V oddaji ste lahko prisluhnili posnetkom s Svetih Višarij, kjer je bilo preteklo nedeljo 37. Romanje treh Slovenij, ki ga pripravljata Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi. Začelo se je s predavanjem etnologa Marka Smoleta, ki je govoril o Slovencih na Hrvaškem. Osrednji del romanja je bila sveta maša, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. 

Praznovanje stoletnice Ameriških Brezij se nadaljuje. To nedeljo bo tako v Lemontu pri Chicagu tradicionalno letno romanje in piknik Slovenskega katoliškega centra. Sveta maša bo pri Lurški votlini. Na voljo bodo nageljni, ki jih bodo romarji med darovanjem prinesli k oltarju, k podobi Marije Pomagaj, skupaj s tihimi prošnjami in zahvalami. Ob koncu sv. maše bodo zapeli litanije Matere Božje z odpevi. Na pikniku bo veliko priložnosti za razvedrilo, tudi za otroke. Tudi Slovenski katoliški center namreč praznuje. Letos mineva 30 let od njegove izgradnje. Idejo o gradnji je zelo podpiral tudi p. Christian Gostečnik, ki je od aprila provincial Slovenske frančiškanske province ter bo glavni mašnik konec avgusta na tradicionalnem Medenem pikniku. Letos bo potekal tudi v zahvalo za sto let poslanstva, ki so ga slovenski frančiškani opravili v Lemontu, za rojake in za druge, ki tam po Mariji najdejo dušni mir in bližino Boga.

Skupnosti Kanalske doline so ukoreninjene v veri, njihova vera pa je pogosto ukoreninjena v krajevnih jezikih in kulturah. Tudi letos je to prišlo do izraza na Ukovškem žegnu, je za petnajstdnevnik Dom napisal Luciano Lister. Praznovanje je potekalo 26. in 27. julija. V nedeljo dopoldne je v cerkvi bila slovesna dvojezična sveta maša – v italijanščini, z berilom, prošnjami in očenašem tudi v slovenščini – pri kateri je sodeloval vaški cerkveni pevski zbor. Uvodoma je župnik Giuseppe Marano vernike pozdravil tudi v slovenščini. Praznik se je nadaljeval s petjem, glasbo in plesom po vasi. Predsednica Združenja don Mario Cernet, Anna Wedam, je za Dom povedala, da je med tamkajšnjimi slovenskimi verniki še živa želja, da bi v Kanalski dolini videmska nadškofija zagotovila prisotnost vsaj enega dvojezičnega duhovnika. S strani novih duhovnikov je v zadnjih dveh letih bilo zaznati večjo odprtost do krajevnih jezikov, kultur in navad, slovenski misali pa še naprej tičijo v predalu.

Poletna glasbena delavnica, ki jo prirejata Dom prosvete v Tinjah in Krščanska kulturna zveza iz Celovca, že sedemnajsto leto združuje zborovske pevke in pevce ter solistke in soliste ob intenzivnem vokalnem urjenju. Tokrat so se poglobili v spoznavanje vokalnih priredb filmskih in televizijskih kompozicij. Na programu delavnice so bile zborovske skladbe iz znanih filmov, televizijskih serij, risank in glasbenih jinglov. Udeleženke in udeleženci bodo z odličnimi glasbenicami in glasbeniki usvojeno znanje predstavili na zaključnem koncertu delavnice z naslovom Filmska harmonija – zvočno potovanje, ki bo jutri ob 20.30 v Tinjah. Naslednji teden pa bo v domu Sodalitas potekal Mojstrski tečaj, ki ga bosta vodila Marcos in Bernarda Fink.

Svete Višarje, ki stojijo na stičišču slovanskega, romanskega in germanskega sveta, so bile že 37. prizorišče romanja Slovencev iz matične, zamejske in izseljenske Slovenije. Ti se zberejo na tromeji vsako leto na prvo nedeljo v avgustu. Tudi tokrat je predavanju o narodnostno-bivanjskih vprašanjih, bistvenih za naš narod, sledilo slovesno bogoslužje. Vodil ga je škof, ki je odgovoren za Slovence v zamejstvu in po svetu, Anton Jamnik. Zbranim je izrekel zahvalo za zvestobo Bogu, kulturi in jeziku. Rojaki slovenstvo ohranjajo na različnih delih sveta. Povabil jih je, naj poživijo svojo vero, da bodo kos izzivom, ki jih prinaša ta čas.

Gorski kotar je bil v ospredju letošnjega Romanja treh Slovenij, ki sta ga včeraj na Svetih Višarjah pripravila Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi. Etnolog Marko Smole sicer živi v Ljubljani, z družino skrbi za posestvo in domačo hišo prednikov - Palčavo šišo v Plešcah, ki je od leta 2006 za javnost odprta zasebna etnološka zbirka. Za naš je povedal več o znamenjih upanja, da bi ljudje ostali na področju Gorskega kotarja. Osrednji del romanja je bila sveta maša v božjepotni Mariji cerkvi. Pri njej so se romarji iz Slovenije, zamejstva in izseljenstva zahvalili za zvestobo Bogu, kulturi in jeziku. Več o Romanju treh Slovenij na Svetih Višarjah tudi na naši spletni strani.

Za sogovornika za tokratno poletno oddajo sem se podal v zamejstvo, in sicer na Goriško. Stara in Nova Gorica sta v tem letu Evropska prestolnica kulture. EPK GO! 2025 poteka z geslom Go borderless, kar lahko prevedemo kot gremo čezmejno. V tem letu je prav, da osvetlimo področje kulturnega povezovanja med Slovenci v domovini in tistimi, ki ustvarjajo in živijo zunaj nje. Slovenski kulturni prostor se iz matice razteza navzven v sosednje države, no in seveda daleč v svet. Tako ste tokrat lahko spoznali zamejskega kulturnika in ljubiteljskega igralca Marka Brajnika iz Štandreža. Februarja letos je prejel 20. Priznanje Kazimir Humar.

Cerkev na avstrijskem Koroškem je od nekdaj bila gonilna sila tudi za slovensko kulturno udejstvovanje, ki je dvigovalo in narodnostno oblikovalo narod. V današnjem svetu pa sta tako vera in slovenska beseda pred novimi izzivi. Tako razmišlja škof krške škofije v Celovcu dr. Jože Marketz. Svoje razmišljanje je pripravil za letošnje Koroške kulturne dneve v Ljubljani, za večer, ki ga je organiziral Klub koroških Slovencev v Ljubljani. Na njem je sodeloval tudi zgodovinar in slavist dr. Teodor Domej, njegovemu razmišljanju ste lahko prisluhnili pred tednom dni.