Vabilo na Dneve vrtov

Fanči Perdih vabi na sejmišče v Gornjo Radgono, kjer so zasadili prelepe in poučne vzorčne vrtove. Spletni sejem AGRA bo od 25. do 27. septembra dopolnili Dnevi sejemskih vrtov.

Cvetje na pragu jeseni

Kako zasaditve rož čim dalj obdžati v kondiciji in kako potem postopati, je svetovala vrtnarka Monika Mohar iz vrtnarstva Hortika iz Goričan pri Medvodah.

Že pred stotimi leti smo bili kolesarska velesila

Slovensko kolesarstvo je v vrtincu neverjetnih uspehov. Že pred stotimi leti smo bili z izumiteljem Janezom Puhom kolesarska velesila, v izogib pozabi tega dejstva smo se pogovarjali z Vladom Slodnjakom, predsednikom Društva rojaka Janeza Puha Juršinci.

Kako do dobrega domačega jabolčnega soka

Martin Mavsar, kmetijski svetovalec s KGZ Novo mesto, je svetoval kako pristopiti k pripravi in hranjenju jabolčnega soka. Poudaril je predvsem pomen čistoče, ki je zelo pomembna pri stekleničenju soka.

Septembrske setve omogočajo zimsko preskrbo

Fanči Perdih pravi, da setve v septembru omogočajo zimsko preskrbo z mnogimi vrstami zalenjave. Kaj svetuje pa prisluhnite v posnetku!

Marko Juhant o nesoglasjih med sorojenci

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovoril na vprašanja poslušalcev, kako uvesti otroka v vrtec, kako se odzvati na trmo otroka, kaj lahko naredimo za večje razumevanje sorojencev in še na številna ostala vprašanja s področja vzgojnih zapletov.

► DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

Skladiščenje čebule

Vsakdo, ki je na svojem vrtu ali njivah sadil, zdaj pobira plodove svojega dela. Kako pa pravilno skladiščimo čebulo, nam je povedala Fanči Perdih.

Lidija Zupanič: Kolo služi različnim namenom

Veliko se zadnje čase govori o kolesarjih. O tistih petkovih, pa tudi o naših dveh zlatih fantih, ki vrtita pedala po Franciji. Kako različni nameni.
O tem je danes premišljevala naša sodelavka Lidija Zupanič.

268. oddaja

Predvajali smo skladbe skladbe: Vrtiljak - Big bant RTV Slovenija, Una Casa In Cima Al Mondo - Claudia Villa, Top of the world - Carpenters, Čez milijon let - Rafko Irgoliča, Heaven on earth - The Platters, Es Ist So Gut - Marion Maerz, Telstar - Marjana Deržaj, Heartaches by the number - Guy Mitchel, Nemoj draga plakati - Pro Arte, Sedamnaestgodišnjoj - Ivo Robić, Ezl-Ek - Ivo Mojzer, Butterfly - Danyel Gerard ...

O aktualnih opravilih v vrtu

Naša gostja je bila Ana Ogorelec, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana. Z njo smo se pogovarjali o aktualnih opravilih v vrtu, odgovarjala pa je tudi na vprašanja poslušalcev in svetovala v zagatah v pridelavi vrtnin.

Klic iz plitvine poenostavljanja

Poletje je čas, ko se naši vrtovi bohotijo v različnih barvah, v medijih pa se ta čas imenuje čas kislih kumaric. Obdobje dopustov je praviloma čas, ko se družbeno dogajanje nekoliko umiri, na površje pa priplavajo tiste zimzelene novičke, včasih le delno resnične, premnogokrat pa povsem nepomembne.

Živimo namreč v času, ko nas zaposlujejo novice iz najbolj oddaljenih koncev sveta, ne glede na njihovo resnično pomembnost za naš obstoj in prihodnost. Uredniki teh in onih spletnih kanalov skrbijo, da se naš pogled vedno ujame na nekaj novega, svežega, na nekaj, kar bo vredno naše pozornosti. Seveda, če urednik sploh obstaja in njegovega dela ne opravlja kompleksen algoritem, ki pa je končno mogoče še bolj uspešen, vsaj kar se izračuna pričakovanih branj, klikov ali všečkov tiče. A zmožnost človeškega dojemanja se ni bistveno spremenila. Zmožnost pozornega spremljanja in pomnjenja podatkovnih bonbončkov, ki nam jih delijo in si jih delimo med seboj, je omejena. In čeprav je Slovencu svet bližje in bolj dostopen, kot je bil stoletje ali dve nazaj, pa sta njegovo razumevanje in dojemanje verjetno še vedno tako oddaljeni kot sta bili. Ta poplava dražljajev, ki prihajajo od tu in tam, nam jemlje čas in moč, da bi živeli zdaj in tukaj. Da bi razumeli svoje domače okolje, svoje odnose, da bi svoj čas, ljubezen in žrtev darovali za svet okoli nas.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Minister Vrtovec: Slovenija mora postati energetsko manj odvisna

Slovenski politični vrh je na srečanju z ameriškim državnim sekretarjem Mikom Pompeom med drugim govoril o sodelovanju na področju energetike in drugih infrastrukturnih projektov, premeščanju in umiku ameriških vojakov iz Nemčije, podpisana pa je bila tudi izjava o varnosti 5G omrežja. Minister Jernej Vrtovec je o obisku visokega gosta spregovoril za naš radio in pojasnil kateri projekti bi lahko državi še bolj povezalo.

Kaj lahko še posadimo po spravilu krompirja?

Fanči Perdih iz semenarske hiše Amarant je nanizala nekaj predlogov:

• kaj posejati na površine, kjer smo npr. izkopali krompir
• kako postopati z zastirkami v tem času

O spravilu prvih pridelkov

Upamo, da vam vaš zelenjavni vrt prinaša v tem poletju veliko veselja, ne dvomimo pa, da je zraven tudi kakšna skrb…O aktualnih opravilih v zelenjavnem vrtu in o spravilu prvih pridelkov, smo govorili s Fanči Perdih, ki je bila gostja v naši Svetovalnici.

Poletni festival Portorož, Dnevi narodnih noš, Grad Rihemberk spet odprt

Poletni festival Portorož tudi letos z vrhunskimi baletnimi predstavami: Dama s kamelijami, Romeo in Julija ter večer Društva baletnih umetnikov Slovenije. Zaradi koronavirusa je slavnostno praznovanje 50. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine prestavljeno na prihodnje leto, in sicer na vikend med 10. in 12. septembrom 2021. Letošnji Dnevi narodnih noš bodo potekali z razstavami fotografij in posamičnimi ljudskimi in folklornimi plesi. Na gradu Rihemberk znova odpirajo vrata obiskovalcem. V starosti 104 leta je v Parizu umrla filmska igralka Olivia de Havilland. Dvakrat je dobila oskarja, najbolj znana pa je po vlogi Melanie Hamilton v filmu V vrtincu.

Kaj vpliva na skladiščenje česna

Ana Ogorelec, svetovalka specialistka s kmetijsko-gozdarskega zavoda Ljubljana, je podala nekaj nasvetov in smernic za uspešno skladiščenje česna.

Veselje z vašega vrta

V tokratni svetovalnici je Miša Pušenjak odgovarjala na vprašanja poslušalcev povezana z zagatami na vrtu.

Samooskrba v praksi

Lahko kaj pridelamo tudi če nimamo velikih vrtov? O tem in še čem Fanči Perdih.

Na obisku v Živalskem vrtu Ljubljana, drugi del

Ko smo z Mavrico obiskali direktorico Barbaro Mihelič, smo tako pridno kramljali, da je tokrat pred vami drugi del pogovora o pomembnosti opazovanja živali, o lepoti, ki nas obdaja, pa se tako rado zgodi, da je sploh ne vidimo.

Pripravki za odpornost rastlin

Svetovala je Fanči Perdih iz semenarske hiše Amarant.

Zatiranje polžev

V tokratnih kmetijskih nasvetih smo izvedeli kako se uspešno spopasti s polži na vrtu.

Poletno sajenje

Nekatere gredice v naših vrtovih se bodo izpraznile, zdaj je zato čas, da ponovno posadimo korenje, rdečo peso, fižol ... Nekaj nasvetov za poletno sajenje in odgovore na vaša vprašanja je z nami delila Fanči Perdih.

Na obisku v Živalskem vrtu Ljubljana

Tokrat smo se odpravili k levom, opicam, kengurujem, kamelam ... No, v resnici smo predvsem kramljali o njih. Z direktorico Barbaro Mihelič. Na obisk nas je popeljala Mavrica, ki vsak mesec predstavlja kako zanimivo žival.

Vrtnarski nasveti

Naša gostja je bila Fanči Perdih, ustanoviteljica prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, podjetja Amarant. Govorila je kako pridelati zdravo hrano brez kemije. Odgovarjala je tudi na vprašanja poslušalcev.

Saša Lešnjek

Oddaja Petkov večer tokrat prinaša klepet z mlado pevko in avtorico, ki je vsekakor vzhajajoča zvezda na slovenskem glasbenem nebu. Po končanem študiju džez petja na ljubljanskem Konservatoriju ter izpopolnjevanju v Gradcu je ob glavni vlogi v muzikalu Briljantina ter koncertnih izkušnjah z velikim revijskim orkestrom RTV Slovenija trenutno sredi ustvarjanja lastnih popevk, ki jih vrtimo tudi v našem programu.

Vrtnarski nasveti

Naša gostja je bila Fanči Perdih, ustanoviteljica prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, podjetja Amarant. Vrtnine z veseljem vzgaja in neguje tudi v prostem času na domačem vrtu. Na njem vrtnari tako, da ima čim več pridelka s čim manj dela.

Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Slovenija je biotsko zelo raznolika

Ob Svetovnem dnevu biotske raznolikosti, 22. maju, smo k pogovoru za jutranji program povabili dr. Jožeta Bavcona iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.

Monika Mohar: Rožice sadimo da bodo razveseljevale nas, ne zaradi sosedov!

Pred nami so še zadnji majski dnevi, ki bi jih lahko zamenjali tudi z aprilskimi, saj se hitro izmenjuje dež in sonce, pa tudi temperature so kar nizke. Na kaj biti pozoren, kako dobro poskrbeti za cvetje in seveda na mnoga druga vaša vprašanja s področja vzgoje cvetja je v današnji Svetovalnici odgovarjala Monika Mohar iz vrtnarstva Hortika iz Goričan pri Medvodah.

Pomagajmo ohraniti stare sorte vrtnin in poljščin!

V Sloveniji je v teku projektna naloga, katere cilj je zbrati čim več podatkov o starih sortah vrtnin in poljščin ter drugih rastlin, ki so pomembne za prehrano in kmetijstvo in se ohranjajo na posameznih kmetijah oziroma domačijah.

Šmarnice, otroški pevski zbori in Čudežne škarjice

Otroška oddaja je prinesla šmarnice, v glasbenih točkah pa smo se spomnili dejavnosti, ki jo mnogi otroci gotovo pogrešajo v teh dneh. Slišali smo namreč nekaj šolskih in župnijskih otroških zborov, ki nestrpno čakajo, da bo prepevanje v zborih spet dovoljeno. Zavrteli smo še glasbeno pravljico Janeza Bitenca o čudežnih škarjicah.

Pomladanska skrb za sadno drevje

Sadjar Matjaž Maležič je v tokratni svetovalnici odgovarjal na številna vprašanja naših poslušalcev.

V vzgojnih in izobraževalnih ustanovah stekle priprave na vnovično odprtje vrat

Vzgojne in izobraževalne ustanove bodo v kratkem znova odprle vrata. Najmlajši se bodo lahko vrnili v vrtce, del učencev in dijakov bo spet sedlo v šolske klopi. Veljali bodo previdnostni ukrepi, ki jih pristojno ministrstvo skupaj s stroko zbralo v skupna navodila. Priprave so že stekle.

Ljubljana, Rogatec, Piran

Poročali smo o ponovnem odprtju ljubljanskega živalskega vrta, odprtju Muzeja na prostem v Rogatcu ter o vplivu omejitvenih ukrpeov zaradi epidemije na čiščenje morja.

We The Kingdom, Natalie Grant, Chris Renzema in Ellie Button

Tudi v tokratni oddaji smo se ustavili pri najbolj zanimivih tujih glasbenih novostih.

V oddaji smo zavrteli: SPES - Blagor Ranjenim, We The Kingdom - Dont Tread On Me, Natalie Grant - My Weapon, Natalie Grant - The King Of The World, Chris Renzema - Let The Ground Rest, Ellie Button - After All.

Vabe za določanje populacije strun

Miša Pušenjak je opozorila, da je še vedno čas, da na vrtu ali njivi preverimo stanje strun. Pri tem si lahko pomagamo z vabami.

Poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman

Proti moči smrti, ni rožice na vrti. To je dobro vedel tudi poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman. Pred leti je bil pogosto gost na našem radiu. Pred slabim mesecem dni se je od nas poslovil v 86. letu. Pogovor z njim je leta 2012 posnela Mateja Subotičanec. Lepo vabljeni k poslušanju spominske oddaje.

Poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman

Proti moči smrti, ni rožice na vrti. To je dobro vedel tudi poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman. Pred leti je bil pogosto gost na našem radiu. Pred slabim mesecem dni se je od nas poslovil v 86. letu. Pogovor z njim je leta 2012 posnela Mateja Subotičanec. Lepo vabljeni k poslušanju spominske oddaje.

Ajdovščina, Ljubljana, Novo mesto

V oddaji smo poročali o stanju na slovenski južni meji, o pomoči Karitas vipavske dekanije otrokom in brezdomcem ter o preživljanju karantene v ljubljanskem živalskem vrtu.

Vrtnine v tem času

Katere vrtnine sejemo v tem času, kako poskrbeti zanje kako zaščiti posejano ... To so aktualna vprašanja, ki smo jih v Svetovalnici postavili strokovnjakinji Miši Pušenjak s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

Poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman

Proti moči smrti, ni rožice na vrti. To je dobro vedel tudi poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman. Pred leti je bil pogosto gost na našem radiu. Pred slabim mesecem dni se je od nas poslovil v 86. letu. Pogovor z njim je leta 2012 posnela Mateja Subotičanec. Lepo vabljeni k poslušanju spominske oddaje.

Petek. Križ. Grob.

Na kraju, kjer je bil križan, pa je bil vrt in na vrtu nov grob, v katerega še nihče ni bil položen. (Jn 19, 41)

Miša Pušenjak: Katere vrtnine sejemo v tem času

Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor pojasnjuje, katere vrtnine lahko zdaj že sejemo na prosto in katere v rastlinjak.

Butaro lahko naredite tudi v dnevni sobi

Na tako imenovani cvetni petek, ki mu sledi cvetna nedelja začnemo s pripravami na izdelavo butaric. Letos je to dogajanje zaradi izrednih razmer precej omejeno in tudi oteženo. Tako bomo blagoslova cvetja in zelenja v nedeljo namesto pred cerkvijo deležni kar v domači hiši, ko bomo spremljali sveto mašo po radiu ali televiziji. Mi imamo za vas nekaj idej, kako izdelati butaro ali presmec. Nekaj idej je podal strokovnjak za floristiko in hortikulturo Peter Ribič.

Miša Pušenjak: Nekatere sadike prenesejo tudi temperature pod ničlo

Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor pravi, da bomo s pomočjo sadik lahko najhitreje pridelali svojo hrano. Sadike vrtnin, ki jih zdaj posadimo na prosto, zdržijo tudi nižje temperature. Kaj že zdaj posaditi na prosto pa v prispevku.

Miša Pušenjak: Oskrbimo se z domačimi sadikami iz slovenskih vrtnarij

Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor pravi, da bomo s pomočjo sadik lahko najhitreje pridelali svojo hrano. Spodbuja, da pokličete najbližjega vrtnarja in naročite sadike, ki jih potem lahko prevzamete na tržnici ali pa v vrtnariji, če je bližje vas. Upoštevati pa je potrebno vse uklrepe za preprečevanje pirjenja koronavirusa.

Drugi pogled: s. Petra Mohorko

Marijina sestra čudodelne svetinje, tudi vzgojiteljica in pedagoška vodja vrtca Nazaret v Štepanji vasi, s. Petra Mohorko razmišlja o smislu, ki ga išče v vsakdanjih stvareh.

Situacija doma in drugod

Ritem srca je tokrat najprej zavrtel skladbi Ribniškega pasijona in povedal, da letošnja izvedba odpade. V rubriki o tuji sodobni krščanski glasbi pa je Založba Prepihmedia predstavila različne izvajalce in njihove skladbe, ki blažijo strah in krepijo vero, odganjajo skrbi in prinašajo upanje.

Opozorila o varni uporabi internega v kirznih razmerah še bolj na mestu

Potem ko so zaradi novega koronavirusa vrata zaprli vrtci, šole in fakultete, so otroci in najstniki ostali doma. Ker so vajeni druženja z vrstniki, to obdobje zanje ni lahko. Alternativo jim ponujajo različne aplikacije za sporočanje in družbena omrežja. Spletna komunikacijska orodja za najrazličnejše stvari so priporočali tudi nekateri politiki. A pozornost je prav tako treba usmeriti na pasti, opozarjajo na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si. Govorili smo z Markom Puschnerjem.

P. Karel Gržan: Razbremenite se in ne zapirajte se vase

Zaprtost nas lahko silno obremeni, zvrtinči v tesnobnosti čutenj in razmišljanj, zato se je treba buditi, tudi v preprostih molitvah, ki so nas jih naučili naši starši.