Svetovalnica

VEČ ...|12. 6. 2019
Aktualna opravilia v vrtovih

Beseda je tekla o aktualnih opravilih v vrtovih, predvsem o tem, kako rastlinam pomagati, da bodo čimbolj zdrave. Svetovala sta strokovnjaka Barbara Lončar Vrhovec in Matej Zagoričnik is Semenarne Ljubljana.

Aktualna opravilia v vrtovih

Beseda je tekla o aktualnih opravilih v vrtovih, predvsem o tem, kako rastlinam pomagati, da bodo čimbolj zdrave. Svetovala sta strokovnjaka Barbara Lončar Vrhovec in Matej Zagoričnik is Semenarne Ljubljana.

svetovanjevrtnaravapogovor

Svetovalnica

Aktualna opravilia v vrtovih
Beseda je tekla o aktualnih opravilih v vrtovih, predvsem o tem, kako rastlinam pomagati, da bodo čimbolj zdrave. Svetovala sta strokovnjaka Barbara Lončar Vrhovec in Matej Zagoričnik is Semenarne Ljubljana.
VEČ ...|12. 6. 2019
Aktualna opravilia v vrtovih
Beseda je tekla o aktualnih opravilih v vrtovih, predvsem o tem, kako rastlinam pomagati, da bodo čimbolj zdrave. Svetovala sta strokovnjaka Barbara Lončar Vrhovec in Matej Zagoričnik is Semenarne Ljubljana.

Robert Božič

svetovanjevrtnaravapogovor

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|12. 6. 2019
Miša Pušenjak: Zastirke na vrtovih

Miša Pušenjak: Zastirke na vrtovih

kmetijstvovrt

Minute za kmetijstvo in podeželje

Miša Pušenjak: Zastirke na vrtovih
VEČ ...|12. 6. 2019
Miša Pušenjak: Zastirke na vrtovih

Robert Božič

kmetijstvovrt

Iz naših krajev

VEČ ...|8. 6. 2019
Ptuj, Bled, Bohinj, Koprivnica

V tokratni oddaji smo poročali, da v jeseni v okolici Ptuja začenjajo s projektom s katerim želijo spodbuditi k samooskrbi zelenjave z domačega vrta. Pripravili smo tudi prispevek o blejskem centru ponovne uporabe, spregovorili o mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju ter o obnovi osnovne šole v Koprivnici.

Ptuj, Bled, Bohinj, Koprivnica

V tokratni oddaji smo poročali, da v jeseni v okolici Ptuja začenjajo s projektom s katerim želijo spodbuditi k samooskrbi zelenjave z domačega vrta. Pripravili smo tudi prispevek o blejskem centru ponovne uporabe, spregovorili o mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju ter o obnovi osnovne šole v Koprivnici.

družbapolitikapogovorvrtizobraževanje

Iz naših krajev

Ptuj, Bled, Bohinj, Koprivnica
V tokratni oddaji smo poročali, da v jeseni v okolici Ptuja začenjajo s projektom s katerim želijo spodbuditi k samooskrbi zelenjave z domačega vrta. Pripravili smo tudi prispevek o blejskem centru ponovne uporabe, spregovorili o mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju ter o obnovi osnovne šole v Koprivnici.
VEČ ...|8. 6. 2019
Ptuj, Bled, Bohinj, Koprivnica
V tokratni oddaji smo poročali, da v jeseni v okolici Ptuja začenjajo s projektom s katerim želijo spodbuditi k samooskrbi zelenjave z domačega vrta. Pripravili smo tudi prispevek o blejskem centru ponovne uporabe, spregovorili o mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju ter o obnovi osnovne šole v Koprivnici.

Alen Salihović

družbapolitikapogovorvrtizobraževanje

Komentar Družina

VEČ ...|6. 6. 2019
Mojca Kepic: Zasebni vrtci so ogledalo

V teh dneh, ko so pred nami počitnice in se nam zdi, da je novo šolsko leto še daleč, se nadaljujejo razprave o spremembi zakona o vrtcih, ki med drugim spreminja tudi pravila o financiranju zasebnih vrtcev.

Mojca Kepic: Zasebni vrtci so ogledalo

V teh dneh, ko so pred nami počitnice in se nam zdi, da je novo šolsko leto še daleč, se nadaljujejo razprave o spremembi zakona o vrtcih, ki med drugim spreminja tudi pravila o financiranju zasebnih vrtcev.

komentarotrocivzgojaizobraževanje

Komentar Družina

Mojca Kepic: Zasebni vrtci so ogledalo
V teh dneh, ko so pred nami počitnice in se nam zdi, da je novo šolsko leto še daleč, se nadaljujejo razprave o spremembi zakona o vrtcih, ki med drugim spreminja tudi pravila o financiranju zasebnih vrtcev.
VEČ ...|6. 6. 2019
Mojca Kepic: Zasebni vrtci so ogledalo
V teh dneh, ko so pred nami počitnice in se nam zdi, da je novo šolsko leto še daleč, se nadaljujejo razprave o spremembi zakona o vrtcih, ki med drugim spreminja tudi pravila o financiranju zasebnih vrtcev.

Mojca Kepic

komentarotrocivzgojaizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|4. 6. 2019
Kako poskrbeti za naše vrtnine?

Za nami je deževna pomlad, na vrata trka poletje. V svetovalnici nam je o tem, kako poskrbeti za naše vrtnine svetovala Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

Kako poskrbeti za naše vrtnine?

Za nami je deževna pomlad, na vrata trka poletje. V svetovalnici nam je o tem, kako poskrbeti za naše vrtnine svetovala Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

kmetijstvovrtpogovor

Svetovalnica

Kako poskrbeti za naše vrtnine?
Za nami je deževna pomlad, na vrata trka poletje. V svetovalnici nam je o tem, kako poskrbeti za naše vrtnine svetovala Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.
VEČ ...|4. 6. 2019
Kako poskrbeti za naše vrtnine?
Za nami je deževna pomlad, na vrata trka poletje. V svetovalnici nam je o tem, kako poskrbeti za naše vrtnine svetovala Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

Robert Božič

kmetijstvovrtpogovor

Svetovalnica

VEČ ...|3. 6. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino

Priprava špargljev, lepinje, marmelada iz zamrznjenih sliv, domača lazanja, cvrtje krofov, pečenje svinjske kože, pečenje svinjskih reber, sok iz marelic - to so bila vaša vprašanja za sestro Nikolino.

Kuhajmo s sestro Nikolino

Priprava špargljev, lepinje, marmelada iz zamrznjenih sliv, domača lazanja, cvrtje krofov, pečenje svinjske kože, pečenje svinjskih reber, sok iz marelic - to so bila vaša vprašanja za sestro Nikolino.

svetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino
Priprava špargljev, lepinje, marmelada iz zamrznjenih sliv, domača lazanja, cvrtje krofov, pečenje svinjske kože, pečenje svinjskih reber, sok iz marelic - to so bila vaša vprašanja za sestro Nikolino.
VEČ ...|3. 6. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino
Priprava špargljev, lepinje, marmelada iz zamrznjenih sliv, domača lazanja, cvrtje krofov, pečenje svinjske kože, pečenje svinjskih reber, sok iz marelic - to so bila vaša vprašanja za sestro Nikolino.

Matjaž Merljak

svetovanjeizobraževanje

Petkov večer

VEČ ...|31. 5. 2019
Junaki tretjega nadstopja

Petkov večer je tokrat v ospredje postavil junake tretjega nadstropja, to so otroci, ki se na Pediatrični kliniki borijo z rakom. Valerija in Ivo Čarman jih že 20 let obiskujeta v času miklavževanja, torkat jih bosta gostila v Škofji Loki, kjer bodo pomembni gostje Teka štirih mostov. V oddaji je bila z nami tudi mamica Urška Kolenc, ki je lani z malo Emo tekla na vrtčevskem teku, čeprav so vedeli, da se njeno življenje izteka. Letos je gonilna sila pri organizcaiji, saj sama ve, kaj takšen dogodek pomeni zelo bolnim otrokom in njihovim družinam

Junaki tretjega nadstopja

Petkov večer je tokrat v ospredje postavil junake tretjega nadstropja, to so otroci, ki se na Pediatrični kliniki borijo z rakom. Valerija in Ivo Čarman jih že 20 let obiskujeta v času miklavževanja, torkat jih bosta gostila v Škofji Loki, kjer bodo pomembni gostje Teka štirih mostov. V oddaji je bila z nami tudi mamica Urška Kolenc, ki je lani z malo Emo tekla na vrtčevskem teku, čeprav so vedeli, da se njeno življenje izteka. Letos je gonilna sila pri organizcaiji, saj sama ve, kaj takšen dogodek pomeni zelo bolnim otrokom in njihovim družinam

družbaotrocipogovoršport

Petkov večer

Junaki tretjega nadstopja
Petkov večer je tokrat v ospredje postavil junake tretjega nadstropja, to so otroci, ki se na Pediatrični kliniki borijo z rakom. Valerija in Ivo Čarman jih že 20 let obiskujeta v času miklavževanja, torkat jih bosta gostila v Škofji Loki, kjer bodo pomembni gostje Teka štirih mostov. V oddaji je bila z nami tudi mamica Urška Kolenc, ki je lani z malo Emo tekla na vrtčevskem teku, čeprav so vedeli, da se njeno življenje izteka. Letos je gonilna sila pri organizcaiji, saj sama ve, kaj takšen dogodek pomeni zelo bolnim otrokom in njihovim družinam
VEČ ...|31. 5. 2019
Junaki tretjega nadstopja
Petkov večer je tokrat v ospredje postavil junake tretjega nadstropja, to so otroci, ki se na Pediatrični kliniki borijo z rakom. Valerija in Ivo Čarman jih že 20 let obiskujeta v času miklavževanja, torkat jih bosta gostila v Škofji Loki, kjer bodo pomembni gostje Teka štirih mostov. V oddaji je bila z nami tudi mamica Urška Kolenc, ki je lani z malo Emo tekla na vrtčevskem teku, čeprav so vedeli, da se njeno življenje izteka. Letos je gonilna sila pri organizcaiji, saj sama ve, kaj takšen dogodek pomeni zelo bolnim otrokom in njihovim družinam

Mateja Feltrin Novljan

družbaotrocipogovoršport

Informativni prispevki

VEČ ...|31. 5. 2019
Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami

V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami

V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

parkdružbaizobraževanjekmetijstvovzgojavrtživali

Informativni prispevki

Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami
V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.
VEČ ...|31. 5. 2019
Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami
V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

Alen Salihović

parkdružbaizobraževanjekmetijstvovzgojavrtživali

Sol in luč

VEČ ...|28. 5. 2019
Nastja Mulej: Zavestno usmerite svoje misli v pozitivno. Ne prepustite se vrtincu črnih misli. Ne primerjajte se z drugimi.

Zavestno usmerite svoje misli v pozitivno. Ne prepustite se vrtincu črnih misli. Ne primerjajte se z drugimi, to je le nekaj misli naše tokratne gostje Nastje Mulej, katere mnoge dejavnosti bi lahko združili z eno besedo, misli in deluj pozitivno.

Nastja Mulej: Zavestno usmerite svoje misli v pozitivno. Ne prepustite se vrtincu črnih misli. Ne primerjajte se z drugimi.

Zavestno usmerite svoje misli v pozitivno. Ne prepustite se vrtincu črnih misli. Ne primerjajte se z drugimi, to je le nekaj misli naše tokratne gostje Nastje Mulej, katere mnoge dejavnosti bi lahko združili z eno besedo, misli in deluj pozitivno.

družbaodnosi

Sol in luč

Nastja Mulej: Zavestno usmerite svoje misli v pozitivno. Ne prepustite se vrtincu črnih misli. Ne primerjajte se z drugimi.
Zavestno usmerite svoje misli v pozitivno. Ne prepustite se vrtincu črnih misli. Ne primerjajte se z drugimi, to je le nekaj misli naše tokratne gostje Nastje Mulej, katere mnoge dejavnosti bi lahko združili z eno besedo, misli in deluj pozitivno.
VEČ ...|28. 5. 2019
Nastja Mulej: Zavestno usmerite svoje misli v pozitivno. Ne prepustite se vrtincu črnih misli. Ne primerjajte se z drugimi.
Zavestno usmerite svoje misli v pozitivno. Ne prepustite se vrtincu črnih misli. Ne primerjajte se z drugimi, to je le nekaj misli naše tokratne gostje Nastje Mulej, katere mnoge dejavnosti bi lahko združili z eno besedo, misli in deluj pozitivno.

Tadej SadarNataša Ličen

družbaodnosi

Svetovalnica

VEČ ...|22. 5. 2019
Rododendroni in hortenzije

Rododendroni in hortenzije so se »razcvetali« v Svetovalnici, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok.Naša gostja je bila Melita Miš Strgar, univ. dipl. inž. agronomije. Spregovorila je o osnovah, ki jih moramo vedeti, če se odločimo posaditi katero od omenjenih okrasnih grmovnic.

Rododendroni in hortenzije

Rododendroni in hortenzije so se »razcvetali« v Svetovalnici, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok.Naša gostja je bila Melita Miš Strgar, univ. dipl. inž. agronomije. Spregovorila je o osnovah, ki jih moramo vedeti, če se odločimo posaditi katero od omenjenih okrasnih grmovnic.

svetovanjevrt

Svetovalnica

Rododendroni in hortenzije
Rododendroni in hortenzije so se »razcvetali« v Svetovalnici, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok.Naša gostja je bila Melita Miš Strgar, univ. dipl. inž. agronomije. Spregovorila je o osnovah, ki jih moramo vedeti, če se odločimo posaditi katero od omenjenih okrasnih grmovnic.
VEČ ...|22. 5. 2019
Rododendroni in hortenzije
Rododendroni in hortenzije so se »razcvetali« v Svetovalnici, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok.Naša gostja je bila Melita Miš Strgar, univ. dipl. inž. agronomije. Spregovorila je o osnovah, ki jih moramo vedeti, če se odločimo posaditi katero od omenjenih okrasnih grmovnic.

Slavi Košir

svetovanjevrt

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|20. 5. 2019
Kdaj saditi jagode

Predvsem pri pridelovalcih, ki so so se odločili za večji obseg pridelave jagod se marsikdaj postavlja vprašanje, kdaj saditi jagode, da bodo nasadi prinesli čimveč čimbolj zdravega in čimbolj kakovostnega pridelka. O tem smo se pogovarjali s svetovalko specialistko Alenko Caf s KGZ Ljubljana.

Kdaj saditi jagode

Predvsem pri pridelovalcih, ki so so se odločili za večji obseg pridelave jagod se marsikdaj postavlja vprašanje, kdaj saditi jagode, da bodo nasadi prinesli čimveč čimbolj zdravega in čimbolj kakovostnega pridelka. O tem smo se pogovarjali s svetovalko specialistko Alenko Caf s KGZ Ljubljana.

kmetijstvosvetovanjevrt

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kdaj saditi jagode
Predvsem pri pridelovalcih, ki so so se odločili za večji obseg pridelave jagod se marsikdaj postavlja vprašanje, kdaj saditi jagode, da bodo nasadi prinesli čimveč čimbolj zdravega in čimbolj kakovostnega pridelka. O tem smo se pogovarjali s svetovalko specialistko Alenko Caf s KGZ Ljubljana.
VEČ ...|20. 5. 2019
Kdaj saditi jagode
Predvsem pri pridelovalcih, ki so so se odločili za večji obseg pridelave jagod se marsikdaj postavlja vprašanje, kdaj saditi jagode, da bodo nasadi prinesli čimveč čimbolj zdravega in čimbolj kakovostnega pridelka. O tem smo se pogovarjali s svetovalko specialistko Alenko Caf s KGZ Ljubljana.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjevrt

Iz naših krajev

VEČ ...|18. 5. 2019
Celje, Kamnik, Tišina

V tokratni oddaji Iz naših krajev lahko slišite o draženju cen vrtcev v Celju, novi kapelici posvečeni blaženemu Antonu Martinu Slomšku v Tržišču, pomembnih arheoloških odkritjih na Tišini in razstavi v Kamniku, ki predstavlja delovanje Rudolfa Maistra in njegovih borcev.

Celje, Kamnik, Tišina

V tokratni oddaji Iz naših krajev lahko slišite o draženju cen vrtcev v Celju, novi kapelici posvečeni blaženemu Antonu Martinu Slomšku v Tržišču, pomembnih arheoloških odkritjih na Tišini in razstavi v Kamniku, ki predstavlja delovanje Rudolfa Maistra in njegovih borcev.

družbainfopolitika

Iz naših krajev

Celje, Kamnik, Tišina
V tokratni oddaji Iz naših krajev lahko slišite o draženju cen vrtcev v Celju, novi kapelici posvečeni blaženemu Antonu Martinu Slomšku v Tržišču, pomembnih arheoloških odkritjih na Tišini in razstavi v Kamniku, ki predstavlja delovanje Rudolfa Maistra in njegovih borcev.
VEČ ...|18. 5. 2019
Celje, Kamnik, Tišina
V tokratni oddaji Iz naših krajev lahko slišite o draženju cen vrtcev v Celju, novi kapelici posvečeni blaženemu Antonu Martinu Slomšku v Tržišču, pomembnih arheoloških odkritjih na Tišini in razstavi v Kamniku, ki predstavlja delovanje Rudolfa Maistra in njegovih borcev.

Andrej Šinko

družbainfopolitika

Doživetja narave

VEČ ...|10. 5. 2019
Everest 40 let in kolesarske priprave

Tik pred obletnico prvega slovenskega pristopa na najvišjo goro sveta smo pozornost najprej posvetili Everestu in takratni odpravi. Svoje spomine sta delila alpinista Andrej Štremfelj in Viki Grošelj. Seveda pa bomo tudi zavrteli pedala. Izkušen kolesarski serviser Iztok Štepec (Šport 11) je svetoval, kako se pripraviti na sezono, kakšni so trendi v kolesarstvu in na kaj je potrebno misliti pri nastavitvah kolesa.

Everest 40 let in kolesarske priprave

Tik pred obletnico prvega slovenskega pristopa na najvišjo goro sveta smo pozornost najprej posvetili Everestu in takratni odpravi. Svoje spomine sta delila alpinista Andrej Štremfelj in Viki Grošelj. Seveda pa bomo tudi zavrteli pedala. Izkušen kolesarski serviser Iztok Štepec (Šport 11) je svetoval, kako se pripraviti na sezono, kakšni so trendi v kolesarstvu in na kaj je potrebno misliti pri nastavitvah kolesa.

himalajaalpinizemkoloservissrebrna diagonala

Doživetja narave

Everest 40 let in kolesarske priprave
Tik pred obletnico prvega slovenskega pristopa na najvišjo goro sveta smo pozornost najprej posvetili Everestu in takratni odpravi. Svoje spomine sta delila alpinista Andrej Štremfelj in Viki Grošelj. Seveda pa bomo tudi zavrteli pedala. Izkušen kolesarski serviser Iztok Štepec (Šport 11) je svetoval, kako se pripraviti na sezono, kakšni so trendi v kolesarstvu in na kaj je potrebno misliti pri nastavitvah kolesa.
VEČ ...|10. 5. 2019
Everest 40 let in kolesarske priprave
Tik pred obletnico prvega slovenskega pristopa na najvišjo goro sveta smo pozornost najprej posvetili Everestu in takratni odpravi. Svoje spomine sta delila alpinista Andrej Štremfelj in Viki Grošelj. Seveda pa bomo tudi zavrteli pedala. Izkušen kolesarski serviser Iztok Štepec (Šport 11) je svetoval, kako se pripraviti na sezono, kakšni so trendi v kolesarstvu in na kaj je potrebno misliti pri nastavitvah kolesa.

Blaž Lesnik

himalajaalpinizemkoloservissrebrna diagonala

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 5. 2019
15. novomeški likovni dnevi - Druga godba - Glasba z vrtov sv. Frančiška - Fra Angelicovo Oznanjenje

V Novem mestu že od nedelje poteka šestdnevna likovna kolonija 15. Novomeški likovni dnevi.Mednarodni festival Druga godba bo letos gostoval v Mariboru.Na Kostanjevici v Novi Gorici bo v torek drugi koncert letošnje sezone cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška.V madridskem muzeju Prado so restavrirali oltarno sliko Oznanjenje italijanskega renesančnega umetnika Fra Angelica.

15. novomeški likovni dnevi - Druga godba - Glasba z vrtov sv. Frančiška - Fra Angelicovo Oznanjenje

V Novem mestu že od nedelje poteka šestdnevna likovna kolonija 15. Novomeški likovni dnevi.Mednarodni festival Druga godba bo letos gostoval v Mariboru.Na Kostanjevici v Novi Gorici bo v torek drugi koncert letošnje sezone cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška.V madridskem muzeju Prado so restavrirali oltarno sliko Oznanjenje italijanskega renesančnega umetnika Fra Angelica.

Janko OračVladimir Rikavina

Kulturni utrinki

15. novomeški likovni dnevi - Druga godba - Glasba z vrtov sv. Frančiška - Fra Angelicovo Oznanjenje
V Novem mestu že od nedelje poteka šestdnevna likovna kolonija 15. Novomeški likovni dnevi.Mednarodni festival Druga godba bo letos gostoval v Mariboru.Na Kostanjevici v Novi Gorici bo v torek drugi koncert letošnje sezone cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška.V madridskem muzeju Prado so restavrirali oltarno sliko Oznanjenje italijanskega renesančnega umetnika Fra Angelica.
VEČ ...|9. 5. 2019
15. novomeški likovni dnevi - Druga godba - Glasba z vrtov sv. Frančiška - Fra Angelicovo Oznanjenje
V Novem mestu že od nedelje poteka šestdnevna likovna kolonija 15. Novomeški likovni dnevi.Mednarodni festival Druga godba bo letos gostoval v Mariboru.Na Kostanjevici v Novi Gorici bo v torek drugi koncert letošnje sezone cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška.V madridskem muzeju Prado so restavrirali oltarno sliko Oznanjenje italijanskega renesančnega umetnika Fra Angelica.

Jože Bartolj

Janko OračVladimir Rikavina

Svetovalnica

VEČ ...|8. 5. 2019
Dela na vrtovih v maju

Dela na naših vrtovih je v mesecu maju že veliko, na prosto bomo kmalu posadili tudi plodovke. O tem, kdaj je za to primeren čas in kako naj jih oskrbujemo, je spregovoril Vanes Husič, agronom, ki prihaja iz Kluba Gaia.

Dela na vrtovih v maju

Dela na naših vrtovih je v mesecu maju že veliko, na prosto bomo kmalu posadili tudi plodovke. O tem, kdaj je za to primeren čas in kako naj jih oskrbujemo, je spregovoril Vanes Husič, agronom, ki prihaja iz Kluba Gaia.

svetovanjevrt

Svetovalnica

Dela na vrtovih v maju
Dela na naših vrtovih je v mesecu maju že veliko, na prosto bomo kmalu posadili tudi plodovke. O tem, kdaj je za to primeren čas in kako naj jih oskrbujemo, je spregovoril Vanes Husič, agronom, ki prihaja iz Kluba Gaia.
VEČ ...|8. 5. 2019
Dela na vrtovih v maju
Dela na naših vrtovih je v mesecu maju že veliko, na prosto bomo kmalu posadili tudi plodovke. O tem, kdaj je za to primeren čas in kako naj jih oskrbujemo, je spregovoril Vanes Husič, agronom, ki prihaja iz Kluba Gaia.

Slavi Košir

svetovanjevrt

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|3. 5. 2019
13. dnevi odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin

Mag. Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je povabila na 13. dneve odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS v Žalcu in predstavila bogat strokovni program.

13. dnevi odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin

Mag. Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je povabila na 13. dneve odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS v Žalcu in predstavila bogat strokovni program.

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

13. dnevi odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin
Mag. Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je povabila na 13. dneve odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS v Žalcu in predstavila bogat strokovni program.
VEČ ...|3. 5. 2019
13. dnevi odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin
Mag. Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je povabila na 13. dneve odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS v Žalcu in predstavila bogat strokovni program.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|30. 4. 2019
Posvet o zeliščih v kozmetičnih pripravkih

Mag. Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je predstavila letošnji posvet na 13. dnevih odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS v Žalcu.

Posvet o zeliščih v kozmetičnih pripravkih

Mag. Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je predstavila letošnji posvet na 13. dnevih odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS v Žalcu.

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Posvet o zeliščih v kozmetičnih pripravkih
Mag. Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je predstavila letošnji posvet na 13. dnevih odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS v Žalcu.
VEČ ...|30. 4. 2019
Posvet o zeliščih v kozmetičnih pripravkih
Mag. Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je predstavila letošnji posvet na 13. dnevih odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS v Žalcu.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|26. 4. 2019
Zdravilna zelišča

Najdemo jih na travnikih, v gozdovih in ob vodah... Prav zdaj poganjajo in silijo iz zemlje. V mislih imamo dragocene zdravilne rastline in prav o njih je tekla beseda v današnji Svetovalnici. Z nami je bila Irena Okreša.

Zdravilna zelišča

Najdemo jih na travnikih, v gozdovih in ob vodah... Prav zdaj poganjajo in silijo iz zemlje. V mislih imamo dragocene zdravilne rastline in prav o njih je tekla beseda v današnji Svetovalnici. Z nami je bila Irena Okreša.

zdravstvosvetovanjenaravavrt

Svetovalnica

Zdravilna zelišča
Najdemo jih na travnikih, v gozdovih in ob vodah... Prav zdaj poganjajo in silijo iz zemlje. V mislih imamo dragocene zdravilne rastline in prav o njih je tekla beseda v današnji Svetovalnici. Z nami je bila Irena Okreša.
VEČ ...|26. 4. 2019
Zdravilna zelišča
Najdemo jih na travnikih, v gozdovih in ob vodah... Prav zdaj poganjajo in silijo iz zemlje. V mislih imamo dragocene zdravilne rastline in prav o njih je tekla beseda v današnji Svetovalnici. Z nami je bila Irena Okreša.

Slavi Košir

zdravstvosvetovanjenaravavrt

Svetovalnica

VEČ ...|24. 4. 2019
Balkonsko cvetje

Krepko smo že zakorakali v pomlad in temperature so kar primerne, da s cvetjem polepšamo zunanjost naših hiš. Okenske police in balkoni čakajo na okrasitev. Naš gost g. Jože Šturbej, direktor podjetja Terraplant, je spregovoril o balkonskem cvetju in glavno pozornost namenil bršljankam ter pelargonijam

Balkonsko cvetje

Krepko smo že zakorakali v pomlad in temperature so kar primerne, da s cvetjem polepšamo zunanjost naših hiš. Okenske police in balkoni čakajo na okrasitev. Naš gost g. Jože Šturbej, direktor podjetja Terraplant, je spregovoril o balkonskem cvetju in glavno pozornost namenil bršljankam ter pelargonijam

svetovanjevrt

Svetovalnica

Balkonsko cvetje
Krepko smo že zakorakali v pomlad in temperature so kar primerne, da s cvetjem polepšamo zunanjost naših hiš. Okenske police in balkoni čakajo na okrasitev. Naš gost g. Jože Šturbej, direktor podjetja Terraplant, je spregovoril o balkonskem cvetju in glavno pozornost namenil bršljankam ter pelargonijam
VEČ ...|24. 4. 2019
Balkonsko cvetje
Krepko smo že zakorakali v pomlad in temperature so kar primerne, da s cvetjem polepšamo zunanjost naših hiš. Okenske police in balkoni čakajo na okrasitev. Naš gost g. Jože Šturbej, direktor podjetja Terraplant, je spregovoril o balkonskem cvetju in glavno pozornost namenil bršljankam ter pelargonijam

Slavi Košir

svetovanjevrt

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 4. 2019
Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj v polnem razcvetu pomladi

Lepo vreme v teh dneh vse več ljudi privablja v naravo, pa tudi na tradicionalni razstavi cvetja in tulipanov v Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj. V arboretumu je tako letos zacvetelo več kot 350 sort tulipanov, Mozirski gaj pa že cveti in dehti v vseh barvah in vonjavah tulipanov, narcis, spominčic in ostalih pomladnih cvetlic.

Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj v polnem razcvetu pomladi

Lepo vreme v teh dneh vse več ljudi privablja v naravo, pa tudi na tradicionalni razstavi cvetja in tulipanov v Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj. V arboretumu je tako letos zacvetelo več kot 350 sort tulipanov, Mozirski gaj pa že cveti in dehti v vseh barvah in vonjavah tulipanov, narcis, spominčic in ostalih pomladnih cvetlic.

volčji potokmozirski gajtulipaniinfokmetijstvovrt

Informativni prispevki

Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj v polnem razcvetu pomladi
Lepo vreme v teh dneh vse več ljudi privablja v naravo, pa tudi na tradicionalni razstavi cvetja in tulipanov v Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj. V arboretumu je tako letos zacvetelo več kot 350 sort tulipanov, Mozirski gaj pa že cveti in dehti v vseh barvah in vonjavah tulipanov, narcis, spominčic in ostalih pomladnih cvetlic.
VEČ ...|24. 4. 2019
Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj v polnem razcvetu pomladi
Lepo vreme v teh dneh vse več ljudi privablja v naravo, pa tudi na tradicionalni razstavi cvetja in tulipanov v Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj. V arboretumu je tako letos zacvetelo več kot 350 sort tulipanov, Mozirski gaj pa že cveti in dehti v vseh barvah in vonjavah tulipanov, narcis, spominčic in ostalih pomladnih cvetlic.

Alen Salihović

volčji potokmozirski gajtulipaniinfokmetijstvovrt

Komentar Domovina.je

VEČ ...|22. 4. 2019
Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati

Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati

Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

domovinakomentaržiga turkpetersonžižek

Komentar Domovina.je

Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati
Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.
VEČ ...|22. 4. 2019
Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati
Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk

domovinakomentaržiga turkpetersonžižek

Naš gost

VEČ ...|20. 4. 2019
P. Miha Žužek

Ob 25-letnici Radia Ognjišče v sobotnih oddajah Naš gost občasno objavljamo tudi pogovore iz našega arhiva. V popoldnevu velike sobote, po koncu letošnjega 14. radijskega misjona, smo zavrteli pogovor z enim najbolj znanih slovenskih jezuitov, p. Mihom Žužkom, dolgoletnim ljudskim misionarjem, voditeljem duhovnih vaj in občudovalcem stvarstva, s pomočjo katerega je predvsem mladim pomagal iskati bližino Stvarnika.

P. Miha Žužek

Ob 25-letnici Radia Ognjišče v sobotnih oddajah Naš gost občasno objavljamo tudi pogovore iz našega arhiva. V popoldnevu velike sobote, po koncu letošnjega 14. radijskega misjona, smo zavrteli pogovor z enim najbolj znanih slovenskih jezuitov, p. Mihom Žužkom, dolgoletnim ljudskim misionarjem, voditeljem duhovnih vaj in občudovalcem stvarstva, s pomočjo katerega je predvsem mladim pomagal iskati bližino Stvarnika.

pogovorspominduhovnost

Naš gost

P. Miha Žužek
Ob 25-letnici Radia Ognjišče v sobotnih oddajah Naš gost občasno objavljamo tudi pogovore iz našega arhiva. V popoldnevu velike sobote, po koncu letošnjega 14. radijskega misjona, smo zavrteli pogovor z enim najbolj znanih slovenskih jezuitov, p. Mihom Žužkom, dolgoletnim ljudskim misionarjem, voditeljem duhovnih vaj in občudovalcem stvarstva, s pomočjo katerega je predvsem mladim pomagal iskati bližino Stvarnika.
VEČ ...|20. 4. 2019
P. Miha Žužek
Ob 25-letnici Radia Ognjišče v sobotnih oddajah Naš gost občasno objavljamo tudi pogovore iz našega arhiva. V popoldnevu velike sobote, po koncu letošnjega 14. radijskega misjona, smo zavrteli pogovor z enim najbolj znanih slovenskih jezuitov, p. Mihom Žužkom, dolgoletnim ljudskim misionarjem, voditeljem duhovnih vaj in občudovalcem stvarstva, s pomočjo katerega je predvsem mladim pomagal iskati bližino Stvarnika.

Robert Božič

pogovorspominduhovnost

O klasiki drugače

VEČ ...|14. 4. 2019
Razlaga slovenskih postnih pesmi in Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

V zadnji letošnji postni oddaji smo poslušali predstavitev treh postnih pemi: Tam na vrtu oljske gore, Večerja zadnja in V ljubezni goreči. V drugem delu pa smo poslušali delo Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

Razlaga slovenskih postnih pesmi in Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

V zadnji letošnji postni oddaji smo poslušali predstavitev treh postnih pemi: Tam na vrtu oljske gore, Večerja zadnja in V ljubezni goreči. V drugem delu pa smo poslušali delo Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga slovenskih postnih pesmi in Stabat Mater, Luigija Boccherinija.
V zadnji letošnji postni oddaji smo poslušali predstavitev treh postnih pemi: Tam na vrtu oljske gore, Večerja zadnja in V ljubezni goreči. V drugem delu pa smo poslušali delo Stabat Mater, Luigija Boccherinija.
VEČ ...|14. 4. 2019
Razlaga slovenskih postnih pesmi in Stabat Mater, Luigija Boccherinija.
V zadnji letošnji postni oddaji smo poslušali predstavitev treh postnih pemi: Tam na vrtu oljske gore, Večerja zadnja in V ljubezni goreči. V drugem delu pa smo poslušali delo Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Svetovalnica

VEČ ...|5. 4. 2019
Projekt Dišeči vrtiček

Z gostjo Nejo Samar Brenčič, direktorico Zavoda IZRIIS, smo klepetali o aktivnostih na vrtu in njegovi okolici, ki si jih lahko starši ali stari starši privoščimo skupaj z otroki. Kako družabne in socialne igre vplivajo na medsebojne odnose ter o praksi in izkušnjah pri njihovem projektu Dišeči vrtiček.

Projekt Dišeči vrtiček

Z gostjo Nejo Samar Brenčič, direktorico Zavoda IZRIIS, smo klepetali o aktivnostih na vrtu in njegovi okolici, ki si jih lahko starši ali stari starši privoščimo skupaj z otroki. Kako družabne in socialne igre vplivajo na medsebojne odnose ter o praksi in izkušnjah pri njihovem projektu Dišeči vrtiček.

svetovanjevrtvzgojaodnosiotroci

Svetovalnica

Projekt Dišeči vrtiček
Z gostjo Nejo Samar Brenčič, direktorico Zavoda IZRIIS, smo klepetali o aktivnostih na vrtu in njegovi okolici, ki si jih lahko starši ali stari starši privoščimo skupaj z otroki. Kako družabne in socialne igre vplivajo na medsebojne odnose ter o praksi in izkušnjah pri njihovem projektu Dišeči vrtiček.
VEČ ...|5. 4. 2019
Projekt Dišeči vrtiček
Z gostjo Nejo Samar Brenčič, direktorico Zavoda IZRIIS, smo klepetali o aktivnostih na vrtu in njegovi okolici, ki si jih lahko starši ali stari starši privoščimo skupaj z otroki. Kako družabne in socialne igre vplivajo na medsebojne odnose ter o praksi in izkušnjah pri njihovem projektu Dišeči vrtiček.

Matjaž Merljak

svetovanjevrtvzgojaodnosiotroci

Svetovalnica

VEČ ...|27. 3. 2019
Okrasni vrtovi in visoke grede

V oddaji smo spregovorili o okrasnem vrtu in visokih gredah. Naša gostja je bila Loreta Vlahovič, agronomka iz kluba Gaja, ki pravi, da si prav vsaka rastlina zasluži svojo pozornost in je lepotica zase.

Okrasni vrtovi in visoke grede

V oddaji smo spregovorili o okrasnem vrtu in visokih gredah. Naša gostja je bila Loreta Vlahovič, agronomka iz kluba Gaja, ki pravi, da si prav vsaka rastlina zasluži svojo pozornost in je lepotica zase.

svetovanjevrtkmetijstvo

Svetovalnica

Okrasni vrtovi in visoke grede
V oddaji smo spregovorili o okrasnem vrtu in visokih gredah. Naša gostja je bila Loreta Vlahovič, agronomka iz kluba Gaja, ki pravi, da si prav vsaka rastlina zasluži svojo pozornost in je lepotica zase.
VEČ ...|27. 3. 2019
Okrasni vrtovi in visoke grede
V oddaji smo spregovorili o okrasnem vrtu in visokih gredah. Naša gostja je bila Loreta Vlahovič, agronomka iz kluba Gaja, ki pravi, da si prav vsaka rastlina zasluži svojo pozornost in je lepotica zase.

Slavi Košir

svetovanjevrtkmetijstvo

Svetovalnica

VEČ ...|18. 3. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino

V tokratni oddaji smo s sestro Nikolino govorili o postni hrani, tudi o tem, ali z zelenjavo dobimo dovolj energije. Spraševali ste o kuhanju goveje juhe, orehih, pečenju krompirja in zakaj se olje pri cvrtju peni.

Kuhajmo s sestro Nikolino

V tokratni oddaji smo s sestro Nikolino govorili o postni hrani, tudi o tem, ali z zelenjavo dobimo dovolj energije. Spraševali ste o kuhanju goveje juhe, orehih, pečenju krompirja in zakaj se olje pri cvrtju peni.

izobraževanjesvetovanje

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino
V tokratni oddaji smo s sestro Nikolino govorili o postni hrani, tudi o tem, ali z zelenjavo dobimo dovolj energije. Spraševali ste o kuhanju goveje juhe, orehih, pečenju krompirja in zakaj se olje pri cvrtju peni.
VEČ ...|18. 3. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino
V tokratni oddaji smo s sestro Nikolino govorili o postni hrani, tudi o tem, ali z zelenjavo dobimo dovolj energije. Spraševali ste o kuhanju goveje juhe, orehih, pečenju krompirja in zakaj se olje pri cvrtju peni.

Matjaž Merljak

izobraževanjesvetovanje

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|18. 3. 2019
Olje se pri cvrtju peni

Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, naj pravo temperaturo za cvrenje preveri s koščkom testa, penjenje pa lahko omili oz. prepreči tako, da v olje da šop zobotrebcev.

Olje se pri cvrtju peni

Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, naj pravo temperaturo za cvrenje preveri s koščkom testa, penjenje pa lahko omili oz. prepreči tako, da v olje da šop zobotrebcev.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Olje se pri cvrtju peni
Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, naj pravo temperaturo za cvrenje preveri s koščkom testa, penjenje pa lahko omili oz. prepreči tako, da v olje da šop zobotrebcev.
VEČ ...|18. 3. 2019
Olje se pri cvrtju peni
Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, naj pravo temperaturo za cvrenje preveri s koščkom testa, penjenje pa lahko omili oz. prepreči tako, da v olje da šop zobotrebcev.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Iz naših krajev

VEČ ...|16. 3. 2019
Koper, Vojnik, Hajdina, Lož

Poročali smo o problemih povezanih z ladijskim prometom v slovenskem morju, pogostih onesnaženjih podzemnih jezer v Križni jami pri Ložu in kako se tega loteva država, gradnji novega vrtca v občini Vojnik ter o tem, da se središče vasi Skórba v župniji Hajdina poteguje za nagrado največjega portala za arhitekturo.

Koper, Vojnik, Hajdina, Lož

Poročali smo o problemih povezanih z ladijskim prometom v slovenskem morju, pogostih onesnaženjih podzemnih jezer v Križni jami pri Ložu in kako se tega loteva država, gradnji novega vrtca v občini Vojnik ter o tem, da se središče vasi Skórba v župniji Hajdina poteguje za nagrado največjega portala za arhitekturo.

družbainfopolitika

Iz naših krajev

Koper, Vojnik, Hajdina, Lož
Poročali smo o problemih povezanih z ladijskim prometom v slovenskem morju, pogostih onesnaženjih podzemnih jezer v Križni jami pri Ložu in kako se tega loteva država, gradnji novega vrtca v občini Vojnik ter o tem, da se središče vasi Skórba v župniji Hajdina poteguje za nagrado največjega portala za arhitekturo.
VEČ ...|16. 3. 2019
Koper, Vojnik, Hajdina, Lož
Poročali smo o problemih povezanih z ladijskim prometom v slovenskem morju, pogostih onesnaženjih podzemnih jezer v Križni jami pri Ložu in kako se tega loteva država, gradnji novega vrtca v občini Vojnik ter o tem, da se središče vasi Skórba v župniji Hajdina poteguje za nagrado največjega portala za arhitekturo.

Andrej Šinko

družbainfopolitika

Svetovalnica

VEČ ...|13. 3. 2019
Zgodnjespomladanska opravila v sadovnjaku, zelenjavnem vrtu in na tratah

Tokratna jutranja svetovalnica je bila namenjena zgodnjim spomladanskim opravilom v sadovnjaku, v zelenjavnem vrtu in na tratah. Naš gost agronom Vanes Husič, strokovnjak kluba Gaia, je med drugim opozoril, da spomladi ne gnojimo s hlevskim gnojem, da je kolobarjenje tudi v zelenjavnem vrtu zelo pomembno, da zračenje ni prvo opravilo na tratah... in še kaj. Zanimive in uporabne informacije, prisluhnite!

Zgodnjespomladanska opravila v sadovnjaku, zelenjavnem vrtu in na tratah

Tokratna jutranja svetovalnica je bila namenjena zgodnjim spomladanskim opravilom v sadovnjaku, v zelenjavnem vrtu in na tratah. Naš gost agronom Vanes Husič, strokovnjak kluba Gaia, je med drugim opozoril, da spomladi ne gnojimo s hlevskim gnojem, da je kolobarjenje tudi v zelenjavnem vrtu zelo pomembno, da zračenje ni prvo opravilo na tratah... in še kaj. Zanimive in uporabne informacije, prisluhnite!

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

Zgodnjespomladanska opravila v sadovnjaku, zelenjavnem vrtu in na tratah
Tokratna jutranja svetovalnica je bila namenjena zgodnjim spomladanskim opravilom v sadovnjaku, v zelenjavnem vrtu in na tratah. Naš gost agronom Vanes Husič, strokovnjak kluba Gaia, je med drugim opozoril, da spomladi ne gnojimo s hlevskim gnojem, da je kolobarjenje tudi v zelenjavnem vrtu zelo pomembno, da zračenje ni prvo opravilo na tratah... in še kaj. Zanimive in uporabne informacije, prisluhnite!
VEČ ...|13. 3. 2019
Zgodnjespomladanska opravila v sadovnjaku, zelenjavnem vrtu in na tratah
Tokratna jutranja svetovalnica je bila namenjena zgodnjim spomladanskim opravilom v sadovnjaku, v zelenjavnem vrtu in na tratah. Naš gost agronom Vanes Husič, strokovnjak kluba Gaia, je med drugim opozoril, da spomladi ne gnojimo s hlevskim gnojem, da je kolobarjenje tudi v zelenjavnem vrtu zelo pomembno, da zračenje ni prvo opravilo na tratah... in še kaj. Zanimive in uporabne informacije, prisluhnite!

Slavi Košir

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|7. 3. 2019
Vse o semenskem krompirju

Naš gost je bil dr. Peter Dolničar, predstojnik oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje na Kmetijskem inštitutu, sicer pa odgovoren za žlahtnjenje, genetiko in fiziologijo ter pridelovanje krompirja.

Vse o semenskem krompirju

Naš gost je bil dr. Peter Dolničar, predstojnik oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje na Kmetijskem inštitutu, sicer pa odgovoren za žlahtnjenje, genetiko in fiziologijo ter pridelovanje krompirja.

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

Vse o semenskem krompirju
Naš gost je bil dr. Peter Dolničar, predstojnik oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje na Kmetijskem inštitutu, sicer pa odgovoren za žlahtnjenje, genetiko in fiziologijo ter pridelovanje krompirja.
VEČ ...|7. 3. 2019
Vse o semenskem krompirju
Naš gost je bil dr. Peter Dolničar, predstojnik oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje na Kmetijskem inštitutu, sicer pa odgovoren za žlahtnjenje, genetiko in fiziologijo ter pridelovanje krompirja.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|3. 3. 2019
Pogled na ozimine v večini spodbuden

Lepo vreme in v naslednjem tednu napovedane padavine omogočajo oskrbo ozimin s hranili. V oddaji smo gostili Marijo Kalan, svetovalko specialistko za pridelovanje poljščin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj. Aleš Volčič s Semenarne Ljubljana pa je predstavil ponudbo hibridov koruze.

Pogled na ozimine v večini spodbuden

Lepo vreme in v naslednjem tednu napovedane padavine omogočajo oskrbo ozimin s hranili. V oddaji smo gostili Marijo Kalan, svetovalko specialistko za pridelovanje poljščin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj. Aleš Volčič s Semenarne Ljubljana pa je predstavil ponudbo hibridov koruze.

izobraževanjevrtkmetijstvoozimninekoruza

Kmetijska oddaja

Pogled na ozimine v večini spodbuden
Lepo vreme in v naslednjem tednu napovedane padavine omogočajo oskrbo ozimin s hranili. V oddaji smo gostili Marijo Kalan, svetovalko specialistko za pridelovanje poljščin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj. Aleš Volčič s Semenarne Ljubljana pa je predstavil ponudbo hibridov koruze.
VEČ ...|3. 3. 2019
Pogled na ozimine v večini spodbuden
Lepo vreme in v naslednjem tednu napovedane padavine omogočajo oskrbo ozimin s hranili. V oddaji smo gostili Marijo Kalan, svetovalko specialistko za pridelovanje poljščin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj. Aleš Volčič s Semenarne Ljubljana pa je predstavil ponudbo hibridov koruze.

Robert Božič

izobraževanjevrtkmetijstvoozimninekoruza

Svetovalnica

VEČ ...|22. 2. 2019
Semenski krompir

Z dr. Petrom Dolničarjem, vodjo žlahtniteljskega programa slovenskih sort krompirja, smo govorili o semenskem krompirju in njegovi zgodbi.

Semenski krompir

Z dr. Petrom Dolničarjem, vodjo žlahtniteljskega programa slovenskih sort krompirja, smo govorili o semenskem krompirju in njegovi zgodbi.

vrtnaravakmetijstvo

Svetovalnica

Semenski krompir
Z dr. Petrom Dolničarjem, vodjo žlahtniteljskega programa slovenskih sort krompirja, smo govorili o semenskem krompirju in njegovi zgodbi.
VEČ ...|22. 2. 2019
Semenski krompir
Z dr. Petrom Dolničarjem, vodjo žlahtniteljskega programa slovenskih sort krompirja, smo govorili o semenskem krompirju in njegovi zgodbi.

Robert Božič

vrtnaravakmetijstvo

Svetovalnica

VEČ ...|15. 2. 2019
Obrezovanje sadnega drevja

Naš gost je bil Matjaž Maležič, ki nam je več zaupal o obrezovanju sadnega drevja. Kdaj se ga lotimo, na kaj moramo paziti ter nekaj o posebnostih, ki so lastne različnim vrstam sadnega drevja.

Obrezovanje sadnega drevja

Naš gost je bil Matjaž Maležič, ki nam je več zaupal o obrezovanju sadnega drevja. Kdaj se ga lotimo, na kaj moramo paziti ter nekaj o posebnostih, ki so lastne različnim vrstam sadnega drevja.

svetovanjeobrezovanjesadno drevjesadovnjakvrt

Svetovalnica

Obrezovanje sadnega drevja
Naš gost je bil Matjaž Maležič, ki nam je več zaupal o obrezovanju sadnega drevja. Kdaj se ga lotimo, na kaj moramo paziti ter nekaj o posebnostih, ki so lastne različnim vrstam sadnega drevja.
VEČ ...|15. 2. 2019
Obrezovanje sadnega drevja
Naš gost je bil Matjaž Maležič, ki nam je več zaupal o obrezovanju sadnega drevja. Kdaj se ga lotimo, na kaj moramo paziti ter nekaj o posebnostih, ki so lastne različnim vrstam sadnega drevja.

Robert Božič

svetovanjeobrezovanjesadno drevjesadovnjakvrt

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 2. 2019
O nastanku slovenske himne

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je opisal okoliščine o nastanku slovenske himne. Začetki segajo v leto 1843. Slovenska himna ni le Prešernova, marveč in predvsem je delo skladatelja in duhovnika Stanka Premrla. Pomembno pa je k rojstvu Zdravice s pobudo in idejo prispeval tudi duhovnik Matija Vrtovec.

O nastanku slovenske himne

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je opisal okoliščine o nastanku slovenske himne. Začetki segajo v leto 1843. Slovenska himna ni le Prešernova, marveč in predvsem je delo skladatelja in duhovnika Stanka Premrla. Pomembno pa je k rojstvu Zdravice s pobudo in idejo prispeval tudi duhovnik Matija Vrtovec.

kulturaizobraževanjeizročilodomoznanstvo

Informativni prispevki

O nastanku slovenske himne
Zgodovinar prof. Jurij Rosa je opisal okoliščine o nastanku slovenske himne. Začetki segajo v leto 1843. Slovenska himna ni le Prešernova, marveč in predvsem je delo skladatelja in duhovnika Stanka Premrla. Pomembno pa je k rojstvu Zdravice s pobudo in idejo prispeval tudi duhovnik Matija Vrtovec.
VEČ ...|15. 2. 2019
O nastanku slovenske himne
Zgodovinar prof. Jurij Rosa je opisal okoliščine o nastanku slovenske himne. Začetki segajo v leto 1843. Slovenska himna ni le Prešernova, marveč in predvsem je delo skladatelja in duhovnika Stanka Premrla. Pomembno pa je k rojstvu Zdravice s pobudo in idejo prispeval tudi duhovnik Matija Vrtovec.

Nataša Ličen

kulturaizobraževanjeizročilodomoznanstvo

Duhovna misel

VEČ ...|13. 2. 2019
Živela sta v raju!

Gospod Bog je dal človeku tole zapoved: Od vseh dreves v vrtu smeš jesti; od drevesa spoznanja dobrega in hudega pa nikar ne jej! Zakaj brž ko bi jedel od njega, boš moral umreti. (1 Mz 2, 16-17)

Živela sta v raju!

Gospod Bog je dal človeku tole zapoved: Od vseh dreves v vrtu smeš jesti; od drevesa spoznanja dobrega in hudega pa nikar ne jej! Zakaj brž ko bi jedel od njega, boš moral umreti. (1 Mz 2, 16-17)

duhovnost

Duhovna misel

Živela sta v raju!
Gospod Bog je dal človeku tole zapoved: Od vseh dreves v vrtu smeš jesti; od drevesa spoznanja dobrega in hudega pa nikar ne jej! Zakaj brž ko bi jedel od njega, boš moral umreti. (1 Mz 2, 16-17)
VEČ ...|13. 2. 2019
Živela sta v raju!
Gospod Bog je dal človeku tole zapoved: Od vseh dreves v vrtu smeš jesti; od drevesa spoznanja dobrega in hudega pa nikar ne jej! Zakaj brž ko bi jedel od njega, boš moral umreti. (1 Mz 2, 16-17)

Gregor Čušin

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|12. 2. 2019
Dimnikarji in požarna varnost

Tokrat smo spregovorili o nevarnosti požarov zaradi neustrezne kurilne naprave na trdno gorivo, nepravilnega kurjenja in opozorili tudi na onesnaževanje zraka. Dimnikarji med drugim opozarjajo, da področje malih kurilnih naprav, nad katerim že stoletja bdi dimnikarska dejavnost, zahteva resne spremembe. V našem studiu je bil Simon Dovrtel, predsednik Sekcije dimnikarjev na Obrtni zbornici Slovenije.

Dimnikarji in požarna varnost

Tokrat smo spregovorili o nevarnosti požarov zaradi neustrezne kurilne naprave na trdno gorivo, nepravilnega kurjenja in opozorili tudi na onesnaževanje zraka. Dimnikarji med drugim opozarjajo, da področje malih kurilnih naprav, nad katerim že stoletja bdi dimnikarska dejavnost, zahteva resne spremembe. V našem studiu je bil Simon Dovrtel, predsednik Sekcije dimnikarjev na Obrtni zbornici Slovenije.

svetovanjepogovor

Svetovalnica

Dimnikarji in požarna varnost
Tokrat smo spregovorili o nevarnosti požarov zaradi neustrezne kurilne naprave na trdno gorivo, nepravilnega kurjenja in opozorili tudi na onesnaževanje zraka. Dimnikarji med drugim opozarjajo, da področje malih kurilnih naprav, nad katerim že stoletja bdi dimnikarska dejavnost, zahteva resne spremembe. V našem studiu je bil Simon Dovrtel, predsednik Sekcije dimnikarjev na Obrtni zbornici Slovenije.
VEČ ...|12. 2. 2019
Dimnikarji in požarna varnost
Tokrat smo spregovorili o nevarnosti požarov zaradi neustrezne kurilne naprave na trdno gorivo, nepravilnega kurjenja in opozorili tudi na onesnaževanje zraka. Dimnikarji med drugim opozarjajo, da področje malih kurilnih naprav, nad katerim že stoletja bdi dimnikarska dejavnost, zahteva resne spremembe. V našem studiu je bil Simon Dovrtel, predsednik Sekcije dimnikarjev na Obrtni zbornici Slovenije.

Tanja Dominko

svetovanjepogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 2. 2019
Podražitev vrtcev je skoraj neizbežen ukrep

Ena od posledic dogovora o višjih plačah v javnem sektorju so med drugim podražitve vrtcev. V nekaterih občinah po državi so takšnemu predlogu že prižgali zeleno luč, v nekaterih je še na mizah. Med temi je Mestna občina Novo mesto, kamor smo poklicali Urbana Kramarja, ki je odgovoren za odnose z javnostmi.

Podražitev vrtcev je skoraj neizbežen ukrep

Ena od posledic dogovora o višjih plačah v javnem sektorju so med drugim podražitve vrtcev. V nekaterih občinah po državi so takšnemu predlogu že prižgali zeleno luč, v nekaterih je še na mizah. Med temi je Mestna občina Novo mesto, kamor smo poklicali Urbana Kramarja, ki je odgovoren za odnose z javnostmi.

infootrocipogovorpolitikavzgoja

Informativni prispevki

Podražitev vrtcev je skoraj neizbežen ukrep
Ena od posledic dogovora o višjih plačah v javnem sektorju so med drugim podražitve vrtcev. V nekaterih občinah po državi so takšnemu predlogu že prižgali zeleno luč, v nekaterih je še na mizah. Med temi je Mestna občina Novo mesto, kamor smo poklicali Urbana Kramarja, ki je odgovoren za odnose z javnostmi.
VEČ ...|12. 2. 2019
Podražitev vrtcev je skoraj neizbežen ukrep
Ena od posledic dogovora o višjih plačah v javnem sektorju so med drugim podražitve vrtcev. V nekaterih občinah po državi so takšnemu predlogu že prižgali zeleno luč, v nekaterih je še na mizah. Med temi je Mestna občina Novo mesto, kamor smo poklicali Urbana Kramarja, ki je odgovoren za odnose z javnostmi.

Helena Škrlec

infootrocipogovorpolitikavzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|11. 2. 2019
Miša Pušenjak: Premišljeno s spomladanskimi setvami

V svetovalnici smo gostili Mišo Pušenjak, svetovalko specialistko za pridelavo vrtnin in okrasnih rastlin s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. Odgovorila je na vprašanja, ki so ostala neodgovorjena med prejšnjo oddajo, nanašala so se na prve spomladanske setve.

Miša Pušenjak: Premišljeno s spomladanskimi setvami

V svetovalnici smo gostili Mišo Pušenjak, svetovalko specialistko za pridelavo vrtnin in okrasnih rastlin s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. Odgovorila je na vprašanja, ki so ostala neodgovorjena med prejšnjo oddajo, nanašala so se na prve spomladanske setve.

svetovanjevrt

Svetovalnica

Miša Pušenjak: Premišljeno s spomladanskimi setvami
V svetovalnici smo gostili Mišo Pušenjak, svetovalko specialistko za pridelavo vrtnin in okrasnih rastlin s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. Odgovorila je na vprašanja, ki so ostala neodgovorjena med prejšnjo oddajo, nanašala so se na prve spomladanske setve.
VEČ ...|11. 2. 2019
Miša Pušenjak: Premišljeno s spomladanskimi setvami
V svetovalnici smo gostili Mišo Pušenjak, svetovalko specialistko za pridelavo vrtnin in okrasnih rastlin s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. Odgovorila je na vprašanja, ki so ostala neodgovorjena med prejšnjo oddajo, nanašala so se na prve spomladanske setve.

Robert Božič

svetovanjevrt

Kmetijska oddaja

VEČ ...|27. 1. 2019
Združevanje je izziv pridelovalcev krompirja

V nedeljski kmetijski oddaji je bil naš gost dr. Peter Dolničar, predstojnik oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje na Kmetijskem inštitutu, sicer pa odgovoren za žlahtnjenje, genetiko in fiziologijo ter pridelovanje krompirja. Ustavili smo se ob pogledu na razvoj novih sort krompirja.

Združevanje je izziv pridelovalcev krompirja

V nedeljski kmetijski oddaji je bil naš gost dr. Peter Dolničar, predstojnik oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje na Kmetijskem inštitutu, sicer pa odgovoren za žlahtnjenje, genetiko in fiziologijo ter pridelovanje krompirja. Ustavili smo se ob pogledu na razvoj novih sort krompirja.

kmetijstvosvetovanje

Kmetijska oddaja

Združevanje je izziv pridelovalcev krompirja
V nedeljski kmetijski oddaji je bil naš gost dr. Peter Dolničar, predstojnik oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje na Kmetijskem inštitutu, sicer pa odgovoren za žlahtnjenje, genetiko in fiziologijo ter pridelovanje krompirja. Ustavili smo se ob pogledu na razvoj novih sort krompirja.
VEČ ...|27. 1. 2019
Združevanje je izziv pridelovalcev krompirja
V nedeljski kmetijski oddaji je bil naš gost dr. Peter Dolničar, predstojnik oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje na Kmetijskem inštitutu, sicer pa odgovoren za žlahtnjenje, genetiko in fiziologijo ter pridelovanje krompirja. Ustavili smo se ob pogledu na razvoj novih sort krompirja.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Naš gost

VEČ ...|26. 1. 2019
s. Jožica Merlak HMP

V sobotnem popoldnevu, pred nedeljo Svetega pisma, je bila naša gostja ravnateljica vrtca Lavra, navdušena vzgojiteljica, predvsem pa aktivna na področju uvajanja majhnih otrok v zgodbe Svetega pisma.

s. Jožica Merlak HMP

V sobotnem popoldnevu, pred nedeljo Svetega pisma, je bila naša gostja ravnateljica vrtca Lavra, navdušena vzgojiteljica, predvsem pa aktivna na področju uvajanja majhnih otrok v zgodbe Svetega pisma.

otrociduhovnostvzgoja

Naš gost

s. Jožica Merlak HMP
V sobotnem popoldnevu, pred nedeljo Svetega pisma, je bila naša gostja ravnateljica vrtca Lavra, navdušena vzgojiteljica, predvsem pa aktivna na področju uvajanja majhnih otrok v zgodbe Svetega pisma.
VEČ ...|26. 1. 2019
s. Jožica Merlak HMP
V sobotnem popoldnevu, pred nedeljo Svetega pisma, je bila naša gostja ravnateljica vrtca Lavra, navdušena vzgojiteljica, predvsem pa aktivna na področju uvajanja majhnih otrok v zgodbe Svetega pisma.

Damijana Medved

otrociduhovnostvzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|23. 1. 2019
Ne prehitevajmo s setvami

V svetovalnici smo gostili Mišo Pušenjak, svetovalko specialistko za pridelavo vrtnin in okrasnih rastlin s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. Svetovala je o prvih setvah.

Ne prehitevajmo s setvami

V svetovalnici smo gostili Mišo Pušenjak, svetovalko specialistko za pridelavo vrtnin in okrasnih rastlin s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. Svetovala je o prvih setvah.

vrtsvetovanjekmetijstvo

Svetovalnica

Ne prehitevajmo s setvami
V svetovalnici smo gostili Mišo Pušenjak, svetovalko specialistko za pridelavo vrtnin in okrasnih rastlin s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. Svetovala je o prvih setvah.
VEČ ...|23. 1. 2019
Ne prehitevajmo s setvami
V svetovalnici smo gostili Mišo Pušenjak, svetovalko specialistko za pridelavo vrtnin in okrasnih rastlin s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. Svetovala je o prvih setvah.

Robert Božič

vrtsvetovanjekmetijstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|22. 1. 2019
Por je zanimiva vrtnina

Nekaj poudarkov, zakaj je por dobro pridelovati tudi na vrtovih in na kaj je pri tem potrebno misliti, nam je zaupala Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor.

Por je zanimiva vrtnina

Nekaj poudarkov, zakaj je por dobro pridelovati tudi na vrtovih in na kaj je pri tem potrebno misliti, nam je zaupala Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor.

kmetijstvoizobraževanjesvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Por je zanimiva vrtnina
Nekaj poudarkov, zakaj je por dobro pridelovati tudi na vrtovih in na kaj je pri tem potrebno misliti, nam je zaupala Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor.
VEČ ...|22. 1. 2019
Por je zanimiva vrtnina
Nekaj poudarkov, zakaj je por dobro pridelovati tudi na vrtovih in na kaj je pri tem potrebno misliti, nam je zaupala Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanjesvetovanje

Iz Betanije

VEČ ...|18. 1. 2019
Življenje v skupnosti mož, ki se odvajajo od alkohola

Skušamo si organizirati domače in kakovostno življenje. Gre za red, higieno, dela okrog hiše, pripravljanja hrane in vzpostavljanja medsebojnih odnosov. Program se gradi na poudarjanju pozitivnih spodobnostih in lastnostih, ki jih nekdo ima, pravi gospod Tone, ki se v skupnosti Vrtnica (Truške) skupaj z drugimi uči živeti brez alkohola.

Življenje v skupnosti mož, ki se odvajajo od alkohola

Skušamo si organizirati domače in kakovostno življenje. Gre za red, higieno, dela okrog hiše, pripravljanja hrane in vzpostavljanja medsebojnih odnosov. Program se gradi na poudarjanju pozitivnih spodobnostih in lastnostih, ki jih nekdo ima, pravi gospod Tone, ki se v skupnosti Vrtnica (Truške) skupaj z drugimi uči živeti brez alkohola.

alkoholizemodvisnostKaritas

Iz Betanije

Življenje v skupnosti mož, ki se odvajajo od alkohola
Skušamo si organizirati domače in kakovostno življenje. Gre za red, higieno, dela okrog hiše, pripravljanja hrane in vzpostavljanja medsebojnih odnosov. Program se gradi na poudarjanju pozitivnih spodobnostih in lastnostih, ki jih nekdo ima, pravi gospod Tone, ki se v skupnosti Vrtnica (Truške) skupaj z drugimi uči živeti brez alkohola.
VEČ ...|18. 1. 2019
Življenje v skupnosti mož, ki se odvajajo od alkohola
Skušamo si organizirati domače in kakovostno življenje. Gre za red, higieno, dela okrog hiše, pripravljanja hrane in vzpostavljanja medsebojnih odnosov. Program se gradi na poudarjanju pozitivnih spodobnostih in lastnostih, ki jih nekdo ima, pravi gospod Tone, ki se v skupnosti Vrtnica (Truške) skupaj z drugimi uči živeti brez alkohola.

Blaž Lesnik

alkoholizemodvisnostKaritas

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|17. 1. 2019
187. oddaja

Zimzeleno glasbo smo vrteli tudi v tem četrtkovem večeru, med drugim: Chanson d’amour – Caterina Valente (v ponedeljek je praznovala 88. rojstni dan), Honey - Bobby Goldsboro (jutri bo dopolnil 78 let), Hrepenenje majhnega zaliva in Zadnji valček – Marjana Deržaj (jutri bo minilo 14 let od smrti), LArca Di Noé - Iva Zanicchi (jutri 79. rojstni dan), Ginny come lately - Brian Hyland, Dva prijatelja – Arsen Dedić in Rade Šerbedžija, Einsamer Abend Ohne Dich - Peter Alexander, Malokdaj se srečava - Beti Jurkovič ...

187. oddaja

Zimzeleno glasbo smo vrteli tudi v tem četrtkovem večeru, med drugim: Chanson d’amour – Caterina Valente (v ponedeljek je praznovala 88. rojstni dan), Honey - Bobby Goldsboro (jutri bo dopolnil 78 let), Hrepenenje majhnega zaliva in Zadnji valček – Marjana Deržaj (jutri bo minilo 14 let od smrti), LArca Di Noé - Iva Zanicchi (jutri 79. rojstni dan), Ginny come lately - Brian Hyland, Dva prijatelja – Arsen Dedić in Rade Šerbedžija, Einsamer Abend Ohne Dich - Peter Alexander, Malokdaj se srečava - Beti Jurkovič ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

187. oddaja
Zimzeleno glasbo smo vrteli tudi v tem četrtkovem večeru, med drugim: Chanson d’amour – Caterina Valente (v ponedeljek je praznovala 88. rojstni dan), Honey - Bobby Goldsboro (jutri bo dopolnil 78 let), Hrepenenje majhnega zaliva in Zadnji valček – Marjana Deržaj (jutri bo minilo 14 let od smrti), LArca Di Noé - Iva Zanicchi (jutri 79. rojstni dan), Ginny come lately - Brian Hyland, Dva prijatelja – Arsen Dedić in Rade Šerbedžija, Einsamer Abend Ohne Dich - Peter Alexander, Malokdaj se srečava - Beti Jurkovič ...
VEČ ...|17. 1. 2019
187. oddaja
Zimzeleno glasbo smo vrteli tudi v tem četrtkovem večeru, med drugim: Chanson d’amour – Caterina Valente (v ponedeljek je praznovala 88. rojstni dan), Honey - Bobby Goldsboro (jutri bo dopolnil 78 let), Hrepenenje majhnega zaliva in Zadnji valček – Marjana Deržaj (jutri bo minilo 14 let od smrti), LArca Di Noé - Iva Zanicchi (jutri 79. rojstni dan), Ginny come lately - Brian Hyland, Dva prijatelja – Arsen Dedić in Rade Šerbedžija, Einsamer Abend Ohne Dich - Peter Alexander, Malokdaj se srečava - Beti Jurkovič ...

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Iz Betanije

VEČ ...|16. 1. 2019
Zakaj zdravljenje alkoholizma v skupnosti?

Tudi če se človek enkrat v letu nekontrolirano napije alkohola, je alkoholik. Tudi to je zgodba g. Toneta, ki je povedal še, zakaj je na koncu za odvajanje od alkoholne odvisnosti izbral skupnost Vrtnica v Truškah, ki deluje pod okriljem Zavoda Karitas Samarijan.

Zakaj zdravljenje alkoholizma v skupnosti?

Tudi če se človek enkrat v letu nekontrolirano napije alkohola, je alkoholik. Tudi to je zgodba g. Toneta, ki je povedal še, zakaj je na koncu za odvajanje od alkoholne odvisnosti izbral skupnost Vrtnica v Truškah, ki deluje pod okriljem Zavoda Karitas Samarijan.

alkoholizemodvisnostKaritas

Iz Betanije

Zakaj zdravljenje alkoholizma v skupnosti?
Tudi če se človek enkrat v letu nekontrolirano napije alkohola, je alkoholik. Tudi to je zgodba g. Toneta, ki je povedal še, zakaj je na koncu za odvajanje od alkoholne odvisnosti izbral skupnost Vrtnica v Truškah, ki deluje pod okriljem Zavoda Karitas Samarijan.
VEČ ...|16. 1. 2019
Zakaj zdravljenje alkoholizma v skupnosti?
Tudi če se človek enkrat v letu nekontrolirano napije alkohola, je alkoholik. Tudi to je zgodba g. Toneta, ki je povedal še, zakaj je na koncu za odvajanje od alkoholne odvisnosti izbral skupnost Vrtnica v Truškah, ki deluje pod okriljem Zavoda Karitas Samarijan.

Blaž Lesnik

alkoholizemodvisnostKaritas

Iz Betanije

VEČ ...|14. 1. 2019
Pričevanje alkoholika

O tem, kako se je že v srednješolskem obdobju nevede znašel v primežu alkoholnih hlapov in kako so ga ti (kljub zdravljenju) spremljali skozi življenje, je spregovoril g. Tone, ki je na zdravljenju v skupnosti Vrtnica v Truškah.

Pričevanje alkoholika

O tem, kako se je že v srednješolskem obdobju nevede znašel v primežu alkoholnih hlapov in kako so ga ti (kljub zdravljenju) spremljali skozi življenje, je spregovoril g. Tone, ki je na zdravljenju v skupnosti Vrtnica v Truškah.

alkoholizemodvisnostKaritas

Iz Betanije

Pričevanje alkoholika
O tem, kako se je že v srednješolskem obdobju nevede znašel v primežu alkoholnih hlapov in kako so ga ti (kljub zdravljenju) spremljali skozi življenje, je spregovoril g. Tone, ki je na zdravljenju v skupnosti Vrtnica v Truškah.
VEČ ...|14. 1. 2019
Pričevanje alkoholika
O tem, kako se je že v srednješolskem obdobju nevede znašel v primežu alkoholnih hlapov in kako so ga ti (kljub zdravljenju) spremljali skozi življenje, je spregovoril g. Tone, ki je na zdravljenju v skupnosti Vrtnica v Truškah.

Blaž Lesnik

alkoholizemodvisnostKaritas

Svetovalnica

VEČ ...|10. 1. 2019
Ali uporabljate arhiv Radia Ognjišče?

Vsak berač svojo malho hvali. Če imamo v mislih našo radijsko malho oddaj, potem se med berače težje uvrščamo. Vsak dan v radijski arhiv prileti kopica oddaj, rubrik, ki si jih lahko poslušalci zavrtite kadarkoli. O tem, kako uporabljati ta obširen arhiv (trenutno z 72-timi oddajami) sta spregovorila radijska sodelavca Izidor Šček in Andrej Jerman.

Ali uporabljate arhiv Radia Ognjišče?

Vsak berač svojo malho hvali. Če imamo v mislih našo radijsko malho oddaj, potem se med berače težje uvrščamo. Vsak dan v radijski arhiv prileti kopica oddaj, rubrik, ki si jih lahko poslušalci zavrtite kadarkoli. O tem, kako uporabljati ta obširen arhiv (trenutno z 72-timi oddajami) sta spregovorila radijska sodelavca Izidor Šček in Andrej Jerman.

svetovanjepodcastarhivpogovor

Svetovalnica

Ali uporabljate arhiv Radia Ognjišče?
Vsak berač svojo malho hvali. Če imamo v mislih našo radijsko malho oddaj, potem se med berače težje uvrščamo. Vsak dan v radijski arhiv prileti kopica oddaj, rubrik, ki si jih lahko poslušalci zavrtite kadarkoli. O tem, kako uporabljati ta obširen arhiv (trenutno z 72-timi oddajami) sta spregovorila radijska sodelavca Izidor Šček in Andrej Jerman.
VEČ ...|10. 1. 2019
Ali uporabljate arhiv Radia Ognjišče?
Vsak berač svojo malho hvali. Če imamo v mislih našo radijsko malho oddaj, potem se med berače težje uvrščamo. Vsak dan v radijski arhiv prileti kopica oddaj, rubrik, ki si jih lahko poslušalci zavrtite kadarkoli. O tem, kako uporabljati ta obširen arhiv (trenutno z 72-timi oddajami) sta spregovorila radijska sodelavca Izidor Šček in Andrej Jerman.

Blaž Lesnik

svetovanjepodcastarhivpogovor

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|10. 1. 2019
186. oddaja

Večerna oddaja z zimzeleno glasbo in popevkami se je začela s spominom na Urbana Kodra. Zavrteli smo njegovo Vse rože sveta, ki jo je Lado Leskovar pel na Evroviziji leta 1967, nato pa še glasbo iz filma Cvetje v jeseni in to original vinilko iz leta 1973. V nadaljevanju še Tu si ti, ki jo zapela Elda Viler. Ota Pestnerja, ki je 4. januarja praznoval rojstni dan, smo slišali v Lepše ni nikjer na svetu (iz leta 1968) in Ča su pisma (Split 1972). Seveda ni šlo brez Elvisa (8. januarja je bila obletnica rojstva), In the ghetto smo zavrteli z Albertove vinilne plošče … Zavrteli smo tudi italijanskega Elvisa, Adriana Celentana (rodil se je 6. januarja 1938). Peli so še: Ronny (Kenn ein Land), Long John Baldry (Let the Heartaches Begin), Herve Vilard (Reviens), Ricky Nelson – A teenager’s romance, Helen Shapiro ‎– Queen For Tonight ...

186. oddaja

Večerna oddaja z zimzeleno glasbo in popevkami se je začela s spominom na Urbana Kodra. Zavrteli smo njegovo Vse rože sveta, ki jo je Lado Leskovar pel na Evroviziji leta 1967, nato pa še glasbo iz filma Cvetje v jeseni in to original vinilko iz leta 1973. V nadaljevanju še Tu si ti, ki jo zapela Elda Viler. Ota Pestnerja, ki je 4. januarja praznoval rojstni dan, smo slišali v Lepše ni nikjer na svetu (iz leta 1968) in Ča su pisma (Split 1972). Seveda ni šlo brez Elvisa (8. januarja je bila obletnica rojstva), In the ghetto smo zavrteli z Albertove vinilne plošče … Zavrteli smo tudi italijanskega Elvisa, Adriana Celentana (rodil se je 6. januarja 1938). Peli so še: Ronny (Kenn ein Land), Long John Baldry (Let the Heartaches Begin), Herve Vilard (Reviens), Ricky Nelson – A teenager’s romance, Helen Shapiro ‎– Queen For Tonight ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

186. oddaja
Večerna oddaja z zimzeleno glasbo in popevkami se je začela s spominom na Urbana Kodra. Zavrteli smo njegovo Vse rože sveta, ki jo je Lado Leskovar pel na Evroviziji leta 1967, nato pa še glasbo iz filma Cvetje v jeseni in to original vinilko iz leta 1973. V nadaljevanju še Tu si ti, ki jo zapela Elda Viler. Ota Pestnerja, ki je 4. januarja praznoval rojstni dan, smo slišali v Lepše ni nikjer na svetu (iz leta 1968) in Ča su pisma (Split 1972). Seveda ni šlo brez Elvisa (8. januarja je bila obletnica rojstva), In the ghetto smo zavrteli z Albertove vinilne plošče … Zavrteli smo tudi italijanskega Elvisa, Adriana Celentana (rodil se je 6. januarja 1938). Peli so še: Ronny (Kenn ein Land), Long John Baldry (Let the Heartaches Begin), Herve Vilard (Reviens), Ricky Nelson – A teenager’s romance, Helen Shapiro ‎– Queen For Tonight ...
VEČ ...|10. 1. 2019
186. oddaja
Večerna oddaja z zimzeleno glasbo in popevkami se je začela s spominom na Urbana Kodra. Zavrteli smo njegovo Vse rože sveta, ki jo je Lado Leskovar pel na Evroviziji leta 1967, nato pa še glasbo iz filma Cvetje v jeseni in to original vinilko iz leta 1973. V nadaljevanju še Tu si ti, ki jo zapela Elda Viler. Ota Pestnerja, ki je 4. januarja praznoval rojstni dan, smo slišali v Lepše ni nikjer na svetu (iz leta 1968) in Ča su pisma (Split 1972). Seveda ni šlo brez Elvisa (8. januarja je bila obletnica rojstva), In the ghetto smo zavrteli z Albertove vinilne plošče … Zavrteli smo tudi italijanskega Elvisa, Adriana Celentana (rodil se je 6. januarja 1938). Peli so še: Ronny (Kenn ein Land), Long John Baldry (Let the Heartaches Begin), Herve Vilard (Reviens), Ricky Nelson – A teenager’s romance, Helen Shapiro ‎– Queen For Tonight ...

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|10. 1. 2019
Pozabljeni šipek

Na nekatere avtohtone zdravilne rastline, ki so zelo blagodejne, smo kar pozabili. Mirjam Bratož z Božičeve kmetiji je prišla na idejo, da bi jih začela znova gojiti. Predvsem se posveča šipku in damaščanski vrtnici.

Pozabljeni šipek

Na nekatere avtohtone zdravilne rastline, ki so zelo blagodejne, smo kar pozabili. Mirjam Bratož z Božičeve kmetiji je prišla na idejo, da bi jih začela znova gojiti. Predvsem se posveča šipku in damaščanski vrtnici.

idejekulturakmetijstvozdravje

Ni meje za dobre ideje

Pozabljeni šipek
Na nekatere avtohtone zdravilne rastline, ki so zelo blagodejne, smo kar pozabili. Mirjam Bratož z Božičeve kmetiji je prišla na idejo, da bi jih začela znova gojiti. Predvsem se posveča šipku in damaščanski vrtnici.
VEČ ...|10. 1. 2019
Pozabljeni šipek
Na nekatere avtohtone zdravilne rastline, ki so zelo blagodejne, smo kar pozabili. Mirjam Bratož z Božičeve kmetiji je prišla na idejo, da bi jih začela znova gojiti. Predvsem se posveča šipku in damaščanski vrtnici.

Nataša Ličen

idejekulturakmetijstvozdravje

Svetovalnica

VEČ ...|9. 1. 2019
Nega sobnih rastlin

Naša gostja je bila vrtnarka Monika Mohar. Odgovarjala je na vaša vprašanja o negi sobnih rastlin.

Nega sobnih rastlin

Naša gostja je bila vrtnarka Monika Mohar. Odgovarjala je na vaša vprašanja o negi sobnih rastlin.

svetovanjevrt

Svetovalnica

Nega sobnih rastlin
Naša gostja je bila vrtnarka Monika Mohar. Odgovarjala je na vaša vprašanja o negi sobnih rastlin.
VEČ ...|9. 1. 2019
Nega sobnih rastlin
Naša gostja je bila vrtnarka Monika Mohar. Odgovarjala je na vaša vprašanja o negi sobnih rastlin.

Robert Božič

svetovanjevrt

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|11. 6. 2019
Fearne Wood; Sreča, kako najti veselje v vsakdanjih stvareh in izpustiti iz rok popolnost.

Iskali smo srečo. Izredno zanimivo knjigo s tem naslovom je napisala znana britanska televizijska in radijska voditeljica Fearne Wood in v tokratni oddaji smo poslušali nekaj izbranih odlomkov iz te knjige.

Fearne Wood; Sreča, kako najti veselje v vsakdanjih stvareh in izpustiti iz rok popolnost.

Iskali smo srečo. Izredno zanimivo knjigo s tem naslovom je napisala znana britanska televizijska in radijska voditeljica Fearne Wood in v tokratni oddaji smo poslušali nekaj izbranih odlomkov iz te knjige.

Tadej Sadar

odnosisvetovanjedružba

Program zadnjega tedna

VEČ ...|15. 6. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. junij 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. junij 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Naš pogled

VEČ ...|11. 6. 2019
Nataša Ličen: Srebrni trije

Radijsko delo je živo in dostikrat nepredvidljivo. Kar izrečemo se ne vrne - to mu nalaga še dodatno odgovornost. Je pa posebnost dela na Radiu Ognjišče ta, da smo od vsega začetka osebni.

Nataša Ličen: Srebrni trije

Radijsko delo je živo in dostikrat nepredvidljivo. Kar izrečemo se ne vrne - to mu nalaga še dodatno odgovornost. Je pa posebnost dela na Radiu Ognjišče ta, da smo od vsega začetka osebni.

Nataša Ličen

športkomentarmladi

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|10. 6. 2019
Prof. dr. Žiga Turk o evropskih volitvah, vladi in o zasebnem šolstvu

Dr. Turka smo povprašali o tem kako je zadovoljen z nedavnim uspehom na evropskih volitvah, o tem kaj čaka Evropsko unijo v prihodnjih letih ter o slovenski vladi in njenih potezah, ki Slovenijo vlečejo nazaj v čase preživete skupne države.

Prof. dr. Žiga Turk o evropskih volitvah, vladi in o zasebnem šolstvu

Dr. Turka smo povprašali o tem kako je zadovoljen z nedavnim uspehom na evropskih volitvah, o tem kaj čaka Evropsko unijo v prihodnjih letih ter o slovenski vladi in njenih potezah, ki Slovenijo vlečejo nazaj v čase preživete skupne države.

Tanja Dominko

družbapolitikašolstvo

Pogovor o

VEČ ...|12. 6. 2019
Temna stran Dela

Avtor knjige Igor Omerza je iz arhiva izbrskal zanimovsti o zgodovini in nastanku časopisa Delo. Poleg Omerze sta v pogovoru sodelovala tudi dr. Jože Možina in dr. Bernard Nežmah. Z gosti smo govorili o podobi medijev v takoimenovani demokraciji.

Temna stran Dela

Avtor knjige Igor Omerza je iz arhiva izbrskal zanimovsti o zgodovini in nastanku časopisa Delo. Poleg Omerze sta v pogovoru sodelovala tudi dr. Jože Možina in dr. Bernard Nežmah. Z gosti smo govorili o podobi medijev v takoimenovani demokraciji.

Mateja Subotičanec

zgodovinadružbapolitika

Rožni venec

VEČ ...|16. 6. 2019
Častitljivi del

Molili so radijski sodelavci.

Častitljivi del

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Radijska kateheza

VEČ ...|15. 6. 2019
Ljubljeni Božji otroci v trpljenju in bolezni z Vstalim Gospodom

V katehezi smo se pogovarjali z msgr. Mirom Šlibarjem.

Ljubljeni Božji otroci v trpljenju in bolezni z Vstalim Gospodom

V katehezi smo se pogovarjali z msgr. Mirom Šlibarjem.

Damijana Medved

bolniško maziljenjebolnikiJezusduhovna oskrba bolnikovSveta Trojica

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|15. 6. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|15. 6. 2019
dr. Barbara Pregelj, prevajalnka in literarna zgodovinarka

Naša gostja je trdno povezana s španščino, v zadnjem času pa tudi z baskovščino, ki nam jo bo v oddaji tudi predstavila. Barbara Pregelj je z nami delila tudi svoj pogled na delo profesorice književnosti, urednice ter motivatorke za branje. Bodite z nami.

dr. Barbara Pregelj, prevajalnka in literarna zgodovinarka

Naša gostja je trdno povezana s španščino, v zadnjem času pa tudi z baskovščino, ki nam jo bo v oddaji tudi predstavila. Barbara Pregelj je z nami delila tudi svoj pogled na delo profesorice književnosti, urednice ter motivatorke za branje. Bodite z nami.

Damijana Medved

literaturabranjebaskovščinašpanščinaBarbara PregeljMalinc

Iz naših krajev

VEČ ...|15. 6. 2019
Brežice, Kamnik, Izola, Laško

Soboto smo sicer ob 8h začeli z redno oddajo Iz naših krajev. Slišali ste kdo je v letošnjem letu dobil priznanje Najučiteljica šolskega leta. Električna kolesa nas bodo popeljala po občini Kamnik, šli bomo na obalo, v Izoli namreč v sklopu Doma upokojencev že eno leto deluje Medgeneracijski center. Zadnji prispevek pa bo iz občine Laško, ki bo v ponedeljek uvedla projekt Prijateljstvo, s katerim bo starejšim in gibalno oviranim omogočila večjo mobilnost.

Brežice, Kamnik, Izola, Laško

Soboto smo sicer ob 8h začeli z redno oddajo Iz naših krajev. Slišali ste kdo je v letošnjem letu dobil priznanje Najučiteljica šolskega leta. Električna kolesa nas bodo popeljala po občini Kamnik, šli bomo na obalo, v Izoli namreč v sklopu Doma upokojencev že eno leto deluje Medgeneracijski center. Zadnji prispevek pa bo iz občine Laško, ki bo v ponedeljek uvedla projekt Prijateljstvo, s katerim bo starejšim in gibalno oviranim omogočila večjo mobilnost.

Alen Salihović

družbainfo