 2019
Bolčina predlaga Tajaniju, kako se lahko opraviči
Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani razburil z besedami, ki jih je izrekel v Bazovici pri Trstu ob dnevu spomina na žrtve fojb in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Številni so jih razumeli kot neke vrste ozemeljske zahteve. Tajani je zagotovil, da to ni bil njegov namen, obžaloval jih je in se opravičil vsem, ki jih je s tem prizadel. Za komentar smo poklicali župnika v Štandrežu pri Gorici in škofovega vikarja za Slovence v Italiji Karla Bolčino.

Helena Škrlec

infopogovorpolitika

Informativni prispevki
VEČ ...|13. 2. 2019
Besede predsednika Evropskega parlamenta v Bazovici so mnoge razočarale

Naj živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija, naj živijo italijanski izgnanci. To so besede predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija na slovesnosti v Bazovíci ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb in eksodusa. Globoko so užalile tako slovenske kot tudi hrvaške državljane. Poklicali smo tajnika Slovenske skupnosti v Gorici Julijana Čavdka.

Besede predsednika Evropskega parlamenta v Bazovici so mnoge razočarale

Naj živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija, naj živijo italijanski izgnanci. To so besede predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija na slovesnosti v Bazovíci ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb in eksodusa. Globoko so užalile tako slovenske kot tudi hrvaške državljane. Poklicali smo tajnika Slovenske skupnosti v Gorici Julijana Čavdka.

Helena Škrlec

pogovorpolitikainfo

Informativni prispevki
Besede predsednika Evropskega parlamenta v Bazovici so mnoge razočarale
Naj živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija, naj živijo italijanski izgnanci. To so besede predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija na slovesnosti v Bazovíci ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb in eksodusa. Globoko so užalile tako slovenske kot tudi hrvaške državljane. Poklicali smo tajnika Slovenske skupnosti v Gorici Julijana Čavdka.
VEČ ...|13. 2. 2019
Besede predsednika Evropskega parlamenta v Bazovici so mnoge razočarale
Naj živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija, naj živijo italijanski izgnanci. To so besede predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija na slovesnosti v Bazovíci ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb in eksodusa. Globoko so užalile tako slovenske kot tudi hrvaške državljane. Poklicali smo tajnika Slovenske skupnosti v Gorici Julijana Čavdka.

Helena Škrlec

pogovorpolitikainfo

Informativni prispevki
VEČ ...|12. 2. 2019
Podražitev vrtcev je skoraj neizbežen ukrep

Ena od posledic dogovora o višjih plačah v javnem sektorju so med drugim podražitve vrtcev. V nekaterih občinah po državi so takšnemu predlogu že prižgali zeleno luč, v nekaterih je še na mizah. Med temi je Mestna občina Novo mesto, kamor smo poklicali Urbana Kramarja, ki je odgovoren za odnose z javnostmi.

Podražitev vrtcev je skoraj neizbežen ukrep

Ena od posledic dogovora o višjih plačah v javnem sektorju so med drugim podražitve vrtcev. V nekaterih občinah po državi so takšnemu predlogu že prižgali zeleno luč, v nekaterih je še na mizah. Med temi je Mestna občina Novo mesto, kamor smo poklicali Urbana Kramarja, ki je odgovoren za odnose z javnostmi.

Helena Škrlec

infootrocipogovorpolitikavzgoja

Informativni prispevki
Podražitev vrtcev je skoraj neizbežen ukrep
Ena od posledic dogovora o višjih plačah v javnem sektorju so med drugim podražitve vrtcev. V nekaterih občinah po državi so takšnemu predlogu že prižgali zeleno luč, v nekaterih je še na mizah. Med temi je Mestna občina Novo mesto, kamor smo poklicali Urbana Kramarja, ki je odgovoren za odnose z javnostmi.
VEČ ...|12. 2. 2019
Podražitev vrtcev je skoraj neizbežen ukrep
Ena od posledic dogovora o višjih plačah v javnem sektorju so med drugim podražitve vrtcev. V nekaterih občinah po državi so takšnemu predlogu že prižgali zeleno luč, v nekaterih je še na mizah. Med temi je Mestna občina Novo mesto, kamor smo poklicali Urbana Kramarja, ki je odgovoren za odnose z javnostmi.

Helena Škrlec

infootrocipogovorpolitikavzgoja

Informativni prispevki
VEČ ...|12. 2. 2019
Mladi zdravniki Slovenije razočarani, prepričani so, da jim država ne zaupa

Država nam ne zaupa in nas kaznuje. Tako menijo mladi zdravniki. Tisti, ki opravljajo specializacijo in še nimajo licence, namreč niso več upravičeni do receptov za osebno rabo. To določa novi pravilnik, ki je začel veljati pred kratkim. Za pojasnila smo poklicali zdravnico Tino Bregant.

Mladi zdravniki Slovenije razočarani, prepričani so, da jim država ne zaupa

Država nam ne zaupa in nas kaznuje. Tako menijo mladi zdravniki. Tisti, ki opravljajo specializacijo in še nimajo licence, namreč niso več upravičeni do receptov za osebno rabo. To določa novi pravilnik, ki je začel veljati pred kratkim. Za pojasnila smo poklicali zdravnico Tino Bregant.

Helena Škrlec

politikainfozdravstvopogovor

Informativni prispevki
Mladi zdravniki Slovenije razočarani, prepričani so, da jim država ne zaupa
Država nam ne zaupa in nas kaznuje. Tako menijo mladi zdravniki. Tisti, ki opravljajo specializacijo in še nimajo licence, namreč niso več upravičeni do receptov za osebno rabo. To določa novi pravilnik, ki je začel veljati pred kratkim. Za pojasnila smo poklicali zdravnico Tino Bregant.
VEČ ...|12. 2. 2019
Mladi zdravniki Slovenije razočarani, prepričani so, da jim država ne zaupa
Država nam ne zaupa in nas kaznuje. Tako menijo mladi zdravniki. Tisti, ki opravljajo specializacijo in še nimajo licence, namreč niso več upravičeni do receptov za osebno rabo. To določa novi pravilnik, ki je začel veljati pred kratkim. Za pojasnila smo poklicali zdravnico Tino Bregant.

Helena Škrlec

politikainfozdravstvopogovor

Informativni prispevki
VEČ ...|4. 2. 2019
Evropske volitve bodo v Sloveniji privedle do spopada znanih obrazov

Kako dvigniti udeležbo na prihajajočih volitvah v Evropski parlament? To je vprašanje, s katerim se intenzivno ukvarjajo ustanove Evropske unije in tudi njene članice. Državljane želijo prepričati, da Bruselj ni daleč, da vpliva na naša življenja in da oddaja glasu proti koncu letošnjega ni nepomembna. Poklicali smo sodelavca Inštituta za politični menedžment Alema Maksutija.

Evropske volitve bodo v Sloveniji privedle do spopada znanih obrazov

Kako dvigniti udeležbo na prihajajočih volitvah v Evropski parlament? To je vprašanje, s katerim se intenzivno ukvarjajo ustanove Evropske unije in tudi njene članice. Državljane želijo prepričati, da Bruselj ni daleč, da vpliva na naša življenja in da oddaja glasu proti koncu letošnjega ni nepomembna. Poklicali smo sodelavca Inštituta za politični menedžment Alema Maksutija.

Helena Škrlec

infopogovorpolitikaEvropska unijavolitve

Informativni prispevki
Evropske volitve bodo v Sloveniji privedle do spopada znanih obrazov
Kako dvigniti udeležbo na prihajajočih volitvah v Evropski parlament? To je vprašanje, s katerim se intenzivno ukvarjajo ustanove Evropske unije in tudi njene članice. Državljane želijo prepričati, da Bruselj ni daleč, da vpliva na naša življenja in da oddaja glasu proti koncu letošnjega ni nepomembna. Poklicali smo sodelavca Inštituta za politični menedžment Alema Maksutija.
VEČ ...|4. 2. 2019
Evropske volitve bodo v Sloveniji privedle do spopada znanih obrazov
Kako dvigniti udeležbo na prihajajočih volitvah v Evropski parlament? To je vprašanje, s katerim se intenzivno ukvarjajo ustanove Evropske unije in tudi njene članice. Državljane želijo prepričati, da Bruselj ni daleč, da vpliva na naša življenja in da oddaja glasu proti koncu letošnjega ni nepomembna. Poklicali smo sodelavca Inštituta za politični menedžment Alema Maksutija.

Helena Škrlec

infopogovorpolitikaEvropska unijavolitve

Informativni prispevki
VEČ ...|1. 2. 2019
Zakaj ima vprašanje dezinformacij v zadnjem času vse večjo težo?

Bruselj poziva h krepitvi boja proti dezinformacijam. Vse večja je namreč skrb, da bodo tretje države tudi na tak način skušale vplivati na bližnje volitve v Evropski parlament. Evropska komisija v nedavnem poročilu ugotavlja, da je že čutiti določen napredek. Korak dlje naj bi bil sistem hitrega obveščanja, zaživel naj bi marca. Za nekaj dodatnih pojasnil smo poklicali profesorja Žigo Turka, saj je med drugim član posebne skupine strokovnjakov, ki se na ravni Evropske unije ukvarja s to tematiko.

Zakaj ima vprašanje dezinformacij v zadnjem času vse večjo težo?

Bruselj poziva h krepitvi boja proti dezinformacijam. Vse večja je namreč skrb, da bodo tretje države tudi na tak način skušale vplivati na bližnje volitve v Evropski parlament. Evropska komisija v nedavnem poročilu ugotavlja, da je že čutiti določen napredek. Korak dlje naj bi bil sistem hitrega obveščanja, zaživel naj bi marca. Za nekaj dodatnih pojasnil smo poklicali profesorja Žigo Turka, saj je med drugim član posebne skupine strokovnjakov, ki se na ravni Evropske unije ukvarja s to tematiko.

Helena Škrlec

infokomentarpolitikapogovor

Informativni prispevki
Zakaj ima vprašanje dezinformacij v zadnjem času vse večjo težo?
Bruselj poziva h krepitvi boja proti dezinformacijam. Vse večja je namreč skrb, da bodo tretje države tudi na tak način skušale vplivati na bližnje volitve v Evropski parlament. Evropska komisija v nedavnem poročilu ugotavlja, da je že čutiti določen napredek. Korak dlje naj bi bil sistem hitrega obveščanja, zaživel naj bi marca. Za nekaj dodatnih pojasnil smo poklicali profesorja Žigo Turka, saj je med drugim član posebne skupine strokovnjakov, ki se na ravni Evropske unije ukvarja s to tematiko.
VEČ ...|1. 2. 2019
Zakaj ima vprašanje dezinformacij v zadnjem času vse večjo težo?
Bruselj poziva h krepitvi boja proti dezinformacijam. Vse večja je namreč skrb, da bodo tretje države tudi na tak način skušale vplivati na bližnje volitve v Evropski parlament. Evropska komisija v nedavnem poročilu ugotavlja, da je že čutiti določen napredek. Korak dlje naj bi bil sistem hitrega obveščanja, zaživel naj bi marca. Za nekaj dodatnih pojasnil smo poklicali profesorja Žigo Turka, saj je med drugim član posebne skupine strokovnjakov, ki se na ravni Evropske unije ukvarja s to tematiko.

Helena Škrlec

infokomentarpolitikapogovor

Informativni prispevki
VEČ ...|1. 2. 2019
Dragocena zapuščina Justina Stanovnika za naša nova spoznanja

Predsednik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik je ob smrti Justina Stanovnika za naš radio ocenil njegov prispevek k slovenski zgodovini. Kot poudarja Sušnik, je treba v Stanovniku prepoznati pričevalca, izjemnega premišljevalca in človeka globine.

Dragocena zapuščina Justina Stanovnika za naša nova spoznanja

Predsednik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik je ob smrti Justina Stanovnika za naš radio ocenil njegov prispevek k slovenski zgodovini. Kot poudarja Sušnik, je treba v Stanovniku prepoznati pričevalca, izjemnega premišljevalca in človeka globine.

Helena Škrlec

pogovorpolitikadružbainfo

Informativni prispevki
Dragocena zapuščina Justina Stanovnika za naša nova spoznanja
Predsednik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik je ob smrti Justina Stanovnika za naš radio ocenil njegov prispevek k slovenski zgodovini. Kot poudarja Sušnik, je treba v Stanovniku prepoznati pričevalca, izjemnega premišljevalca in človeka globine.
VEČ ...|1. 2. 2019
Dragocena zapuščina Justina Stanovnika za naša nova spoznanja
Predsednik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik je ob smrti Justina Stanovnika za naš radio ocenil njegov prispevek k slovenski zgodovini. Kot poudarja Sušnik, je treba v Stanovniku prepoznati pričevalca, izjemnega premišljevalca in človeka globine.

Helena Škrlec

pogovorpolitikadružbainfo

Informativni prispevki
VEČ ...|1. 2. 2019
Sevnica ni le rojstni kraj prve dame ZDA, turizem ima tam tudi drugače potencial

O sevniški občini se v zadnjem času več govori predvsem zato, ker od tam prihaja prva dama ZDA Melania Trump. A turistična ponudba ni osredotočena le na to dejstvo. Kot poudarja direktorica sevniškega zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Mojca Pernovšek, so na področju turizma prepoznali velik potencial in oblikovali so strategijo razvoja. Eden pomembnejših dogodkov, ki ga pripravljajo že vrsto let, je prireditev Grajska rez.

Sevnica ni le rojstni kraj prve dame ZDA, turizem ima tam tudi drugače potencial

O sevniški občini se v zadnjem času več govori predvsem zato, ker od tam prihaja prva dama ZDA Melania Trump. A turistična ponudba ni osredotočena le na to dejstvo. Kot poudarja direktorica sevniškega zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Mojca Pernovšek, so na področju turizma prepoznali velik potencial in oblikovali so strategijo razvoja. Eden pomembnejših dogodkov, ki ga pripravljajo že vrsto let, je prireditev Grajska rez.

Helena Škrlec

infopogovor

Informativni prispevki
Sevnica ni le rojstni kraj prve dame ZDA, turizem ima tam tudi drugače potencial
O sevniški občini se v zadnjem času več govori predvsem zato, ker od tam prihaja prva dama ZDA Melania Trump. A turistična ponudba ni osredotočena le na to dejstvo. Kot poudarja direktorica sevniškega zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Mojca Pernovšek, so na področju turizma prepoznali velik potencial in oblikovali so strategijo razvoja. Eden pomembnejših dogodkov, ki ga pripravljajo že vrsto let, je prireditev Grajska rez.
VEČ ...|1. 2. 2019
Sevnica ni le rojstni kraj prve dame ZDA, turizem ima tam tudi drugače potencial
O sevniški občini se v zadnjem času več govori predvsem zato, ker od tam prihaja prva dama ZDA Melania Trump. A turistična ponudba ni osredotočena le na to dejstvo. Kot poudarja direktorica sevniškega zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Mojca Pernovšek, so na področju turizma prepoznali velik potencial in oblikovali so strategijo razvoja. Eden pomembnejših dogodkov, ki ga pripravljajo že vrsto let, je prireditev Grajska rez.

Helena Škrlec

infopogovor

Informativni prispevki
VEČ ...|1. 2. 2019
Značaj držav Evropske unije in njihovih prebivalcev skozi njihove pravljice

Ljudske pravljice so ogledalo naroda, iz njih vejeta značaj države in mišljenje njenih prebivalcev. Ljudske pravljice bodo v knjižnicah v Poljanah nad Škofjo Loko in v Železnikih ta mesec otroke vabile na poseben potep. Dogodek v obeh krajih pripravljata Informacijska točka Europe Direct Gorenjska, ki deluje znotraj Razvojne agencije Sora, in Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka. Starši se bodo tam lahko seznanili s kampanjo Evropskega parlamenta Tokrat grem volit. O tem je spregovorila Jerneja Klemenčič Lotrič iz Razvojne agencije Sora.

Značaj držav Evropske unije in njihovih prebivalcev skozi njihove pravljice

Ljudske pravljice so ogledalo naroda, iz njih vejeta značaj države in mišljenje njenih prebivalcev. Ljudske pravljice bodo v knjižnicah v Poljanah nad Škofjo Loko in v Železnikih ta mesec otroke vabile na poseben potep. Dogodek v obeh krajih pripravljata Informacijska točka Europe Direct Gorenjska, ki deluje znotraj Razvojne agencije Sora, in Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka. Starši se bodo tam lahko seznanili s kampanjo Evropskega parlamenta Tokrat grem volit. O tem je spregovorila Jerneja Klemenčič Lotrič iz Razvojne agencije Sora.

Helena Škrlec

infopogovor

Informativni prispevki
Značaj držav Evropske unije in njihovih prebivalcev skozi njihove pravljice
Ljudske pravljice so ogledalo naroda, iz njih vejeta značaj države in mišljenje njenih prebivalcev. Ljudske pravljice bodo v knjižnicah v Poljanah nad Škofjo Loko in v Železnikih ta mesec otroke vabile na poseben potep. Dogodek v obeh krajih pripravljata Informacijska točka Europe Direct Gorenjska, ki deluje znotraj Razvojne agencije Sora, in Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka. Starši se bodo tam lahko seznanili s kampanjo Evropskega parlamenta Tokrat grem volit. O tem je spregovorila Jerneja Klemenčič Lotrič iz Razvojne agencije Sora.
VEČ ...|1. 2. 2019
Značaj držav Evropske unije in njihovih prebivalcev skozi njihove pravljice
Ljudske pravljice so ogledalo naroda, iz njih vejeta značaj države in mišljenje njenih prebivalcev. Ljudske pravljice bodo v knjižnicah v Poljanah nad Škofjo Loko in v Železnikih ta mesec otroke vabile na poseben potep. Dogodek v obeh krajih pripravljata Informacijska točka Europe Direct Gorenjska, ki deluje znotraj Razvojne agencije Sora, in Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka. Starši se bodo tam lahko seznanili s kampanjo Evropskega parlamenta Tokrat grem volit. O tem je spregovorila Jerneja Klemenčič Lotrič iz Razvojne agencije Sora.

Helena Škrlec

infopogovor

Informativni prispevki
VEČ ...|30. 1. 2019
Britanski parlament le korak za korakom razkriva, kaj namerava

Za poslanci v Veliki Britaniji je še eno odločanje, povezano z načinom izstopa države iz Evropske unije. Večina je zavrnila tako imenovani trdi brexit in prižgala zeleno luč nezavezujočemu dopolnilu, ki v dogovoru z Brusljem zahteva zamenjavo irskega varovala z alternativno ureditvijo. Potrjeno je bil tudi poziv vladi v Londonu, naj zaprosi za odlog odhoda, če parlament na Otoku tega dokumenta ne bodo sprejel do konca februarja. Premierka Theresa May bi tako morala začeti nova pogajanja, kar v povezavi zavračajo. Na slovensko ministrstvo za zunanje zadeve smo za komentar poklicali generalnega direktorja za zadeve Evropske unije Davida Brozino.

Britanski parlament le korak za korakom razkriva, kaj namerava

Za poslanci v Veliki Britaniji je še eno odločanje, povezano z načinom izstopa države iz Evropske unije. Večina je zavrnila tako imenovani trdi brexit in prižgala zeleno luč nezavezujočemu dopolnilu, ki v dogovoru z Brusljem zahteva zamenjavo irskega varovala z alternativno ureditvijo. Potrjeno je bil tudi poziv vladi v Londonu, naj zaprosi za odlog odhoda, če parlament na Otoku tega dokumenta ne bodo sprejel do konca februarja. Premierka Theresa May bi tako morala začeti nova pogajanja, kar v povezavi zavračajo. Na slovensko ministrstvo za zunanje zadeve smo za komentar poklicali generalnega direktorja za zadeve Evropske unije Davida Brozino.

Helena Škrlec

infokomentarpogovorpolitika

Informativni prispevki
Britanski parlament le korak za korakom razkriva, kaj namerava
Za poslanci v Veliki Britaniji je še eno odločanje, povezano z načinom izstopa države iz Evropske unije. Večina je zavrnila tako imenovani trdi brexit in prižgala zeleno luč nezavezujočemu dopolnilu, ki v dogovoru z Brusljem zahteva zamenjavo irskega varovala z alternativno ureditvijo. Potrjeno je bil tudi poziv vladi v Londonu, naj zaprosi za odlog odhoda, če parlament na Otoku tega dokumenta ne bodo sprejel do konca februarja. Premierka Theresa May bi tako morala začeti nova pogajanja, kar v povezavi zavračajo. Na slovensko ministrstvo za zunanje zadeve smo za komentar poklicali generalnega direktorja za zadeve Evropske unije Davida Brozino.
VEČ ...|30. 1. 2019
Britanski parlament le korak za korakom razkriva, kaj namerava
Za poslanci v Veliki Britaniji je še eno odločanje, povezano z načinom izstopa države iz Evropske unije. Večina je zavrnila tako imenovani trdi brexit in prižgala zeleno luč nezavezujočemu dopolnilu, ki v dogovoru z Brusljem zahteva zamenjavo irskega varovala z alternativno ureditvijo. Potrjeno je bil tudi poziv vladi v Londonu, naj zaprosi za odlog odhoda, če parlament na Otoku tega dokumenta ne bodo sprejel do konca februarja. Premierka Theresa May bi tako morala začeti nova pogajanja, kar v povezavi zavračajo. Na slovensko ministrstvo za zunanje zadeve smo za komentar poklicali generalnega direktorja za zadeve Evropske unije Davida Brozino.

Helena Škrlec

infokomentarpogovorpolitika

Informativni prispevki
VEČ ...|25. 1. 2019
Več kot 200 milijonov evrov za znanost in razvoj v tem letu je le začetek

Vlada je sprejela rebalans letošnjega državnega proračuna. Ob tem je sporočila, da Slovenija prvič v zgodovini namenja več kot 200 milijonov evrov znanosti in raziskovanju. Kaj pomeni ta znesek ter kakšno vlogo pravzaprav ima to področje pri nas, smo vprašali direktorja Inštituta Jožef Štefan Jadrana Lenarčiča.

Več kot 200 milijonov evrov za znanost in razvoj v tem letu je le začetek

Vlada je sprejela rebalans letošnjega državnega proračuna. Ob tem je sporočila, da Slovenija prvič v zgodovini namenja več kot 200 milijonov evrov znanosti in raziskovanju. Kaj pomeni ta znesek ter kakšno vlogo pravzaprav ima to področje pri nas, smo vprašali direktorja Inštituta Jožef Štefan Jadrana Lenarčiča.

Helena Škrlec

pogovorpolitikainfo

Informativni prispevki
Več kot 200 milijonov evrov za znanost in razvoj v tem letu je le začetek
Vlada je sprejela rebalans letošnjega državnega proračuna. Ob tem je sporočila, da Slovenija prvič v zgodovini namenja več kot 200 milijonov evrov znanosti in raziskovanju. Kaj pomeni ta znesek ter kakšno vlogo pravzaprav ima to področje pri nas, smo vprašali direktorja Inštituta Jožef Štefan Jadrana Lenarčiča.
VEČ ...|25. 1. 2019
Več kot 200 milijonov evrov za znanost in razvoj v tem letu je le začetek
Vlada je sprejela rebalans letošnjega državnega proračuna. Ob tem je sporočila, da Slovenija prvič v zgodovini namenja več kot 200 milijonov evrov znanosti in raziskovanju. Kaj pomeni ta znesek ter kakšno vlogo pravzaprav ima to področje pri nas, smo vprašali direktorja Inštituta Jožef Štefan Jadrana Lenarčiča.

Helena Škrlec

pogovorpolitikainfo

Informativni prispevki
VEČ ...|25. 1. 2019
Bankovci za 500 evrov se poslavljajo

Večina centralnih bank v območju evra, tudi naša, bo prenehala izdajati največji evrski bankovec. Povprečnega državljana to ne bo bistveno prizadelo. Vseeno smo za nekaj dodatnih pojasnil poklicali direktorja oddelka Gotovinsko poslovanje pri Banki Slovenije Gregorja Miklavčiča.

Bankovci za 500 evrov se poslavljajo

Večina centralnih bank v območju evra, tudi naša, bo prenehala izdajati največji evrski bankovec. Povprečnega državljana to ne bo bistveno prizadelo. Vseeno smo za nekaj dodatnih pojasnil poklicali direktorja oddelka Gotovinsko poslovanje pri Banki Slovenije Gregorja Miklavčiča.

Helena Škrlec

infopogovor

Informativni prispevki
Bankovci za 500 evrov se poslavljajo
Večina centralnih bank v območju evra, tudi naša, bo prenehala izdajati največji evrski bankovec. Povprečnega državljana to ne bo bistveno prizadelo. Vseeno smo za nekaj dodatnih pojasnil poklicali direktorja oddelka Gotovinsko poslovanje pri Banki Slovenije Gregorja Miklavčiča.
VEČ ...|25. 1. 2019
Bankovci za 500 evrov se poslavljajo
Večina centralnih bank v območju evra, tudi naša, bo prenehala izdajati največji evrski bankovec. Povprečnega državljana to ne bo bistveno prizadelo. Vseeno smo za nekaj dodatnih pojasnil poklicali direktorja oddelka Gotovinsko poslovanje pri Banki Slovenije Gregorja Miklavčiča.

Helena Škrlec

infopogovor

Informativni prispevki
VEČ ...|25. 1. 2019
Dajmo priložnost ustvarjalnim raziskovalcem in inovativnim inženirjem

Slovenija bo znanstvenim in raziskovalnim dejavnostim letos prvič v zgodovini namenila več kot 200 milijonov evrov. Direktor Slovenske znanstvene fundacije Edvard Kobal tudi v prihodnje pričakuje okrepljeno financiranje tega področja.

Dajmo priložnost ustvarjalnim raziskovalcem in inovativnim inženirjem

Slovenija bo znanstvenim in raziskovalnim dejavnostim letos prvič v zgodovini namenila več kot 200 milijonov evrov. Direktor Slovenske znanstvene fundacije Edvard Kobal tudi v prihodnje pričakuje okrepljeno financiranje tega področja.

Helena Škrlec

infopogovorpolitika

Informativni prispevki
Dajmo priložnost ustvarjalnim raziskovalcem in inovativnim inženirjem
Slovenija bo znanstvenim in raziskovalnim dejavnostim letos prvič v zgodovini namenila več kot 200 milijonov evrov. Direktor Slovenske znanstvene fundacije Edvard Kobal tudi v prihodnje pričakuje okrepljeno financiranje tega področja.
VEČ ...|25. 1. 2019
Dajmo priložnost ustvarjalnim raziskovalcem in inovativnim inženirjem
Slovenija bo znanstvenim in raziskovalnim dejavnostim letos prvič v zgodovini namenila več kot 200 milijonov evrov. Direktor Slovenske znanstvene fundacije Edvard Kobal tudi v prihodnje pričakuje okrepljeno financiranje tega področja.

Helena Škrlec

infopogovorpolitika

Informativni prispevki
VEČ ...|23. 1. 2019
V Kranju se želijo približati kolesarjem

V Kranju želijo pospešiti prehod mesta iz tradicionalnih motoriziranih prometnih oblik mobilnosti v trajnostno mobilnost. Tudi zato so oblikovali projekt dograditve manjkajočih kolesarskih stez. V tej mestni občini se bodo veselili še ene pridobitve - komunalne infrastrukture za Britof in Predoslje. O vsem tem smo govorili z županom Matjažem Rakovcem.

V Kranju se želijo približati kolesarjem

V Kranju želijo pospešiti prehod mesta iz tradicionalnih motoriziranih prometnih oblik mobilnosti v trajnostno mobilnost. Tudi zato so oblikovali projekt dograditve manjkajočih kolesarskih stez. V tej mestni občini se bodo veselili še ene pridobitve - komunalne infrastrukture za Britof in Predoslje. O vsem tem smo govorili z županom Matjažem Rakovcem.

Helena Škrlec

infopogovorpolitika

Informativni prispevki
V Kranju se želijo približati kolesarjem
V Kranju želijo pospešiti prehod mesta iz tradicionalnih motoriziranih prometnih oblik mobilnosti v trajnostno mobilnost. Tudi zato so oblikovali projekt dograditve manjkajočih kolesarskih stez. V tej mestni občini se bodo veselili še ene pridobitve - komunalne infrastrukture za Britof in Predoslje. O vsem tem smo govorili z županom Matjažem Rakovcem.
VEČ ...|23. 1. 2019
V Kranju se želijo približati kolesarjem
V Kranju želijo pospešiti prehod mesta iz tradicionalnih motoriziranih prometnih oblik mobilnosti v trajnostno mobilnost. Tudi zato so oblikovali projekt dograditve manjkajočih kolesarskih stez. V tej mestni občini se bodo veselili še ene pridobitve - komunalne infrastrukture za Britof in Predoslje. O vsem tem smo govorili z županom Matjažem Rakovcem.

Helena Škrlec

infopogovorpolitika

Informativni prispevki
VEČ ...|18. 1. 2019
V Črni na Koroškem si zime ne predstavljajo brez Gradov kralja Matjaža

Zadnji januarski konec tedna je v Sloveniji običajno rezerviran za tradicionalno prireditev Gradovi kralja Matjaža. Letošnja bo že 27. po vrsti. A tokrat je ne bo gostila Podpeca. Seli se v Črno na Koroškem. Tja smo poklicali županjo Romano Lesjak.

V Črni na Koroškem si zime ne predstavljajo brez Gradov kralja Matjaža

Zadnji januarski konec tedna je v Sloveniji običajno rezerviran za tradicionalno prireditev Gradovi kralja Matjaža. Letošnja bo že 27. po vrsti. A tokrat je ne bo gostila Podpeca. Seli se v Črno na Koroškem. Tja smo poklicali županjo Romano Lesjak.

Helena Škrlec

infopogovor

Informativni prispevki
V Črni na Koroškem si zime ne predstavljajo brez Gradov kralja Matjaža
Zadnji januarski konec tedna je v Sloveniji običajno rezerviran za tradicionalno prireditev Gradovi kralja Matjaža. Letošnja bo že 27. po vrsti. A tokrat je ne bo gostila Podpeca. Seli se v Črno na Koroškem. Tja smo poklicali županjo Romano Lesjak.
VEČ ...|18. 1. 2019
V Črni na Koroškem si zime ne predstavljajo brez Gradov kralja Matjaža
Zadnji januarski konec tedna je v Sloveniji običajno rezerviran za tradicionalno prireditev Gradovi kralja Matjaža. Letošnja bo že 27. po vrsti. A tokrat je ne bo gostila Podpeca. Seli se v Črno na Koroškem. Tja smo poklicali županjo Romano Lesjak.

Helena Škrlec

infopogovor

Informativni prispevki
VEČ ...|18. 1. 2019
Celjski mladinski center z več prireditvami vabi na volitve v Evropski parlament

Z Evropsko unijo je povezana tudi razstava, ki so jo opoldne odprli V knjižnici v Velenju je na ogled postavljena razstava, ki je povezana z Evropsko unijo. Pripravil jo je Celjski mladinski center, ki pred volitvami v Evropski parlament skrbi tudi za različne razprave in delavnice v srednjih šolah. Pogovarjali smo se z vodjo programov, mednarodne koordinacije in projektov Katjo Kolenc.

Celjski mladinski center z več prireditvami vabi na volitve v Evropski parlament

Z Evropsko unijo je povezana tudi razstava, ki so jo opoldne odprli V knjižnici v Velenju je na ogled postavljena razstava, ki je povezana z Evropsko unijo. Pripravil jo je Celjski mladinski center, ki pred volitvami v Evropski parlament skrbi tudi za različne razprave in delavnice v srednjih šolah. Pogovarjali smo se z vodjo programov, mednarodne koordinacije in projektov Katjo Kolenc.

Helena Škrlec

infomladipogovorpolitika

Informativni prispevki
Celjski mladinski center z več prireditvami vabi na volitve v Evropski parlament
Z Evropsko unijo je povezana tudi razstava, ki so jo opoldne odprli V knjižnici v Velenju je na ogled postavljena razstava, ki je povezana z Evropsko unijo. Pripravil jo je Celjski mladinski center, ki pred volitvami v Evropski parlament skrbi tudi za različne razprave in delavnice v srednjih šolah. Pogovarjali smo se z vodjo programov, mednarodne koordinacije in projektov Katjo Kolenc.
VEČ ...|18. 1. 2019
Celjski mladinski center z več prireditvami vabi na volitve v Evropski parlament
Z Evropsko unijo je povezana tudi razstava, ki so jo opoldne odprli V knjižnici v Velenju je na ogled postavljena razstava, ki je povezana z Evropsko unijo. Pripravil jo je Celjski mladinski center, ki pred volitvami v Evropski parlament skrbi tudi za različne razprave in delavnice v srednjih šolah. Pogovarjali smo se z vodjo programov, mednarodne koordinacije in projektov Katjo Kolenc.

Helena Škrlec

infomladipogovorpolitika

Informativni prispevki
VEČ ...|18. 1. 2019
Kaj lahko prinese boljše obveščanje o pozitivnih vidikih Evropske unije?

Vsi skupaj storimo premalo za obveščanje o pozitivnih vidikih Evropske unije. Na to je opozoril državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu Dobran Božič. Kot je dodal, je treba za zmanjšanje vrzeli med Brusljem in državljani stare celine več govoriti o konkretnih projektih.

Kaj lahko prinese boljše obveščanje o pozitivnih vidikih Evropske unije?

Vsi skupaj storimo premalo za obveščanje o pozitivnih vidikih Evropske unije. Na to je opozoril državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu Dobran Božič. Kot je dodal, je treba za zmanjšanje vrzeli med Brusljem in državljani stare celine več govoriti o konkretnih projektih.

Helena Škrlec

politikapogovorinfo

Informativni prispevki
Kaj lahko prinese boljše obveščanje o pozitivnih vidikih Evropske unije?
Vsi skupaj storimo premalo za obveščanje o pozitivnih vidikih Evropske unije. Na to je opozoril državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu Dobran Božič. Kot je dodal, je treba za zmanjšanje vrzeli med Brusljem in državljani stare celine več govoriti o konkretnih projektih.
VEČ ...|18. 1. 2019
Kaj lahko prinese boljše obveščanje o pozitivnih vidikih Evropske unije?
Vsi skupaj storimo premalo za obveščanje o pozitivnih vidikih Evropske unije. Na to je opozoril državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu Dobran Božič. Kot je dodal, je treba za zmanjšanje vrzeli med Brusljem in državljani stare celine več govoriti o konkretnih projektih.

Helena Škrlec

politikapogovorinfo

Pogovor o
VEČ ...|16. 1. 2019
Odnos mladih do družbenih in političnih tem

Pogovarjali smo se s predstaviniki organizacij, ki se ukvarjajo z mladimi in za krajše izjave poklicali nekaj naših zastopnikov v Evropskem parlamentu.

Odnos mladih do družbenih in političnih tem

Pogovarjali smo se s predstaviniki organizacij, ki se ukvarjajo z mladimi in za krajše izjave poklicali nekaj naših zastopnikov v Evropskem parlamentu.

Helena Škrlec

politikamladidružba

Pogovor o
Odnos mladih do družbenih in političnih tem
Pogovarjali smo se s predstaviniki organizacij, ki se ukvarjajo z mladimi in za krajše izjave poklicali nekaj naših zastopnikov v Evropskem parlamentu.
VEČ ...|16. 1. 2019
Odnos mladih do družbenih in političnih tem
Pogovarjali smo se s predstaviniki organizacij, ki se ukvarjajo z mladimi in za krajše izjave poklicali nekaj naših zastopnikov v Evropskem parlamentu.

Helena Škrlec

politikamladidružba

Z ljudmi na poti
VEČ ...|13. 1. 2019
Igor Kovač

Prvi gost nove oddaje Z ljudmi na poti je bil Igor Kovač. Želel je postati košarkarski trener, a je imelo življenje zanj drugačne načrte. Raziskovanje mednarodnih odnosov ga je vodilo v tujino, v ZDA končuje doktorski študij. Predstavil nam je svojo pot in nam zaupal, ali se čuti sprejetega v krajih, kjer se dodatno izobražuje in opravlja svoje delo.

Igor Kovač

Prvi gost nove oddaje Z ljudmi na poti je bil Igor Kovač. Želel je postati košarkarski trener, a je imelo življenje zanj drugačne načrte. Raziskovanje mednarodnih odnosov ga je vodilo v tujino, v ZDA končuje doktorski študij. Predstavil nam je svojo pot in nam zaupal, ali se čuti sprejetega v krajih, kjer se dodatno izobražuje in opravlja svoje delo.

Helena Škrlec

družbapogovor

Z ljudmi na poti
Igor Kovač
Prvi gost nove oddaje Z ljudmi na poti je bil Igor Kovač. Želel je postati košarkarski trener, a je imelo življenje zanj drugačne načrte. Raziskovanje mednarodnih odnosov ga je vodilo v tujino, v ZDA končuje doktorski študij. Predstavil nam je svojo pot in nam zaupal, ali se čuti sprejetega v krajih, kjer se dodatno izobražuje in opravlja svoje delo.
VEČ ...|13. 1. 2019
Igor Kovač
Prvi gost nove oddaje Z ljudmi na poti je bil Igor Kovač. Želel je postati košarkarski trener, a je imelo življenje zanj drugačne načrte. Raziskovanje mednarodnih odnosov ga je vodilo v tujino, v ZDA končuje doktorski študij. Predstavil nam je svojo pot in nam zaupal, ali se čuti sprejetega v krajih, kjer se dodatno izobražuje in opravlja svoje delo.

Helena Škrlec

družbapogovor

Informativni prispevki
VEČ ...|11. 1. 2019
Jernejevega kanala ne bodo več kazila zapuščena in tudi potopljena plovila

Podobo Jernejevega kanala tik ob glavnem vhodu v Sečoveljske soline že leta kazijo zapuščena in tudi potopljena plovila. Direkcija za vode je lansko jesen pozvala njihove lastnike, naj jih odstranijo. Govorili smo z direktorjem Tomažem Prohinarjem.

Jernejevega kanala ne bodo več kazila zapuščena in tudi potopljena plovila

Podobo Jernejevega kanala tik ob glavnem vhodu v Sečoveljske soline že leta kazijo zapuščena in tudi potopljena plovila. Direkcija za vode je lansko jesen pozvala njihove lastnike, naj jih odstranijo. Govorili smo z direktorjem Tomažem Prohinarjem.

Helena Škrlec

infonaravapogovorpolitika

Informativni prispevki
Jernejevega kanala ne bodo več kazila zapuščena in tudi potopljena plovila
Podobo Jernejevega kanala tik ob glavnem vhodu v Sečoveljske soline že leta kazijo zapuščena in tudi potopljena plovila. Direkcija za vode je lansko jesen pozvala njihove lastnike, naj jih odstranijo. Govorili smo z direktorjem Tomažem Prohinarjem.
VEČ ...|11. 1. 2019
Jernejevega kanala ne bodo več kazila zapuščena in tudi potopljena plovila
Podobo Jernejevega kanala tik ob glavnem vhodu v Sečoveljske soline že leta kazijo zapuščena in tudi potopljena plovila. Direkcija za vode je lansko jesen pozvala njihove lastnike, naj jih odstranijo. Govorili smo z direktorjem Tomažem Prohinarjem.

Helena Škrlec

infonaravapogovorpolitika

Informativni prispevki
VEČ ...|11. 1. 2019
Balažic o ekološki bombi v Moravški dolini

O najnovejših razkritjih o ekološki bombi v Moravški dolini smo govorili s tamkajšnjim županom Milanom Balažicem. Žalosti ga, da odločitev prebivalcev, ki so na referendumu leta 2007 zavrnili odlaganje odpadkov, nima nobene teže.

Balažic o ekološki bombi v Moravški dolini

O najnovejših razkritjih o ekološki bombi v Moravški dolini smo govorili s tamkajšnjim županom Milanom Balažicem. Žalosti ga, da odločitev prebivalcev, ki so na referendumu leta 2007 zavrnili odlaganje odpadkov, nima nobene teže.

Helena Škrlec

pogovorinfonaravapolitika

Informativni prispevki
Balažic o ekološki bombi v Moravški dolini
O najnovejših razkritjih o ekološki bombi v Moravški dolini smo govorili s tamkajšnjim županom Milanom Balažicem. Žalosti ga, da odločitev prebivalcev, ki so na referendumu leta 2007 zavrnili odlaganje odpadkov, nima nobene teže.
VEČ ...|11. 1. 2019
Balažic o ekološki bombi v Moravški dolini
O najnovejših razkritjih o ekološki bombi v Moravški dolini smo govorili s tamkajšnjim županom Milanom Balažicem. Žalosti ga, da odločitev prebivalcev, ki so na referendumu leta 2007 zavrnili odlaganje odpadkov, nima nobene teže.

Helena Škrlec

pogovorinfonaravapolitika

Informativni prispevki
VEČ ...|11. 1. 2019
Novakova o ekološki bombi v Moravški dolini

O najnovejših razkritjih o ekološki bombi v Moravški dolini smo govorili s občinsko svetnico in poslanko NSi Ljudmilo Novak. Kot je poudarila, mora ministrstvo za okolje in prostor s svojimi službami aktivno pristopiti k reševanju problema.

Novakova o ekološki bombi v Moravški dolini

O najnovejših razkritjih o ekološki bombi v Moravški dolini smo govorili s občinsko svetnico in poslanko NSi Ljudmilo Novak. Kot je poudarila, mora ministrstvo za okolje in prostor s svojimi službami aktivno pristopiti k reševanju problema.

Helena Škrlec

infonaravapolitikapogovor

Informativni prispevki
Novakova o ekološki bombi v Moravški dolini
O najnovejših razkritjih o ekološki bombi v Moravški dolini smo govorili s občinsko svetnico in poslanko NSi Ljudmilo Novak. Kot je poudarila, mora ministrstvo za okolje in prostor s svojimi službami aktivno pristopiti k reševanju problema.
VEČ ...|11. 1. 2019
Novakova o ekološki bombi v Moravški dolini
O najnovejših razkritjih o ekološki bombi v Moravški dolini smo govorili s občinsko svetnico in poslanko NSi Ljudmilo Novak. Kot je poudarila, mora ministrstvo za okolje in prostor s svojimi službami aktivno pristopiti k reševanju problema.

Helena Škrlec

infonaravapolitikapogovor

Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ...|7. 1. 2019
Dr. Aleš Maver o Ukrajini, Nemčiji in volitvah v Evropskem parlamentu

Oddaje smo v novem letu začeli s političnim analitikom in publicistom dr. Alešem Mavrom. Dotaknili smo se novih razprtij v pravoslavju, se ozrli v Ukrajino in na njene odnose z Rusijo, pred volitvami v Evropski parlament smo skušali zaznati smer same kampanje, ni šlo niti brez komentarja na gradnjo kulta Marjana Šarca.

Dr. Aleš Maver o Ukrajini, Nemčiji in volitvah v Evropskem parlamentu

Oddaje smo v novem letu začeli s političnim analitikom in publicistom dr. Alešem Mavrom. Dotaknili smo se novih razprtij v pravoslavju, se ozrli v Ukrajino in na njene odnose z Rusijo, pred volitvami v Evropski parlament smo skušali zaznati smer same kampanje, ni šlo niti brez komentarja na gradnjo kulta Marjana Šarca.

Helena Škrlec

pogovorpolitika

Spoznanje več, predsodek manj
Dr. Aleš Maver o Ukrajini, Nemčiji in volitvah v Evropskem parlamentu
Oddaje smo v novem letu začeli s političnim analitikom in publicistom dr. Alešem Mavrom. Dotaknili smo se novih razprtij v pravoslavju, se ozrli v Ukrajino in na njene odnose z Rusijo, pred volitvami v Evropski parlament smo skušali zaznati smer same kampanje, ni šlo niti brez komentarja na gradnjo kulta Marjana Šarca.
VEČ ...|7. 1. 2019
Dr. Aleš Maver o Ukrajini, Nemčiji in volitvah v Evropskem parlamentu
Oddaje smo v novem letu začeli s političnim analitikom in publicistom dr. Alešem Mavrom. Dotaknili smo se novih razprtij v pravoslavju, se ozrli v Ukrajino in na njene odnose z Rusijo, pred volitvami v Evropski parlament smo skušali zaznati smer same kampanje, ni šlo niti brez komentarja na gradnjo kulta Marjana Šarca.

Helena Škrlec

pogovorpolitika

Informativni prispevki
VEČ ...|6. 1. 2019
Dora po desetih letih le vzpostavljena v celoti

Mariborski klinični center je že mesec dni vesel nove pridobitve. V drugi največji bolnišnici v Sloveniji je zrasel presejalno-diagnostični center državnega programa za zgodnje odkrivanje raka dojk Dora. Ta je po desetih letih le vzpostavljen v celoti. Govorili smo z vodjo centra Tomažem Frangežem.

Dora po desetih letih le vzpostavljena v celoti

Mariborski klinični center je že mesec dni vesel nove pridobitve. V drugi največji bolnišnici v Sloveniji je zrasel presejalno-diagnostični center državnega programa za zgodnje odkrivanje raka dojk Dora. Ta je po desetih letih le vzpostavljen v celoti. Govorili smo z vodjo centra Tomažem Frangežem.

Helena Škrlec

infopogovorzdravstvo

Informativni prispevki
Dora po desetih letih le vzpostavljena v celoti
Mariborski klinični center je že mesec dni vesel nove pridobitve. V drugi največji bolnišnici v Sloveniji je zrasel presejalno-diagnostični center državnega programa za zgodnje odkrivanje raka dojk Dora. Ta je po desetih letih le vzpostavljen v celoti. Govorili smo z vodjo centra Tomažem Frangežem.
VEČ ...|6. 1. 2019
Dora po desetih letih le vzpostavljena v celoti
Mariborski klinični center je že mesec dni vesel nove pridobitve. V drugi največji bolnišnici v Sloveniji je zrasel presejalno-diagnostični center državnega programa za zgodnje odkrivanje raka dojk Dora. Ta je po desetih letih le vzpostavljen v celoti. Govorili smo z vodjo centra Tomažem Frangežem.

Helena Škrlec

infopogovorzdravstvo

Informativni prispevki
VEČ ...|3. 1. 2019
Kako resno vlogo igra evro 20 let po uvedbi?

Evro je prvi dan novega leta praznoval pomemben jubilej. 1. januarja 1999 je postal nova skupna valuta za 11 članic Evropske unije. Po 20 letih ga uporablja 19 članic, ki sestavljajo območje evra. V njem je tudi Slovenija. O tem, kaj je prinesla skupna valuta v Evropski uniji in kakšna bo prihodnost evra ter tudi o nekaterih obetih smo govorili s prvim guvernerjem Banke Slovenije Francetom Arharjem.

Kako resno vlogo igra evro 20 let po uvedbi?

Evro je prvi dan novega leta praznoval pomemben jubilej. 1. januarja 1999 je postal nova skupna valuta za 11 članic Evropske unije. Po 20 letih ga uporablja 19 članic, ki sestavljajo območje evra. V njem je tudi Slovenija. O tem, kaj je prinesla skupna valuta v Evropski uniji in kakšna bo prihodnost evra ter tudi o nekaterih obetih smo govorili s prvim guvernerjem Banke Slovenije Francetom Arharjem.

Helena Škrlec

politikainfopogovor

Informativni prispevki
Kako resno vlogo igra evro 20 let po uvedbi?
Evro je prvi dan novega leta praznoval pomemben jubilej. 1. januarja 1999 je postal nova skupna valuta za 11 članic Evropske unije. Po 20 letih ga uporablja 19 članic, ki sestavljajo območje evra. V njem je tudi Slovenija. O tem, kaj je prinesla skupna valuta v Evropski uniji in kakšna bo prihodnost evra ter tudi o nekaterih obetih smo govorili s prvim guvernerjem Banke Slovenije Francetom Arharjem.
VEČ ...|3. 1. 2019
Kako resno vlogo igra evro 20 let po uvedbi?
Evro je prvi dan novega leta praznoval pomemben jubilej. 1. januarja 1999 je postal nova skupna valuta za 11 članic Evropske unije. Po 20 letih ga uporablja 19 članic, ki sestavljajo območje evra. V njem je tudi Slovenija. O tem, kaj je prinesla skupna valuta v Evropski uniji in kakšna bo prihodnost evra ter tudi o nekaterih obetih smo govorili s prvim guvernerjem Banke Slovenije Francetom Arharjem.

Helena Škrlec

politikainfopogovor

Evropska unija v živo
VEČ ...|23. 12. 2018
Mejniki na stari celini v preteklem letu

V rubriki smo pregledali pomembnejše mejnike na stari celini v tem letu. O brexitu, migracijskem vprašanju ter tudi razburkanih odnosih na razdalji Bruselj in Washington ter Bruselj in Moskva smo govorili s poznavalcem politik Evropske unije Draganom Barbutovskim.

Mejniki na stari celini v preteklem letu

V rubriki smo pregledali pomembnejše mejnike na stari celini v tem letu. O brexitu, migracijskem vprašanju ter tudi razburkanih odnosih na razdalji Bruselj in Washington ter Bruselj in Moskva smo govorili s poznavalcem politik Evropske unije Draganom Barbutovskim.

Helena Škrlec

politikapogovor

Evropska unija v živo
Mejniki na stari celini v preteklem letu
V rubriki smo pregledali pomembnejše mejnike na stari celini v tem letu. O brexitu, migracijskem vprašanju ter tudi razburkanih odnosih na razdalji Bruselj in Washington ter Bruselj in Moskva smo govorili s poznavalcem politik Evropske unije Draganom Barbutovskim.
VEČ ...|23. 12. 2018
Mejniki na stari celini v preteklem letu
V rubriki smo pregledali pomembnejše mejnike na stari celini v tem letu. O brexitu, migracijskem vprašanju ter tudi razburkanih odnosih na razdalji Bruselj in Washington ter Bruselj in Moskva smo govorili s poznavalcem politik Evropske unije Draganom Barbutovskim.

Helena Škrlec

politikapogovor

Informativni prispevki
VEČ ...|22. 12. 2018
O akciji Luč miru iz Betlehema z uradnimi slovenskimi nosilci plamena

V številnih domovih in tudi ustanovah v naši državi je v zadnjem tednu adventa zasvetil plamen Luči miru iz Betlehema. K nam so ga iz Linza v Avstriji, kjer so pripravili svetovni sprejem, prinesli predstavniki slovenskih skavtskih organizacij. V odpravi so bili tudi uradni nosilci Klara Dujmovič iz Postojne, Rok Štefan iz Moravč in Matevž Jelen iz Svete Trojice v Slovenskih Goricah.

O akciji Luč miru iz Betlehema z uradnimi slovenskimi nosilci plamena

V številnih domovih in tudi ustanovah v naši državi je v zadnjem tednu adventa zasvetil plamen Luči miru iz Betlehema. K nam so ga iz Linza v Avstriji, kjer so pripravili svetovni sprejem, prinesli predstavniki slovenskih skavtskih organizacij. V odpravi so bili tudi uradni nosilci Klara Dujmovič iz Postojne, Rok Štefan iz Moravč in Matevž Jelen iz Svete Trojice v Slovenskih Goricah.

Helena Škrlec

adventinfoduhovnostmladi

Informativni prispevki
O akciji Luč miru iz Betlehema z uradnimi slovenskimi nosilci plamena
V številnih domovih in tudi ustanovah v naši državi je v zadnjem tednu adventa zasvetil plamen Luči miru iz Betlehema. K nam so ga iz Linza v Avstriji, kjer so pripravili svetovni sprejem, prinesli predstavniki slovenskih skavtskih organizacij. V odpravi so bili tudi uradni nosilci Klara Dujmovič iz Postojne, Rok Štefan iz Moravč in Matevž Jelen iz Svete Trojice v Slovenskih Goricah.
VEČ ...|22. 12. 2018
O akciji Luč miru iz Betlehema z uradnimi slovenskimi nosilci plamena
V številnih domovih in tudi ustanovah v naši državi je v zadnjem tednu adventa zasvetil plamen Luči miru iz Betlehema. K nam so ga iz Linza v Avstriji, kjer so pripravili svetovni sprejem, prinesli predstavniki slovenskih skavtskih organizacij. V odpravi so bili tudi uradni nosilci Klara Dujmovič iz Postojne, Rok Štefan iz Moravč in Matevž Jelen iz Svete Trojice v Slovenskih Goricah.

Helena Škrlec

adventinfoduhovnostmladi

Informativni prispevki
VEČ ...|22. 12. 2018
Leto 2018 v škofiji Novo mesto: Odmevni jubileji, novomašniki in misijon

Novomeško škofijo je v tem letu zaznamovalo več pomembnih jubilejev. Tamkajšnji verniki so se veselili novih duhovnikov, pokazali so solidarnost v ujmi, ki je prizadela Belo Krajino. Ordinariju, škofu Andreju Glavanu, bosta v posebnem spominu ostala obisk ad limina apostolorum v Rimu in srečanja s slovenskimi misijonarji na Madagaskarju. V prihodnjem letu pričakuje imenovanje svojega naslednika.

Leto 2018 v škofiji Novo mesto: Odmevni jubileji, novomašniki in misijon

Novomeško škofijo je v tem letu zaznamovalo več pomembnih jubilejev. Tamkajšnji verniki so se veselili novih duhovnikov, pokazali so solidarnost v ujmi, ki je prizadela Belo Krajino. Ordinariju, škofu Andreju Glavanu, bosta v posebnem spominu ostala obisk ad limina apostolorum v Rimu in srečanja s slovenskimi misijonarji na Madagaskarju. V prihodnjem letu pričakuje imenovanje svojega naslednika.

Helena Škrlec

infopogovorduhovnost

Informativni prispevki
Leto 2018 v škofiji Novo mesto: Odmevni jubileji, novomašniki in misijon
Novomeško škofijo je v tem letu zaznamovalo več pomembnih jubilejev. Tamkajšnji verniki so se veselili novih duhovnikov, pokazali so solidarnost v ujmi, ki je prizadela Belo Krajino. Ordinariju, škofu Andreju Glavanu, bosta v posebnem spominu ostala obisk ad limina apostolorum v Rimu in srečanja s slovenskimi misijonarji na Madagaskarju. V prihodnjem letu pričakuje imenovanje svojega naslednika.
VEČ ...|22. 12. 2018
Leto 2018 v škofiji Novo mesto: Odmevni jubileji, novomašniki in misijon
Novomeško škofijo je v tem letu zaznamovalo več pomembnih jubilejev. Tamkajšnji verniki so se veselili novih duhovnikov, pokazali so solidarnost v ujmi, ki je prizadela Belo Krajino. Ordinariju, škofu Andreju Glavanu, bosta v posebnem spominu ostala obisk ad limina apostolorum v Rimu in srečanja s slovenskimi misijonarji na Madagaskarju. V prihodnjem letu pričakuje imenovanje svojega naslednika.

Helena Škrlec

infopogovorduhovnost

Informativni prispevki
VEČ ...|21. 12. 2018
Vlada v prvih stotih dneh ni potegnila nobenih odmevnejših potez

Po septembrski prisegi ministrov v državnem zboru, ki ji je sledila prva seja vlade Marjana Šarca, mineva njen stoti dan. V tem času je bila zaradi začrtane davčne politike koalicije na okopih s podjetniki. Pod streho je spravila dogovor z javnim sektorjem, a zaradi obljub in že sklenjenih dogovorov mora prilagoditi proračunske dokumente. Izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov Goran Novković opozarja, da bo ključno prihodnje leto.

Vlada v prvih stotih dneh ni potegnila nobenih odmevnejših potez

Po septembrski prisegi ministrov v državnem zboru, ki ji je sledila prva seja vlade Marjana Šarca, mineva njen stoti dan. V tem času je bila zaradi začrtane davčne politike koalicije na okopih s podjetniki. Pod streho je spravila dogovor z javnim sektorjem, a zaradi obljub in že sklenjenih dogovorov mora prilagoditi proračunske dokumente. Izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov Goran Novković opozarja, da bo ključno prihodnje leto.

Helena Škrlec

politikainfopogovor

Informativni prispevki
Vlada v prvih stotih dneh ni potegnila nobenih odmevnejših potez
Po septembrski prisegi ministrov v državnem zboru, ki ji je sledila prva seja vlade Marjana Šarca, mineva njen stoti dan. V tem času je bila zaradi začrtane davčne politike koalicije na okopih s podjetniki. Pod streho je spravila dogovor z javnim sektorjem, a zaradi obljub in že sklenjenih dogovorov mora prilagoditi proračunske dokumente. Izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov Goran Novković opozarja, da bo ključno prihodnje leto.
VEČ ...|21. 12. 2018
Vlada v prvih stotih dneh ni potegnila nobenih odmevnejših potez
Po septembrski prisegi ministrov v državnem zboru, ki ji je sledila prva seja vlade Marjana Šarca, mineva njen stoti dan. V tem času je bila zaradi začrtane davčne politike koalicije na okopih s podjetniki. Pod streho je spravila dogovor z javnim sektorjem, a zaradi obljub in že sklenjenih dogovorov mora prilagoditi proračunske dokumente. Izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov Goran Novković opozarja, da bo ključno prihodnje leto.

Helena Škrlec

politikainfopogovor

Informativni prispevki
VEČ ...|21. 12. 2018
Evropska unija v letu 2018: Brexit, migracije in razburkani odnosi z ZDA in Rusijo

Leto 2018 so v Evropski uniji zaznamovali brexit, migracije in napeti odnosi z ZDA in Rusijo. Vse to je za naš radio komentiral poznavalec politik Evropske unije Dragan Barbutovski. Del pogovora z njim smo objavili v rubriki Evropska unija v živo, a na voljo je tudi celoten posnetek.

Evropska unija v letu 2018: Brexit, migracije in razburkani odnosi z ZDA in Rusijo

Leto 2018 so v Evropski uniji zaznamovali brexit, migracije in napeti odnosi z ZDA in Rusijo. Vse to je za naš radio komentiral poznavalec politik Evropske unije Dragan Barbutovski. Del pogovora z njim smo objavili v rubriki Evropska unija v živo, a na voljo je tudi celoten posnetek.

Helena Škrlec

politikainfopogovor

Informativni prispevki
Evropska unija v letu 2018: Brexit, migracije in razburkani odnosi z ZDA in Rusijo
Leto 2018 so v Evropski uniji zaznamovali brexit, migracije in napeti odnosi z ZDA in Rusijo. Vse to je za naš radio komentiral poznavalec politik Evropske unije Dragan Barbutovski. Del pogovora z njim smo objavili v rubriki Evropska unija v živo, a na voljo je tudi celoten posnetek.
VEČ ...|21. 12. 2018
Evropska unija v letu 2018: Brexit, migracije in razburkani odnosi z ZDA in Rusijo
Leto 2018 so v Evropski uniji zaznamovali brexit, migracije in napeti odnosi z ZDA in Rusijo. Vse to je za naš radio komentiral poznavalec politik Evropske unije Dragan Barbutovski. Del pogovora z njim smo objavili v rubriki Evropska unija v živo, a na voljo je tudi celoten posnetek.

Helena Škrlec

politikainfopogovor

Informativni prispevki
VEČ ...|19. 12. 2018
Deljenje bonbončkov ne more biti vizija za spopad z izzivi današnjega časa

Obdobje stotih dni miru za vlado Marjana Šarca se izteka. Za oceno smo zaprosili političnega analitika Mitjo Iršiča.

Deljenje bonbončkov ne more biti vizija za spopad z izzivi današnjega časa

Obdobje stotih dni miru za vlado Marjana Šarca se izteka. Za oceno smo zaprosili političnega analitika Mitjo Iršiča.

Helena Škrlec

politikainfopogovor

Informativni prispevki
Deljenje bonbončkov ne more biti vizija za spopad z izzivi današnjega časa
Obdobje stotih dni miru za vlado Marjana Šarca se izteka. Za oceno smo zaprosili političnega analitika Mitjo Iršiča.
VEČ ...|19. 12. 2018
Deljenje bonbončkov ne more biti vizija za spopad z izzivi današnjega časa
Obdobje stotih dni miru za vlado Marjana Šarca se izteka. Za oceno smo zaprosili političnega analitika Mitjo Iršiča.

Helena Škrlec

politikainfopogovor

Informativni prispevki
VEČ ...|19. 12. 2018
Nič ne omejuje držav v prizadevanjih za zmanjšanje posledic podnebnih sprememb

V Evropski uniji je v pripravi dolgoročna strategija proti podnebnim spremembam. Obsežen dokument z ukrepi do leta 2050 v Sloveniji načrtuje tudi ministrstvo za okolje in prostor. Po podnebni konferenci na Poljskem, ki je marsikoga razočarala, nameravajo nekatere države same zavihati rokave. Za komentar in nekaj dodatnih pojasnil smo poklicali direktorico Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj, Gajo Brecelj.

Nič ne omejuje držav v prizadevanjih za zmanjšanje posledic podnebnih sprememb

V Evropski uniji je v pripravi dolgoročna strategija proti podnebnim spremembam. Obsežen dokument z ukrepi do leta 2050 v Sloveniji načrtuje tudi ministrstvo za okolje in prostor. Po podnebni konferenci na Poljskem, ki je marsikoga razočarala, nameravajo nekatere države same zavihati rokave. Za komentar in nekaj dodatnih pojasnil smo poklicali direktorico Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj, Gajo Brecelj.

Helena Škrlec

družbapolitikainfopogovornarava

Informativni prispevki
Nič ne omejuje držav v prizadevanjih za zmanjšanje posledic podnebnih sprememb
V Evropski uniji je v pripravi dolgoročna strategija proti podnebnim spremembam. Obsežen dokument z ukrepi do leta 2050 v Sloveniji načrtuje tudi ministrstvo za okolje in prostor. Po podnebni konferenci na Poljskem, ki je marsikoga razočarala, nameravajo nekatere države same zavihati rokave. Za komentar in nekaj dodatnih pojasnil smo poklicali direktorico Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj, Gajo Brecelj.
VEČ ...|19. 12. 2018
Nič ne omejuje držav v prizadevanjih za zmanjšanje posledic podnebnih sprememb
V Evropski uniji je v pripravi dolgoročna strategija proti podnebnim spremembam. Obsežen dokument z ukrepi do leta 2050 v Sloveniji načrtuje tudi ministrstvo za okolje in prostor. Po podnebni konferenci na Poljskem, ki je marsikoga razočarala, nameravajo nekatere države same zavihati rokave. Za komentar in nekaj dodatnih pojasnil smo poklicali direktorico Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj, Gajo Brecelj.

Helena Škrlec

družbapolitikainfopogovornarava

Informativni prispevki
VEČ ...|19. 12. 2018
Bogovič kritičen zaradi zapletov pri črpanju kohezijskih sredstev

Z evropskim poslancem Francem Bogovičem smo govorili o črpanju kohezijskih sredstev. Obstaja namreč resna grožnja, da bomo ostali brez dela denarja. Bogovič meni, da odgovornost za to nosita predvsem prejšnja pristojna ministrica Alenka Smerkolj in njena ekipa. Skrbi ga, ker aktualna vlada temu področju ne namenja pozornosti, kot jo zasluži.

Bogovič kritičen zaradi zapletov pri črpanju kohezijskih sredstev

Z evropskim poslancem Francem Bogovičem smo govorili o črpanju kohezijskih sredstev. Obstaja namreč resna grožnja, da bomo ostali brez dela denarja. Bogovič meni, da odgovornost za to nosita predvsem prejšnja pristojna ministrica Alenka Smerkolj in njena ekipa. Skrbi ga, ker aktualna vlada temu področju ne namenja pozornosti, kot jo zasluži.

Helena Škrlec

politikainfopogovor

Informativni prispevki
Bogovič kritičen zaradi zapletov pri črpanju kohezijskih sredstev
Z evropskim poslancem Francem Bogovičem smo govorili o črpanju kohezijskih sredstev. Obstaja namreč resna grožnja, da bomo ostali brez dela denarja. Bogovič meni, da odgovornost za to nosita predvsem prejšnja pristojna ministrica Alenka Smerkolj in njena ekipa. Skrbi ga, ker aktualna vlada temu področju ne namenja pozornosti, kot jo zasluži.
VEČ ...|19. 12. 2018
Bogovič kritičen zaradi zapletov pri črpanju kohezijskih sredstev
Z evropskim poslancem Francem Bogovičem smo govorili o črpanju kohezijskih sredstev. Obstaja namreč resna grožnja, da bomo ostali brez dela denarja. Bogovič meni, da odgovornost za to nosita predvsem prejšnja pristojna ministrica Alenka Smerkolj in njena ekipa. Skrbi ga, ker aktualna vlada temu področju ne namenja pozornosti, kot jo zasluži.

Helena Škrlec

politikainfopogovor

Informativni prispevki
VEČ ...|18. 12. 2018
NSi po prvih stotih dneh vlade Marjana Šarca: Deli denar, še preden je bil ustvarjen

Parlamentarne stranke različno gledajo na prvih sto dni vlade Marjana Šarca. V koaliciji so zadovoljni, naštevajo nekatere dosežke, kot so dvig minimalne plače in povprečnin, majhno povečanje pokojnin in končanje pogajanj s sindikati javnega sektorja. Ob tem poudarjajo, da jih čaka še veliko delo. V opoziciji so kritični. V NSi opozarjajo na pretirano radodarnost, ki bi nas utegnila kaznovati ob morebitni novi finančni in gospodarski krizi. Govorili smo z vodjo strankine poslanske skupine Jožefom Horvatom.

NSi po prvih stotih dneh vlade Marjana Šarca: Deli denar, še preden je bil ustvarjen

Parlamentarne stranke različno gledajo na prvih sto dni vlade Marjana Šarca. V koaliciji so zadovoljni, naštevajo nekatere dosežke, kot so dvig minimalne plače in povprečnin, majhno povečanje pokojnin in končanje pogajanj s sindikati javnega sektorja. Ob tem poudarjajo, da jih čaka še veliko delo. V opoziciji so kritični. V NSi opozarjajo na pretirano radodarnost, ki bi nas utegnila kaznovati ob morebitni novi finančni in gospodarski krizi. Govorili smo z vodjo strankine poslanske skupine Jožefom Horvatom.

Helena Škrlec

politikainfopogovor

Informativni prispevki
NSi po prvih stotih dneh vlade Marjana Šarca: Deli denar, še preden je bil ustvarjen
Parlamentarne stranke različno gledajo na prvih sto dni vlade Marjana Šarca. V koaliciji so zadovoljni, naštevajo nekatere dosežke, kot so dvig minimalne plače in povprečnin, majhno povečanje pokojnin in končanje pogajanj s sindikati javnega sektorja. Ob tem poudarjajo, da jih čaka še veliko delo. V opoziciji so kritični. V NSi opozarjajo na pretirano radodarnost, ki bi nas utegnila kaznovati ob morebitni novi finančni in gospodarski krizi. Govorili smo z vodjo strankine poslanske skupine Jožefom Horvatom.
VEČ ...|18. 12. 2018
NSi po prvih stotih dneh vlade Marjana Šarca: Deli denar, še preden je bil ustvarjen
Parlamentarne stranke različno gledajo na prvih sto dni vlade Marjana Šarca. V koaliciji so zadovoljni, naštevajo nekatere dosežke, kot so dvig minimalne plače in povprečnin, majhno povečanje pokojnin in končanje pogajanj s sindikati javnega sektorja. Ob tem poudarjajo, da jih čaka še veliko delo. V opoziciji so kritični. V NSi opozarjajo na pretirano radodarnost, ki bi nas utegnila kaznovati ob morebitni novi finančni in gospodarski krizi. Govorili smo z vodjo strankine poslanske skupine Jožefom Horvatom.

Helena Škrlec

politikainfopogovor

Informativni prispevki
VEČ ...|18. 12. 2018
V NSi za popravo krivic starejšim samskim ženskam

Državni zbor se je na decembrski redni seji med drugim lotil zakona o gospodinjskem dodatku, ki so ga predlagali v NSi. Kot nam je pojasnila strankina poslanka Iva Dimic, ta sledi odpravi krivic, storjenih v letu 2011, ko je bil sprejet zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki je ukinil tako imenovano državno pokojnino.

V NSi za popravo krivic starejšim samskim ženskam

Državni zbor se je na decembrski redni seji med drugim lotil zakona o gospodinjskem dodatku, ki so ga predlagali v NSi. Kot nam je pojasnila strankina poslanka Iva Dimic, ta sledi odpravi krivic, storjenih v letu 2011, ko je bil sprejet zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki je ukinil tako imenovano državno pokojnino.

Helena Škrlec

infopolitikadružba

Informativni prispevki
V NSi za popravo krivic starejšim samskim ženskam
Državni zbor se je na decembrski redni seji med drugim lotil zakona o gospodinjskem dodatku, ki so ga predlagali v NSi. Kot nam je pojasnila strankina poslanka Iva Dimic, ta sledi odpravi krivic, storjenih v letu 2011, ko je bil sprejet zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki je ukinil tako imenovano državno pokojnino.
VEČ ...|18. 12. 2018
V NSi za popravo krivic starejšim samskim ženskam
Državni zbor se je na decembrski redni seji med drugim lotil zakona o gospodinjskem dodatku, ki so ga predlagali v NSi. Kot nam je pojasnila strankina poslanka Iva Dimic, ta sledi odpravi krivic, storjenih v letu 2011, ko je bil sprejet zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki je ukinil tako imenovano državno pokojnino.

Helena Škrlec

infopolitikadružba

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna
VEČ ...|15. 7. 2020
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. julij 2020 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. julij 2020 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Pogovor o
VEČ ...|15. 7. 2020
100 let od požiga Narodnega doma v Trstu

Jubilej je zaznamovala vrnitev tega doma slovenski narodni skupnosti. To je razlog, da smo v oddajo »Pogovor o« povabili časnikarja in publicista Iva Jevnikarja, s katerim smo osvetliti pomen vrnitve Narodnega doma, pa tudi poklona predsednikov obeh držav pri spominskem obeležju bazoviške fojbe in pri spomeniku bazoviškim junakom.

100 let od požiga Narodnega doma v Trstu

Jubilej je zaznamovala vrnitev tega doma slovenski narodni skupnosti. To je razlog, da smo v oddajo »Pogovor o« povabili časnikarja in publicista Iva Jevnikarja, s katerim smo osvetliti pomen vrnitve Narodnega doma, pa tudi poklona predsednikov obeh držav pri spominskem obeležju bazoviške fojbe in pri spomeniku bazoviškim junakom.

Tone Gorjup

zgodovinapogovor

Doživetja narave
VEČ ...|10. 7. 2020
Hoja in lepota slovenske dežele

V oddaji so se prepletale misli o hoji ob slikanju čudovite slovenske pokrajine, predvsem planin in gorskega sveta. Povedali smo tudi, da je večina otrok, za katere smo zbirali sredstva v akciji S srcem za morje otrok, že užila teden dni počitnic ob slovenski obali.

Hoja in lepota slovenske dežele

V oddaji so se prepletale misli o hoji ob slikanju čudovite slovenske pokrajine, predvsem planin in gorskega sveta. Povedali smo tudi, da je večina otrok, za katere smo zbirali sredstva v akciji S srcem za morje otrok, že užila teden dni počitnic ob slovenski obali.

Blaž Lesnik

naravahojagoreduhovnost

Sol in luč
VEČ ...|14. 7. 2020
Meik Wiking: 2 del intervjuja z avtorjem mednarodne uspešnice, knjige o sreči.

Poslušali smo drugi del intervjuja z avtorjem mednarodne knjižne uspešnice Hygge - umetnost dobrega življenja. Meika Wikinga je revija The Times označila za verjetno najsrečnejšega človeka na svetu. Res je prijeten sogovornik, njegovi zapisi pa niso prodajanje megle, ampak slikovito opisovanje naših življenj in ovir do sreče. V oddaji smo predstavili tudi nekaj odlomkov iz njegove zadnje knjige Umetnost ustvarjanja spominov, ki je izšla pri založbi Učila.

Meik Wiking: 2 del intervjuja z avtorjem mednarodne uspešnice, knjige o sreči.

Poslušali smo drugi del intervjuja z avtorjem mednarodne knjižne uspešnice Hygge - umetnost dobrega življenja. Meika Wikinga je revija The Times označila za verjetno najsrečnejšega človeka na svetu. Res je prijeten sogovornik, njegovi zapisi pa niso prodajanje megle, ampak slikovito opisovanje naših življenj in ovir do sreče. V oddaji smo predstavili tudi nekaj odlomkov iz njegove zadnje knjige Umetnost ustvarjanja spominov, ki je izšla pri založbi Učila.

Tadej Sadar

odnosidružba

Za življenje
VEČ ...|11. 7. 2020
Marko Juhant v odgovorih na vprašanja poslušalcev o vzgoji

Specialni pedagog Marko Juhant, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Predstavili smo tudi njegovo zadnjo knjigo Varuh dolžnosti staršev. Otrok se v šoli izobražuje za čas, ki šele prihaja. Kaj pa vzgoja? Za kateri čas pa ga vzgajamo? Tudi o tem v oddaji. ► DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

Marko Juhant v odgovorih na vprašanja poslušalcev o vzgoji

Specialni pedagog Marko Juhant, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Predstavili smo tudi njegovo zadnjo knjigo Varuh dolžnosti staršev. Otrok se v šoli izobražuje za čas, ki šele prihaja. Kaj pa vzgoja? Za kateri čas pa ga vzgajamo? Tudi o tem v oddaji. ► DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

Nataša Ličen

vzgojadružbaizobraževanjepogovormladiotroci

Zgodbe za otroke - Šmarnice
VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Pogovor o
VEČ ...|15. 7. 2020
100 let od požiga Narodnega doma v Trstu

Jubilej je zaznamovala vrnitev tega doma slovenski narodni skupnosti. To je razlog, da smo v oddajo »Pogovor o« povabili časnikarja in publicista Iva Jevnikarja, s katerim smo osvetliti pomen vrnitve Narodnega doma, pa tudi poklona predsednikov obeh držav pri spominskem obeležju bazoviške fojbe in pri spomeniku bazoviškim junakom.

100 let od požiga Narodnega doma v Trstu

Jubilej je zaznamovala vrnitev tega doma slovenski narodni skupnosti. To je razlog, da smo v oddajo »Pogovor o« povabili časnikarja in publicista Iva Jevnikarja, s katerim smo osvetliti pomen vrnitve Narodnega doma, pa tudi poklona predsednikov obeh držav pri spominskem obeležju bazoviške fojbe in pri spomeniku bazoviškim junakom.

Tone Gorjup

zgodovinapogovor

Kulturni utrinki
VEČ ...|15. 7. 2020
Arhitekturna razstava Prostor v oblaku

Letošnja razstava seminarskih del študentov Fakulete za arhitekturo Univerze v Ljubljani nosi naslov Prostor v oblaku in si jo je mogoče ogledati na spletu. V pogovoru z Natašo Ličen jo je predstavil dekan fakultete prof. dr. Matej Blenkuš.

Arhitekturna razstava Prostor v oblaku

Letošnja razstava seminarskih del študentov Fakulete za arhitekturo Univerze v Ljubljani nosi naslov Prostor v oblaku in si jo je mogoče ogledati na spletu. V pogovoru z Natašo Ličen jo je predstavil dekan fakultete prof. dr. Matej Blenkuš.

Marjan Bunič, Nataša Ličen

kulturaarhitekturarazstava

Komentar Časnik.si
VEČ ...|15. 7. 2020
Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda

Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.

Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda

Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.

Aleš Maver

Andrzej DudaliberalizemPoljskaRafal Trzaskowskipolitikasvet

Minute za kmetijstvo in podeželje
VEČ ...|15. 7. 2020
Pandemija in gozdarski sektor

V tokratni rubriki smo spregovorili o spremembi dohodkov v gozdarstvu v času epidemije koronavirusa.

Pandemija in gozdarski sektor

V tokratni rubriki smo spregovorili o spremembi dohodkov v gozdarstvu v času epidemije koronavirusa.

Robert Božič

kmetijstvogozdarstvo

Copyright © Radio Ognjišče 2019