Radijski misijon 2020

VEČ ...|31. 3. 2020
Drugi pogled: s. Petra Mohorko

Marijina sestra čudodelne svetinje, tudi vzgojiteljica in pedagoška vodja vrtca Nazaret v Štepanji vasi, s. Petra Mohorko razmišlja o smislu, ki ga išče v vsakdanjih stvareh.

Drugi pogled: s. Petra Mohorko

Marijina sestra čudodelne svetinje, tudi vzgojiteljica in pedagoška vodja vrtca Nazaret v Štepanji vasi, s. Petra Mohorko razmišlja o smislu, ki ga išče v vsakdanjih stvareh.

duhovnostsmisel

Radijski misijon 2020

Drugi pogled: s. Petra Mohorko
Marijina sestra čudodelne svetinje, tudi vzgojiteljica in pedagoška vodja vrtca Nazaret v Štepanji vasi, s. Petra Mohorko razmišlja o smislu, ki ga išče v vsakdanjih stvareh.
VEČ ...|31. 3. 2020
Drugi pogled: s. Petra Mohorko
Marijina sestra čudodelne svetinje, tudi vzgojiteljica in pedagoška vodja vrtca Nazaret v Štepanji vasi, s. Petra Mohorko razmišlja o smislu, ki ga išče v vsakdanjih stvareh.

Radio Ognjišče

duhovnostsmisel

Ritem srca

VEČ ...|25. 3. 2020
Situacija doma in drugod

Ritem srca je tokrat najprej zavrtel skladbi Ribniškega pasijona in povedal, da letošnja izvedba odpade. V rubriki o tuji sodobni krščanski glasbi pa je Založba Prepihmedia predstavila različne izvajalce in njihove skladbe, ki blažijo strah in krepijo vero, odganjajo skrbi in prinašajo upanje.

Situacija doma in drugod

Ritem srca je tokrat najprej zavrtel skladbi Ribniškega pasijona in povedal, da letošnja izvedba odpade. V rubriki o tuji sodobni krščanski glasbi pa je Založba Prepihmedia predstavila različne izvajalce in njihove skladbe, ki blažijo strah in krepijo vero, odganjajo skrbi in prinašajo upanje.

glasbamladi

Ritem srca

Situacija doma in drugod
Ritem srca je tokrat najprej zavrtel skladbi Ribniškega pasijona in povedal, da letošnja izvedba odpade. V rubriki o tuji sodobni krščanski glasbi pa je Založba Prepihmedia predstavila različne izvajalce in njihove skladbe, ki blažijo strah in krepijo vero, odganjajo skrbi in prinašajo upanje.
VEČ ...|25. 3. 2020
Situacija doma in drugod
Ritem srca je tokrat najprej zavrtel skladbi Ribniškega pasijona in povedal, da letošnja izvedba odpade. V rubriki o tuji sodobni krščanski glasbi pa je Založba Prepihmedia predstavila različne izvajalce in njihove skladbe, ki blažijo strah in krepijo vero, odganjajo skrbi in prinašajo upanje.

Jure Sešek

glasbamladi

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 3. 2020
Opozorila o varni uporabi internega v kirznih razmerah še bolj na mestu

Potem ko so zaradi novega koronavirusa vrata zaprli vrtci, šole in fakultete, so otroci in najstniki ostali doma. Ker so vajeni druženja z vrstniki, to obdobje zanje ni lahko. Alternativo jim ponujajo različne aplikacije za sporočanje in družbena omrežja. Spletna komunikacijska orodja za najrazličnejše stvari so priporočali tudi nekateri politiki. A pozornost je prav tako treba usmeriti na pasti, opozarjajo na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si. Govorili smo z Markom Puschnerjem.

Opozorila o varni uporabi internega v kirznih razmerah še bolj na mestu

Potem ko so zaradi novega koronavirusa vrata zaprli vrtci, šole in fakultete, so otroci in najstniki ostali doma. Ker so vajeni druženja z vrstniki, to obdobje zanje ni lahko. Alternativo jim ponujajo različne aplikacije za sporočanje in družbena omrežja. Spletna komunikacijska orodja za najrazličnejše stvari so priporočali tudi nekateri politiki. A pozornost je prav tako treba usmeriti na pasti, opozarjajo na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si. Govorili smo z Markom Puschnerjem.

info

Informativni prispevki

Opozorila o varni uporabi internega v kirznih razmerah še bolj na mestu
Potem ko so zaradi novega koronavirusa vrata zaprli vrtci, šole in fakultete, so otroci in najstniki ostali doma. Ker so vajeni druženja z vrstniki, to obdobje zanje ni lahko. Alternativo jim ponujajo različne aplikacije za sporočanje in družbena omrežja. Spletna komunikacijska orodja za najrazličnejše stvari so priporočali tudi nekateri politiki. A pozornost je prav tako treba usmeriti na pasti, opozarjajo na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si. Govorili smo z Markom Puschnerjem.
VEČ ...|25. 3. 2020
Opozorila o varni uporabi internega v kirznih razmerah še bolj na mestu
Potem ko so zaradi novega koronavirusa vrata zaprli vrtci, šole in fakultete, so otroci in najstniki ostali doma. Ker so vajeni druženja z vrstniki, to obdobje zanje ni lahko. Alternativo jim ponujajo različne aplikacije za sporočanje in družbena omrežja. Spletna komunikacijska orodja za najrazličnejše stvari so priporočali tudi nekateri politiki. A pozornost je prav tako treba usmeriti na pasti, opozarjajo na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si. Govorili smo z Markom Puschnerjem.

Helena Križnik

info

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 3. 2020
P. Karel Gržan: Razbremenite se in ne zapirajte se vase

Zaprtost nas lahko silno obremeni, zvrtinči v tesnobnosti čutenj in razmišljanj, zato se je treba buditi, tudi v preprostih molitvah, ki so nas jih naučili naši starši.

P. Karel Gržan: Razbremenite se in ne zapirajte se vase

Zaprtost nas lahko silno obremeni, zvrtinči v tesnobnosti čutenj in razmišljanj, zato se je treba buditi, tudi v preprostih molitvah, ki so nas jih naučili naši starši.

duhovnostdružba

Informativni prispevki

P. Karel Gržan: Razbremenite se in ne zapirajte se vase
Zaprtost nas lahko silno obremeni, zvrtinči v tesnobnosti čutenj in razmišljanj, zato se je treba buditi, tudi v preprostih molitvah, ki so nas jih naučili naši starši.
VEČ ...|23. 3. 2020
P. Karel Gržan: Razbremenite se in ne zapirajte se vase
Zaprtost nas lahko silno obremeni, zvrtinči v tesnobnosti čutenj in razmišljanj, zato se je treba buditi, tudi v preprostih molitvah, ki so nas jih naučili naši starši.

Rok Mihevc

duhovnostdružba

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 3. 2020
Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec o ukrepih proti širjenju koronavirusa

Od polnoči je v naši državi prepovedan potniški letalski promet. Za prevoze znotraj Evropske unije bo to veljalo do konca meseca, za prevoze iz nečlanic sedemindvajseterice in vanje bo to veljalo do preklica. Vprašanje, povezano s to potezo, je Alen Salihović med drugim naslovil na ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca.

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec o ukrepih proti širjenju koronavirusa

Od polnoči je v naši državi prepovedan potniški letalski promet. Za prevoze znotraj Evropske unije bo to veljalo do konca meseca, za prevoze iz nečlanic sedemindvajseterice in vanje bo to veljalo do preklica. Vprašanje, povezano s to potezo, je Alen Salihović med drugim naslovil na ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca.

koronavirusprometvrtovecinfo

Informativni prispevki

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec o ukrepih proti širjenju koronavirusa
Od polnoči je v naši državi prepovedan potniški letalski promet. Za prevoze znotraj Evropske unije bo to veljalo do konca meseca, za prevoze iz nečlanic sedemindvajseterice in vanje bo to veljalo do preklica. Vprašanje, povezano s to potezo, je Alen Salihović med drugim naslovil na ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca.
VEČ ...|17. 3. 2020
Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec o ukrepih proti širjenju koronavirusa
Od polnoči je v naši državi prepovedan potniški letalski promet. Za prevoze znotraj Evropske unije bo to veljalo do konca meseca, za prevoze iz nečlanic sedemindvajseterice in vanje bo to veljalo do preklica. Vprašanje, povezano s to potezo, je Alen Salihović med drugim naslovil na ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca.

Alen Salihović

koronavirusprometvrtovecinfo

Svetovalnica

VEČ ...|11. 3. 2020
Prvi posevki in urejanje vrta

Sončno vreme vabi, da se posvetimo delu na zemlji. Zdaj že urejamo vrtove, pospravljamo staro in pripravljamo gredice za novo. Prvi posevki, urejanje zeliščnega vrta, priprava tople grede, vzgoja lastnih sadik, delo v rastlinjakih…to so vsebine, o katerih smo govorili v Svetovalnici. Naša gostja je bila Fanči Perdih.

Prvi posevki in urejanje vrta

Sončno vreme vabi, da se posvetimo delu na zemlji. Zdaj že urejamo vrtove, pospravljamo staro in pripravljamo gredice za novo. Prvi posevki, urejanje zeliščnega vrta, priprava tople grede, vzgoja lastnih sadik, delo v rastlinjakih…to so vsebine, o katerih smo govorili v Svetovalnici. Naša gostja je bila Fanči Perdih.

vrtkmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

Prvi posevki in urejanje vrta
Sončno vreme vabi, da se posvetimo delu na zemlji. Zdaj že urejamo vrtove, pospravljamo staro in pripravljamo gredice za novo. Prvi posevki, urejanje zeliščnega vrta, priprava tople grede, vzgoja lastnih sadik, delo v rastlinjakih…to so vsebine, o katerih smo govorili v Svetovalnici. Naša gostja je bila Fanči Perdih.
VEČ ...|11. 3. 2020
Prvi posevki in urejanje vrta
Sončno vreme vabi, da se posvetimo delu na zemlji. Zdaj že urejamo vrtove, pospravljamo staro in pripravljamo gredice za novo. Prvi posevki, urejanje zeliščnega vrta, priprava tople grede, vzgoja lastnih sadik, delo v rastlinjakih…to so vsebine, o katerih smo govorili v Svetovalnici. Naša gostja je bila Fanči Perdih.

Slavi Košir

vrtkmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|6. 3. 2020
Pridelava krompirja

Mag. Jože Mohar je odgovarjal na vprašanja poslušalcev in svetoval kako v vsej ponudbi sort semenskega krompirja pravilno izbrati, kako prepoznati kakovostno in dobro seme ter kako z njim pravilno postopati do saditve.

Pridelava krompirja

Mag. Jože Mohar je odgovarjal na vprašanja poslušalcev in svetoval kako v vsej ponudbi sort semenskega krompirja pravilno izbrati, kako prepoznati kakovostno in dobro seme ter kako z njim pravilno postopati do saditve.

svetovanjevrtkmetijstvohranasamooskrba

Svetovalnica

Pridelava krompirja
Mag. Jože Mohar je odgovarjal na vprašanja poslušalcev in svetoval kako v vsej ponudbi sort semenskega krompirja pravilno izbrati, kako prepoznati kakovostno in dobro seme ter kako z njim pravilno postopati do saditve.
VEČ ...|6. 3. 2020
Pridelava krompirja
Mag. Jože Mohar je odgovarjal na vprašanja poslušalcev in svetoval kako v vsej ponudbi sort semenskega krompirja pravilno izbrati, kako prepoznati kakovostno in dobro seme ter kako z njim pravilno postopati do saditve.

Robert Božič

svetovanjevrtkmetijstvohranasamooskrba

Svetovalnica

VEČ ...|26. 2. 2020
Aktualna priprava gredic

V Svetovalnici je naša gostja ponovno Fanči Perdih iz kooperative Amarant, s katero mso spregovorili o aktualni pripravi gredic in o tem, katere rastline že lahko sejemo na prosto.Predstavila je tudi nekaj manj znanih rastlin,kot je npr. črni koren.

Aktualna priprava gredic

V Svetovalnici je naša gostja ponovno Fanči Perdih iz kooperative Amarant, s katero mso spregovorili o aktualni pripravi gredic in o tem, katere rastline že lahko sejemo na prosto.Predstavila je tudi nekaj manj znanih rastlin,kot je npr. črni koren.

vrtkmetijstvonaravasvetovanje

Svetovalnica

Aktualna priprava gredic
V Svetovalnici je naša gostja ponovno Fanči Perdih iz kooperative Amarant, s katero mso spregovorili o aktualni pripravi gredic in o tem, katere rastline že lahko sejemo na prosto.Predstavila je tudi nekaj manj znanih rastlin,kot je npr. črni koren.
VEČ ...|26. 2. 2020
Aktualna priprava gredic
V Svetovalnici je naša gostja ponovno Fanči Perdih iz kooperative Amarant, s katero mso spregovorili o aktualni pripravi gredic in o tem, katere rastline že lahko sejemo na prosto.Predstavila je tudi nekaj manj znanih rastlin,kot je npr. črni koren.

Slavi Košir

vrtkmetijstvonaravasvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|24. 2. 2020
Kuhajmo s sestro Nikolino

O pripravi (pustnih) krofov in flancatov smo govorili tokrat: o sestavinah, pripravi testa, gnetenju, cvrtju, pečenju v pečici ...

Kuhajmo s sestro Nikolino

O pripravi (pustnih) krofov in flancatov smo govorili tokrat: o sestavinah, pripravi testa, gnetenju, cvrtju, pečenju v pečici ...

svetovanjekuhanje

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino
O pripravi (pustnih) krofov in flancatov smo govorili tokrat: o sestavinah, pripravi testa, gnetenju, cvrtju, pečenju v pečici ...
VEČ ...|24. 2. 2020
Kuhajmo s sestro Nikolino
O pripravi (pustnih) krofov in flancatov smo govorili tokrat: o sestavinah, pripravi testa, gnetenju, cvrtju, pečenju v pečici ...

Matjaž Merljak

svetovanjekuhanje

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|24. 2. 2020
Krofi - preprečimo luknje

Če imajo krofi luknje ali se med cvrtjem sami obračajo, so premalo vzhajani.

Krofi - preprečimo luknje

Če imajo krofi luknje ali se med cvrtjem sami obračajo, so premalo vzhajani.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Krofi - preprečimo luknje
Če imajo krofi luknje ali se med cvrtjem sami obračajo, so premalo vzhajani.
VEČ ...|24. 2. 2020
Krofi - preprečimo luknje
Če imajo krofi luknje ali se med cvrtjem sami obračajo, so premalo vzhajani.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|24. 2. 2020
Krofi - poslušalka o maščobi

Za uspešno cvrtje krofov je pomembna kakovostna maščoba.

Krofi - poslušalka o maščobi

Za uspešno cvrtje krofov je pomembna kakovostna maščoba.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Krofi - poslušalka o maščobi
Za uspešno cvrtje krofov je pomembna kakovostna maščoba.
VEČ ...|24. 2. 2020
Krofi - poslušalka o maščobi
Za uspešno cvrtje krofov je pomembna kakovostna maščoba.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|24. 2. 2020
Krofi - količina maščobe

Najboljša je mešanica olja in masti. Ni treba, da je je v posodi veliko - za višino dveh ali teh prstov.

Krofi - količina maščobe

Najboljša je mešanica olja in masti. Ni treba, da je je v posodi veliko - za višino dveh ali teh prstov.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Krofi - količina maščobe
Najboljša je mešanica olja in masti. Ni treba, da je je v posodi veliko - za višino dveh ali teh prstov.
VEČ ...|24. 2. 2020
Krofi - količina maščobe
Najboljša je mešanica olja in masti. Ni treba, da je je v posodi veliko - za višino dveh ali teh prstov.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|24. 2. 2020
Krofi - cvrtje enojnih in dvojnih

Za enojne krofe je dovolj, da vzhajajo enkrat in jih kasneje nadevamo z marmelado. Dvojni pa naj vzhajajo na vsaki strani pol ure, prva stran naj bo pokrita.

Krofi - cvrtje enojnih in dvojnih

Za enojne krofe je dovolj, da vzhajajo enkrat in jih kasneje nadevamo z marmelado. Dvojni pa naj vzhajajo na vsaki strani pol ure, prva stran naj bo pokrita.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Krofi - cvrtje enojnih in dvojnih
Za enojne krofe je dovolj, da vzhajajo enkrat in jih kasneje nadevamo z marmelado. Dvojni pa naj vzhajajo na vsaki strani pol ure, prva stran naj bo pokrita.
VEČ ...|24. 2. 2020
Krofi - cvrtje enojnih in dvojnih
Za enojne krofe je dovolj, da vzhajajo enkrat in jih kasneje nadevamo z marmelado. Dvojni pa naj vzhajajo na vsaki strani pol ure, prva stran naj bo pokrita.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Svetovalnica

VEČ ...|12. 2. 2020
Rez sadnega drevja

Bliža se idealen čas za rez sadnega drevja in temu vprašanju smo namenili pozornost v svetovalnici. Naš gost je bil sadjar Matjaž Maležič.

Rez sadnega drevja

Bliža se idealen čas za rez sadnega drevja in temu vprašanju smo namenili pozornost v svetovalnici. Naš gost je bil sadjar Matjaž Maležič.

svetovanjevrt

Svetovalnica

Rez sadnega drevja
Bliža se idealen čas za rez sadnega drevja in temu vprašanju smo namenili pozornost v svetovalnici. Naš gost je bil sadjar Matjaž Maležič.
VEČ ...|12. 2. 2020
Rez sadnega drevja
Bliža se idealen čas za rez sadnega drevja in temu vprašanju smo namenili pozornost v svetovalnici. Naš gost je bil sadjar Matjaž Maležič.

Robert Božič

svetovanjevrt

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|4. 2. 2020
Zelišča v mešanih setvah z vrtninami

Mag. Nataša Ferant opozarja, da so zelišča lahko zelo primerni dobri sosedje vrtnin, ki nam omogočajo lažjo pridelavo in tudi okusnejše pridelke. Vabljeni k poslušanju!

Zelišča v mešanih setvah z vrtninami

Mag. Nataša Ferant opozarja, da so zelišča lahko zelo primerni dobri sosedje vrtnin, ki nam omogočajo lažjo pridelavo in tudi okusnejše pridelke. Vabljeni k poslušanju!

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Zelišča v mešanih setvah z vrtninami
Mag. Nataša Ferant opozarja, da so zelišča lahko zelo primerni dobri sosedje vrtnin, ki nam omogočajo lažjo pridelavo in tudi okusnejše pridelke. Vabljeni k poslušanju!
VEČ ...|4. 2. 2020
Zelišča v mešanih setvah z vrtninami
Mag. Nataša Ferant opozarja, da so zelišča lahko zelo primerni dobri sosedje vrtnin, ki nam omogočajo lažjo pridelavo in tudi okusnejše pridelke. Vabljeni k poslušanju!

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|3. 2. 2020
Kuhajmo s sestro Nikolino

O kuhanju fižola in pripravi fižolove juhe, pripravi bakala, skutinih štrukljev, špinačne lazanje in ocvrtih mišk ste spraševali tokrat in z nami delili tudi svoje izkušnje.

Kuhajmo s sestro Nikolino

O kuhanju fižola in pripravi fižolove juhe, pripravi bakala, skutinih štrukljev, špinačne lazanje in ocvrtih mišk ste spraševali tokrat in z nami delili tudi svoje izkušnje.

svetovanjekuhanje

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino
O kuhanju fižola in pripravi fižolove juhe, pripravi bakala, skutinih štrukljev, špinačne lazanje in ocvrtih mišk ste spraševali tokrat in z nami delili tudi svoje izkušnje.
VEČ ...|3. 2. 2020
Kuhajmo s sestro Nikolino
O kuhanju fižola in pripravi fižolove juhe, pripravi bakala, skutinih štrukljev, špinačne lazanje in ocvrtih mišk ste spraševali tokrat in z nami delili tudi svoje izkušnje.

Matjaž Merljak

svetovanjekuhanje

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|3. 2. 2020
Ocvrte miške

Naredimo prijetno mehko, dobro pregneteno kvašeno testo. Ko je vzhajanje pri koncu, z žlico, ki smo jo pomočili v vroče olje, zajemamo žličnike ter ocvremo z obeh strani. Treba je paziti na pravo temperaturo olja. Damo na cedilo in po potrebi potresemo s sladkorjem.

Ocvrte miške

Naredimo prijetno mehko, dobro pregneteno kvašeno testo. Ko je vzhajanje pri koncu, z žlico, ki smo jo pomočili v vroče olje, zajemamo žličnike ter ocvremo z obeh strani. Treba je paziti na pravo temperaturo olja. Damo na cedilo in po potrebi potresemo s sladkorjem.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Ocvrte miške
Naredimo prijetno mehko, dobro pregneteno kvašeno testo. Ko je vzhajanje pri koncu, z žlico, ki smo jo pomočili v vroče olje, zajemamo žličnike ter ocvremo z obeh strani. Treba je paziti na pravo temperaturo olja. Damo na cedilo in po potrebi potresemo s sladkorjem.
VEČ ...|3. 2. 2020
Ocvrte miške
Naredimo prijetno mehko, dobro pregneteno kvašeno testo. Ko je vzhajanje pri koncu, z žlico, ki smo jo pomočili v vroče olje, zajemamo žličnike ter ocvremo z obeh strani. Treba je paziti na pravo temperaturo olja. Damo na cedilo in po potrebi potresemo s sladkorjem.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Svetovalnica

VEČ ...|29. 1. 2020
Zagate s semeni vrtnin in pravilnem času setve

Lahko bi se že naučili, da vreme nikoli ne bo »normalno«, že zato, ker Slovenija leži na takšnem območju,« je že pred leti na našem radiu povedala Miša Pušenjak. Tokrat smo govorili o zagatah s semeni vrtnin in pravilnimi časi setve. Svetovalnica z Mišo Pušenjak.

Zagate s semeni vrtnin in pravilnem času setve

Lahko bi se že naučili, da vreme nikoli ne bo »normalno«, že zato, ker Slovenija leži na takšnem območju,« je že pred leti na našem radiu povedala Miša Pušenjak. Tokrat smo govorili o zagatah s semeni vrtnin in pravilnimi časi setve. Svetovalnica z Mišo Pušenjak.

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

Zagate s semeni vrtnin in pravilnem času setve
Lahko bi se že naučili, da vreme nikoli ne bo »normalno«, že zato, ker Slovenija leži na takšnem območju,« je že pred leti na našem radiu povedala Miša Pušenjak. Tokrat smo govorili o zagatah s semeni vrtnin in pravilnimi časi setve. Svetovalnica z Mišo Pušenjak.
VEČ ...|29. 1. 2020
Zagate s semeni vrtnin in pravilnem času setve
Lahko bi se že naučili, da vreme nikoli ne bo »normalno«, že zato, ker Slovenija leži na takšnem območju,« je že pred leti na našem radiu povedala Miša Pušenjak. Tokrat smo govorili o zagatah s semeni vrtnin in pravilnimi časi setve. Svetovalnica z Mišo Pušenjak.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Sol in luč

VEČ ...|28. 1. 2020
Greta Thunberg: Naša hiša je v plamenih.

Ko bereš zgodbo družine najbolj znane najstnice ta trenutek, Grete Thunberg, se ne moreš otresti ironične primerjave s svetovno družino. Množica sindromov, ki para družino podolgem in počez, sindromov ki bi jih lahko pripisali tudi današnjem svetu, ki so posledica načina življenja zahodnega sveta, ki nas vse kot vrtinec srka v brezno potrošništva v katerem se obupno borimo, da nas ne posrka do dna, ker je tam blato odpadkov iz katerih se ne moreš izkopati. Prisluhnite nekaj odlomkom iz knjige Naša hiša je v plamenih, ki je izšla pri založbi Učila.

Greta Thunberg: Naša hiša je v plamenih.

Ko bereš zgodbo družine najbolj znane najstnice ta trenutek, Grete Thunberg, se ne moreš otresti ironične primerjave s svetovno družino. Množica sindromov, ki para družino podolgem in počez, sindromov ki bi jih lahko pripisali tudi današnjem svetu, ki so posledica načina življenja zahodnega sveta, ki nas vse kot vrtinec srka v brezno potrošništva v katerem se obupno borimo, da nas ne posrka do dna, ker je tam blato odpadkov iz katerih se ne moreš izkopati. Prisluhnite nekaj odlomkom iz knjige Naša hiša je v plamenih, ki je izšla pri založbi Učila.

družbamladinaravaodnosi

Sol in luč

Greta Thunberg: Naša hiša je v plamenih.
Ko bereš zgodbo družine najbolj znane najstnice ta trenutek, Grete Thunberg, se ne moreš otresti ironične primerjave s svetovno družino. Množica sindromov, ki para družino podolgem in počez, sindromov ki bi jih lahko pripisali tudi današnjem svetu, ki so posledica načina življenja zahodnega sveta, ki nas vse kot vrtinec srka v brezno potrošništva v katerem se obupno borimo, da nas ne posrka do dna, ker je tam blato odpadkov iz katerih se ne moreš izkopati. Prisluhnite nekaj odlomkom iz knjige Naša hiša je v plamenih, ki je izšla pri založbi Učila.
VEČ ...|28. 1. 2020
Greta Thunberg: Naša hiša je v plamenih.
Ko bereš zgodbo družine najbolj znane najstnice ta trenutek, Grete Thunberg, se ne moreš otresti ironične primerjave s svetovno družino. Množica sindromov, ki para družino podolgem in počez, sindromov ki bi jih lahko pripisali tudi današnjem svetu, ki so posledica načina življenja zahodnega sveta, ki nas vse kot vrtinec srka v brezno potrošništva v katerem se obupno borimo, da nas ne posrka do dna, ker je tam blato odpadkov iz katerih se ne moreš izkopati. Prisluhnite nekaj odlomkom iz knjige Naša hiša je v plamenih, ki je izšla pri založbi Učila.

Tadej Sadar

družbamladinaravaodnosi

Svetovalnica

VEČ ...|22. 1. 2020
O aktualnem delu na vrtu

Svetovalnica je spregovorila o aktualnem delu na vrtu in o pripravi za delo na vrtu spomladi.. Od sredine januarja že lahko sejemo prve paprike, solate, peteršilj… Uspeh dela na vrtu in poljih je odvisen tudi od načrtovanja: kje bomo kaj sejali, bomo kolobarili, kdaj bomo sejali, že imamo semena…? Naša sogovornica je bila Fanči Perdih iz podjetja Amarant,

O aktualnem delu na vrtu

Svetovalnica je spregovorila o aktualnem delu na vrtu in o pripravi za delo na vrtu spomladi.. Od sredine januarja že lahko sejemo prve paprike, solate, peteršilj… Uspeh dela na vrtu in poljih je odvisen tudi od načrtovanja: kje bomo kaj sejali, bomo kolobarili, kdaj bomo sejali, že imamo semena…? Naša sogovornica je bila Fanči Perdih iz podjetja Amarant,

svetovanjevrt

Svetovalnica

O aktualnem delu na vrtu
Svetovalnica je spregovorila o aktualnem delu na vrtu in o pripravi za delo na vrtu spomladi.. Od sredine januarja že lahko sejemo prve paprike, solate, peteršilj… Uspeh dela na vrtu in poljih je odvisen tudi od načrtovanja: kje bomo kaj sejali, bomo kolobarili, kdaj bomo sejali, že imamo semena…? Naša sogovornica je bila Fanči Perdih iz podjetja Amarant,
VEČ ...|22. 1. 2020
O aktualnem delu na vrtu
Svetovalnica je spregovorila o aktualnem delu na vrtu in o pripravi za delo na vrtu spomladi.. Od sredine januarja že lahko sejemo prve paprike, solate, peteršilj… Uspeh dela na vrtu in poljih je odvisen tudi od načrtovanja: kje bomo kaj sejali, bomo kolobarili, kdaj bomo sejali, že imamo semena…? Naša sogovornica je bila Fanči Perdih iz podjetja Amarant,

Slavi Košir

svetovanjevrt

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|15. 1. 2020
Sadnja sadnega drevja

Vasja Juretič, svetovalec specialist za sadno drevje in oljkarstvo na Kmetijsko Gozdarskem Zavodu Nova Gorica, je svetoval glede sadnje sadnega drevja v tem času.

Sadnja sadnega drevja

Vasja Juretič, svetovalec specialist za sadno drevje in oljkarstvo na Kmetijsko Gozdarskem Zavodu Nova Gorica, je svetoval glede sadnje sadnega drevja v tem času.

izobraževanjekmetijstvovrt

Minute za kmetijstvo in podeželje

Sadnja sadnega drevja
Vasja Juretič, svetovalec specialist za sadno drevje in oljkarstvo na Kmetijsko Gozdarskem Zavodu Nova Gorica, je svetoval glede sadnje sadnega drevja v tem času.
VEČ ...|15. 1. 2020
Sadnja sadnega drevja
Vasja Juretič, svetovalec specialist za sadno drevje in oljkarstvo na Kmetijsko Gozdarskem Zavodu Nova Gorica, je svetoval glede sadnje sadnega drevja v tem času.

Robert Božič

izobraževanjekmetijstvovrt

Naš gost

VEČ ...|4. 1. 2020
Roman Verdel

Ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške, profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu, zborovodja, kulturni delavec, občinski svetnik v Borovljah, predsednik zasebnega slovenskega dvojezičnega vrtca v Borovljah Jaz in ti - vse to v življenju združuje naš tokratni sogovornik, Roman Verdel.

Roman Verdel

Ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške, profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu, zborovodja, kulturni delavec, občinski svetnik v Borovljah, predsednik zasebnega slovenskega dvojezičnega vrtca v Borovljah Jaz in ti - vse to v življenju združuje naš tokratni sogovornik, Roman Verdel.

pogovorglasbaizobraževanjekulturavzgoja

Naš gost

Roman Verdel
Ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške, profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu, zborovodja, kulturni delavec, občinski svetnik v Borovljah, predsednik zasebnega slovenskega dvojezičnega vrtca v Borovljah Jaz in ti - vse to v življenju združuje naš tokratni sogovornik, Roman Verdel.
VEČ ...|4. 1. 2020
Roman Verdel
Ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške, profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu, zborovodja, kulturni delavec, občinski svetnik v Borovljah, predsednik zasebnega slovenskega dvojezičnega vrtca v Borovljah Jaz in ti - vse to v življenju združuje naš tokratni sogovornik, Roman Verdel.

Matjaž Merljak

pogovorglasbaizobraževanjekulturavzgoja

Sobotna iskrica

VEČ ...|21. 12. 2019
Žive jaslice, Mavrica in devetdnevnica

Sobotna iskrica je prinesla dva dela božične devetdnevnice, slišali smo kako zvezde gledajo na lepoto v Marijinem srcu in Jožefovo odločnost ter dobroto. Mavrica je poskrbela za pravljico in lepo zgodbo o ekologiji, na kratko pa smo predstavili tudi žive jaslice v Postojnski jami in v ljubljanskem živalskem vrtu.

Žive jaslice, Mavrica in devetdnevnica

Sobotna iskrica je prinesla dva dela božične devetdnevnice, slišali smo kako zvezde gledajo na lepoto v Marijinem srcu in Jožefovo odločnost ter dobroto. Mavrica je poskrbela za pravljico in lepo zgodbo o ekologiji, na kratko pa smo predstavili tudi žive jaslice v Postojnski jami in v ljubljanskem živalskem vrtu.

mladiotrociduhovnostvzgojažive jaslice v Postojnski jamiBožična zgodba v ZOO Ljubljana

Sobotna iskrica

Žive jaslice, Mavrica in devetdnevnica
Sobotna iskrica je prinesla dva dela božične devetdnevnice, slišali smo kako zvezde gledajo na lepoto v Marijinem srcu in Jožefovo odločnost ter dobroto. Mavrica je poskrbela za pravljico in lepo zgodbo o ekologiji, na kratko pa smo predstavili tudi žive jaslice v Postojnski jami in v ljubljanskem živalskem vrtu.
VEČ ...|21. 12. 2019
Žive jaslice, Mavrica in devetdnevnica
Sobotna iskrica je prinesla dva dela božične devetdnevnice, slišali smo kako zvezde gledajo na lepoto v Marijinem srcu in Jožefovo odločnost ter dobroto. Mavrica je poskrbela za pravljico in lepo zgodbo o ekologiji, na kratko pa smo predstavili tudi žive jaslice v Postojnski jami in v ljubljanskem živalskem vrtu.

Jure Sešek

mladiotrociduhovnostvzgojažive jaslice v Postojnski jamiBožična zgodba v ZOO Ljubljana

Ritem srca

VEČ ...|18. 12. 2019
Skupnost Emanuel predstavlja nov CD

V oddaji smo gostili Mašo in Boštjana Leskovarja, ki sta predstavljala zadnji glasbeni projekt skupnosti Emanuel. Gre za CD V zahvalo Tebi, ki je bil v živo posnet na enem izmed junijskih Večerov sodobne krščanske glasbe na Rakovniku v Ljubljani. Drug del oddaje smo namenili večkrat nagrajenemu Tauren-u Wells-u.

V oddaji smo zavrteli: Emanuel - Aleluja, Jubilate Deo, Emanuel - Njegova slava in veličastvo, Emanuel - Hozana, Emanuel - Abba, Emanuel - Oče, Emanuel - V zahvalo Tebi, Melanie Penn - Great Things, Tauren Wells - Hills and Valleys, Tauren Wells - Gods Not Done With You, Tauren Wells – Close, Tauren Wells - Miracle.

Skupnost Emanuel predstavlja nov CD

V oddaji smo gostili Mašo in Boštjana Leskovarja, ki sta predstavljala zadnji glasbeni projekt skupnosti Emanuel. Gre za CD V zahvalo Tebi, ki je bil v živo posnet na enem izmed junijskih Večerov sodobne krščanske glasbe na Rakovniku v Ljubljani. Drug del oddaje smo namenili večkrat nagrajenemu Tauren-u Wells-u.

V oddaji smo zavrteli: Emanuel - Aleluja, Jubilate Deo, Emanuel - Njegova slava in veličastvo, Emanuel - Hozana, Emanuel - Abba, Emanuel - Oče, Emanuel - V zahvalo Tebi, Melanie Penn - Great Things, Tauren Wells - Hills and Valleys, Tauren Wells - Gods Not Done With You, Tauren Wells – Close, Tauren Wells - Miracle.

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostvečer SKG

Ritem srca

Skupnost Emanuel predstavlja nov CD
V oddaji smo gostili Mašo in Boštjana Leskovarja, ki sta predstavljala zadnji glasbeni projekt skupnosti Emanuel. Gre za CD V zahvalo Tebi, ki je bil v živo posnet na enem izmed junijskih Večerov sodobne krščanske glasbe na Rakovniku v Ljubljani. Drug del oddaje smo namenili večkrat nagrajenemu Tauren-u Wells-u.

V oddaji smo zavrteli: Emanuel - Aleluja, Jubilate Deo, Emanuel - Njegova slava in veličastvo, Emanuel - Hozana, Emanuel - Abba, Emanuel - Oče, Emanuel - V zahvalo Tebi, Melanie Penn - Great Things, Tauren Wells - Hills and Valleys, Tauren Wells - Gods Not Done With You, Tauren Wells – Close, Tauren Wells - Miracle.
VEČ ...|18. 12. 2019
Skupnost Emanuel predstavlja nov CD
V oddaji smo gostili Mašo in Boštjana Leskovarja, ki sta predstavljala zadnji glasbeni projekt skupnosti Emanuel. Gre za CD V zahvalo Tebi, ki je bil v živo posnet na enem izmed junijskih Večerov sodobne krščanske glasbe na Rakovniku v Ljubljani. Drug del oddaje smo namenili večkrat nagrajenemu Tauren-u Wells-u.

V oddaji smo zavrteli: Emanuel - Aleluja, Jubilate Deo, Emanuel - Njegova slava in veličastvo, Emanuel - Hozana, Emanuel - Abba, Emanuel - Oče, Emanuel - V zahvalo Tebi, Melanie Penn - Great Things, Tauren Wells - Hills and Valleys, Tauren Wells - Gods Not Done With You, Tauren Wells – Close, Tauren Wells - Miracle.

Blaž LesnikTadej VindišJure SešekAndrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostvečer SKG

Svetovalnica

VEČ ...|11. 12. 2019
Aktualna opravila v sadovnjakih

V Svetovalnici smo gostili sadjarja Matjaža Maležiča in se z njim pogovarjali o aktualnih opravilih v sadovnjakih.

Aktualna opravila v sadovnjakih

V Svetovalnici smo gostili sadjarja Matjaža Maležiča in se z njim pogovarjali o aktualnih opravilih v sadovnjakih.

svetovanjevrtpogovor

Svetovalnica

Aktualna opravila v sadovnjakih
V Svetovalnici smo gostili sadjarja Matjaža Maležiča in se z njim pogovarjali o aktualnih opravilih v sadovnjakih.
VEČ ...|11. 12. 2019
Aktualna opravila v sadovnjakih
V Svetovalnici smo gostili sadjarja Matjaža Maležiča in se z njim pogovarjali o aktualnih opravilih v sadovnjakih.

Robert Božič

svetovanjevrtpogovor

Sobotna iskrica

VEČ ...|7. 12. 2019
Adventna Mavrica, Hrestač in Dvorišče Romane Krajnčan

Sv. Miklavž v naš studio prihaja z drobno zamudo. Poslušalcem Sobotne iskrice je namreč prinesel čudovita darila. S pomočjo Mavrice, med drugim, družabno igro in ogled Božične zgodbe v živalskem vrtu v Ljubljani, s pomočjo ljubljanske Opere in Baleta pa kup vstopnic za ogled decembrske uspešnice vseh sezon Hrestača. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju. Posebna Sobotna iskrica je to!

Adventna Mavrica, Hrestač in Dvorišče Romane Krajnčan

Sv. Miklavž v naš studio prihaja z drobno zamudo. Poslušalcem Sobotne iskrice je namreč prinesel čudovita darila. S pomočjo Mavrice, med drugim, družabno igro in ogled Božične zgodbe v živalskem vrtu v Ljubljani, s pomočjo ljubljanske Opere in Baleta pa kup vstopnic za ogled decembrske uspešnice vseh sezon Hrestača. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju. Posebna Sobotna iskrica je to!

družbaduhovnostmladiotrocivzgoja

Sobotna iskrica

Adventna Mavrica, Hrestač in Dvorišče Romane Krajnčan
Sv. Miklavž v naš studio prihaja z drobno zamudo. Poslušalcem Sobotne iskrice je namreč prinesel čudovita darila. S pomočjo Mavrice, med drugim, družabno igro in ogled Božične zgodbe v živalskem vrtu v Ljubljani, s pomočjo ljubljanske Opere in Baleta pa kup vstopnic za ogled decembrske uspešnice vseh sezon Hrestača. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju. Posebna Sobotna iskrica je to!
VEČ ...|7. 12. 2019
Adventna Mavrica, Hrestač in Dvorišče Romane Krajnčan
Sv. Miklavž v naš studio prihaja z drobno zamudo. Poslušalcem Sobotne iskrice je namreč prinesel čudovita darila. S pomočjo Mavrice, med drugim, družabno igro in ogled Božične zgodbe v živalskem vrtu v Ljubljani, s pomočjo ljubljanske Opere in Baleta pa kup vstopnic za ogled decembrske uspešnice vseh sezon Hrestača. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju. Posebna Sobotna iskrica je to!

Jure Sešek

družbaduhovnostmladiotrocivzgoja

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Komentar Domovina.je

Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.
VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Dr. Ivan Štuhec

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Radijska kateheza

VEČ ...|30. 11. 2019
Nadškof Marjan Turnšek: sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju...

Oktobrska sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju in nekatera vprašanja, ki jih je odprl papež, je razburila nekatere katoličane, predvsem na socialnih omrežjih. Da ni papež zaradi tega nič manj Kristusov, ter o tem, kaj je o Božjem razodetju v nekrščanskih verstvih povedal že Drugi vatikanski koncil, smo govorili z nadškofom Marjanom Turnškom.

Nadškof Marjan Turnšek: sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju...

Oktobrska sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju in nekatera vprašanja, ki jih je odprl papež, je razburila nekatere katoličane, predvsem na socialnih omrežjih. Da ni papež zaradi tega nič manj Kristusov, ter o tem, kaj je o Božjem razodetju v nekrščanskih verstvih povedal že Drugi vatikanski koncil, smo govorili z nadškofom Marjanom Turnškom.

družbaduhovnostpapež

Radijska kateheza

Nadškof Marjan Turnšek: sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju...
Oktobrska sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju in nekatera vprašanja, ki jih je odprl papež, je razburila nekatere katoličane, predvsem na socialnih omrežjih. Da ni papež zaradi tega nič manj Kristusov, ter o tem, kaj je o Božjem razodetju v nekrščanskih verstvih povedal že Drugi vatikanski koncil, smo govorili z nadškofom Marjanom Turnškom.
VEČ ...|30. 11. 2019
Nadškof Marjan Turnšek: sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju...
Oktobrska sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju in nekatera vprašanja, ki jih je odprl papež, je razburila nekatere katoličane, predvsem na socialnih omrežjih. Da ni papež zaradi tega nič manj Kristusov, ter o tem, kaj je o Božjem razodetju v nekrščanskih verstvih povedal že Drugi vatikanski koncil, smo govorili z nadškofom Marjanom Turnškom.

Silvestra Sadar

družbaduhovnostpapež

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|27. 11. 2019
Pridelava mikrozelenjave nudi vitamine čez zimo

Tako je v naši jutranji rubriki opozorila Miša Puešnjak, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Maribor. Opisala je tudi najpogostejše vrste zelenajve, ki jo do faze dveh pravih listov lahko v ta namen gojimo v naših stanovanjih.

Pridelava mikrozelenjave nudi vitamine čez zimo

Tako je v naši jutranji rubriki opozorila Miša Puešnjak, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Maribor. Opisala je tudi najpogostejše vrste zelenajve, ki jo do faze dveh pravih listov lahko v ta namen gojimo v naših stanovanjih.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Pridelava mikrozelenjave nudi vitamine čez zimo
Tako je v naši jutranji rubriki opozorila Miša Puešnjak, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Maribor. Opisala je tudi najpogostejše vrste zelenajve, ki jo do faze dveh pravih listov lahko v ta namen gojimo v naših stanovanjih.
VEČ ...|27. 11. 2019
Pridelava mikrozelenjave nudi vitamine čez zimo
Tako je v naši jutranji rubriki opozorila Miša Puešnjak, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Maribor. Opisala je tudi najpogostejše vrste zelenajve, ki jo do faze dveh pravih listov lahko v ta namen gojimo v naših stanovanjih.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 11. 2019
Glavni urednik Radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak - novinarska konferenca

Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, dober dan. Vsem skupaj in hkrati vsakemu posebej se iskreno zahvaljujem za udeležbo. Radijci si želimo, da se vse niti, ki so se stkale med nami v minulih letih, po današnjem srečanju še bolj utrdijo. Drug drugega podprimo v prizadevanjih za dobro in lepo v naši domovini ter za ohranitev krščanskih korenin našega naroda.28. novembra ob 17. uri bo minilo 25 let, odkar smo začeli s štiriindvajseturnim programom ali povedano drugače: za nami bo 219.144 ur programa, v katerem je bilo okoli 40 % govornega programa in več kot 70 % slovenske glasbe. V letih našega delovanja smo omogočili 130 novih pesmi za zakladnico slovenske glasbe. Ne bo odveč omeniti, da smo prvi v Sloveniji začeli z oddajanjem 24-urnega programa preko spleta. To je bilo spomladi 1997. Ob našem osnovnem delu, ki je ustvarjanje radijskega programa, si prizadevamo za neposredni kontakt s svojimi poslušalci. Tako smo več kot 5.000 poslušalcev peljali na radijske počitnice, z Gala in drugimi koncerti smo razveselili blizu 100.000 obiskovalcev. Do zdaj smo pripravili 47 srečanj poslušalcev in prijateljev Radia Ognjišče, na katerih se je zbralo več kot 50.000 ljudi. Program ustvarjamo v glavnem v studijskih prostorih, se pa podajamo tudi na teren. Posebno doživetje je že deset let kolesarjenje Od Marije k Mariji, s katerim se je zavrtelo že več kot 2.000 kilometrov. V jubilejnem letu so trije sodelavci v enem dnevu prekolesarili Slovenijo od Hodoša do Kopra. Zlato je pravilo, da naj ne ve levica, kaj je dobrega storila desnica. Pa vendar je prav, da povemo na glas, da smo z dobrodelno akcijo Pustna sobotna iskrica, letos je bila že sedemnajsta, zbrali že več kot milijon evrov za projekte naših misijonarjev.Prijatelje Radia Ognjišče sem že omenil. Kdo so? To so podporni člani, dobrotniki, ki so se obvezali, da nas bodo po svojih zmožnostih finančno podpirali. Imamo jih več kot 15.000 in njihov delež pomeni 50 % od vseh radijskih prihodkov.Trenutno oblikuje radijski program Radia Ognjišče 32 redno zaposlenih in 12 honorarnih sodelavcev.

Glavni urednik Radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak - novinarska konferenca

Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, dober dan. Vsem skupaj in hkrati vsakemu posebej se iskreno zahvaljujem za udeležbo. Radijci si želimo, da se vse niti, ki so se stkale med nami v minulih letih, po današnjem srečanju še bolj utrdijo. Drug drugega podprimo v prizadevanjih za dobro in lepo v naši domovini ter za ohranitev krščanskih korenin našega naroda.28. novembra ob 17. uri bo minilo 25 let, odkar smo začeli s štiriindvajseturnim programom ali povedano drugače: za nami bo 219.144 ur programa, v katerem je bilo okoli 40 % govornega programa in več kot 70 % slovenske glasbe. V letih našega delovanja smo omogočili 130 novih pesmi za zakladnico slovenske glasbe. Ne bo odveč omeniti, da smo prvi v Sloveniji začeli z oddajanjem 24-urnega programa preko spleta. To je bilo spomladi 1997. Ob našem osnovnem delu, ki je ustvarjanje radijskega programa, si prizadevamo za neposredni kontakt s svojimi poslušalci. Tako smo več kot 5.000 poslušalcev peljali na radijske počitnice, z Gala in drugimi koncerti smo razveselili blizu 100.000 obiskovalcev. Do zdaj smo pripravili 47 srečanj poslušalcev in prijateljev Radia Ognjišče, na katerih se je zbralo več kot 50.000 ljudi. Program ustvarjamo v glavnem v studijskih prostorih, se pa podajamo tudi na teren. Posebno doživetje je že deset let kolesarjenje Od Marije k Mariji, s katerim se je zavrtelo že več kot 2.000 kilometrov. V jubilejnem letu so trije sodelavci v enem dnevu prekolesarili Slovenijo od Hodoša do Kopra. Zlato je pravilo, da naj ne ve levica, kaj je dobrega storila desnica. Pa vendar je prav, da povemo na glas, da smo z dobrodelno akcijo Pustna sobotna iskrica, letos je bila že sedemnajsta, zbrali že več kot milijon evrov za projekte naših misijonarjev.Prijatelje Radia Ognjišče sem že omenil. Kdo so? To so podporni člani, dobrotniki, ki so se obvezali, da nas bodo po svojih zmožnostih finančno podpirali. Imamo jih več kot 15.000 in njihov delež pomeni 50 % od vseh radijskih prihodkov.Trenutno oblikuje radijski program Radia Ognjišče 32 redno zaposlenih in 12 honorarnih sodelavcev.

25 letinfodružba

Informativni prispevki

Glavni urednik Radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak - novinarska konferenca
Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, dober dan. Vsem skupaj in hkrati vsakemu posebej se iskreno zahvaljujem za udeležbo. Radijci si želimo, da se vse niti, ki so se stkale med nami v minulih letih, po današnjem srečanju še bolj utrdijo. Drug drugega podprimo v prizadevanjih za dobro in lepo v naši domovini ter za ohranitev krščanskih korenin našega naroda.28. novembra ob 17. uri bo minilo 25 let, odkar smo začeli s štiriindvajseturnim programom ali povedano drugače: za nami bo 219.144 ur programa, v katerem je bilo okoli 40 % govornega programa in več kot 70 % slovenske glasbe. V letih našega delovanja smo omogočili 130 novih pesmi za zakladnico slovenske glasbe. Ne bo odveč omeniti, da smo prvi v Sloveniji začeli z oddajanjem 24-urnega programa preko spleta. To je bilo spomladi 1997. Ob našem osnovnem delu, ki je ustvarjanje radijskega programa, si prizadevamo za neposredni kontakt s svojimi poslušalci. Tako smo več kot 5.000 poslušalcev peljali na radijske počitnice, z Gala in drugimi koncerti smo razveselili blizu 100.000 obiskovalcev. Do zdaj smo pripravili 47 srečanj poslušalcev in prijateljev Radia Ognjišče, na katerih se je zbralo več kot 50.000 ljudi. Program ustvarjamo v glavnem v studijskih prostorih, se pa podajamo tudi na teren. Posebno doživetje je že deset let kolesarjenje Od Marije k Mariji, s katerim se je zavrtelo že več kot 2.000 kilometrov. V jubilejnem letu so trije sodelavci v enem dnevu prekolesarili Slovenijo od Hodoša do Kopra. Zlato je pravilo, da naj ne ve levica, kaj je dobrega storila desnica. Pa vendar je prav, da povemo na glas, da smo z dobrodelno akcijo Pustna sobotna iskrica, letos je bila že sedemnajsta, zbrali že več kot milijon evrov za projekte naših misijonarjev.Prijatelje Radia Ognjišče sem že omenil. Kdo so? To so podporni člani, dobrotniki, ki so se obvezali, da nas bodo po svojih zmožnostih finančno podpirali. Imamo jih več kot 15.000 in njihov delež pomeni 50 % od vseh radijskih prihodkov.Trenutno oblikuje radijski program Radia Ognjišče 32 redno zaposlenih in 12 honorarnih sodelavcev.
VEČ ...|26. 11. 2019
Glavni urednik Radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak - novinarska konferenca
Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, dober dan. Vsem skupaj in hkrati vsakemu posebej se iskreno zahvaljujem za udeležbo. Radijci si želimo, da se vse niti, ki so se stkale med nami v minulih letih, po današnjem srečanju še bolj utrdijo. Drug drugega podprimo v prizadevanjih za dobro in lepo v naši domovini ter za ohranitev krščanskih korenin našega naroda.28. novembra ob 17. uri bo minilo 25 let, odkar smo začeli s štiriindvajseturnim programom ali povedano drugače: za nami bo 219.144 ur programa, v katerem je bilo okoli 40 % govornega programa in več kot 70 % slovenske glasbe. V letih našega delovanja smo omogočili 130 novih pesmi za zakladnico slovenske glasbe. Ne bo odveč omeniti, da smo prvi v Sloveniji začeli z oddajanjem 24-urnega programa preko spleta. To je bilo spomladi 1997. Ob našem osnovnem delu, ki je ustvarjanje radijskega programa, si prizadevamo za neposredni kontakt s svojimi poslušalci. Tako smo več kot 5.000 poslušalcev peljali na radijske počitnice, z Gala in drugimi koncerti smo razveselili blizu 100.000 obiskovalcev. Do zdaj smo pripravili 47 srečanj poslušalcev in prijateljev Radia Ognjišče, na katerih se je zbralo več kot 50.000 ljudi. Program ustvarjamo v glavnem v studijskih prostorih, se pa podajamo tudi na teren. Posebno doživetje je že deset let kolesarjenje Od Marije k Mariji, s katerim se je zavrtelo že več kot 2.000 kilometrov. V jubilejnem letu so trije sodelavci v enem dnevu prekolesarili Slovenijo od Hodoša do Kopra. Zlato je pravilo, da naj ne ve levica, kaj je dobrega storila desnica. Pa vendar je prav, da povemo na glas, da smo z dobrodelno akcijo Pustna sobotna iskrica, letos je bila že sedemnajsta, zbrali že več kot milijon evrov za projekte naših misijonarjev.Prijatelje Radia Ognjišče sem že omenil. Kdo so? To so podporni člani, dobrotniki, ki so se obvezali, da nas bodo po svojih zmožnostih finančno podpirali. Imamo jih več kot 15.000 in njihov delež pomeni 50 % od vseh radijskih prihodkov.Trenutno oblikuje radijski program Radia Ognjišče 32 redno zaposlenih in 12 honorarnih sodelavcev.

msgr. Franci Trstenjak

25 letinfodružba

Svetovalnica

VEČ ...|21. 11. 2019
Permakultura v praksi

O tem, kaj permakultura pomeni v praksi smo je pogovarjali z gostom Slavkom Turšičem, sadjarjem in predavateljem z veliko izkušnjami na področju ekološkega, biodinamičnega in permakulturnega sadjarstva.

Permakultura v praksi

O tem, kaj permakultura pomeni v praksi smo je pogovarjali z gostom Slavkom Turšičem, sadjarjem in predavateljem z veliko izkušnjami na področju ekološkega, biodinamičnega in permakulturnega sadjarstva.

naravakmetijstvovrtsvetovanje

Svetovalnica

Permakultura v praksi
O tem, kaj permakultura pomeni v praksi smo je pogovarjali z gostom Slavkom Turšičem, sadjarjem in predavateljem z veliko izkušnjami na področju ekološkega, biodinamičnega in permakulturnega sadjarstva.
VEČ ...|21. 11. 2019
Permakultura v praksi
O tem, kaj permakultura pomeni v praksi smo je pogovarjali z gostom Slavkom Turšičem, sadjarjem in predavateljem z veliko izkušnjami na področju ekološkega, biodinamičnega in permakulturnega sadjarstva.

Slavi Košir

naravakmetijstvovrtsvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 11. 2019
Širitev vzgojne ponudbe Mohorjeve družbe Celovec

Mohorjeva družba Celovec je nedavno v glavnem mestu avstrijske Koroške kupila dodatno poslopje, v katerem bo od začetka prihodnjega šolskega leta Slomškova hiša z dodatno dvojezično skupino v otroškem vrtcu, prvimi dvojezičnimi otroškimi jaslimi v Celovcu ter novim prostorom za dvojezični dijaški dom. Pogovarjali smo se z direktorjem dr. Karlom Hrenom.

Širitev vzgojne ponudbe Mohorjeve družbe Celovec

Mohorjeva družba Celovec je nedavno v glavnem mestu avstrijske Koroške kupila dodatno poslopje, v katerem bo od začetka prihodnjega šolskega leta Slomškova hiša z dodatno dvojezično skupino v otroškem vrtcu, prvimi dvojezičnimi otroškimi jaslimi v Celovcu ter novim prostorom za dvojezični dijaški dom. Pogovarjali smo se z direktorjem dr. Karlom Hrenom.

info

Informativni prispevki

Širitev vzgojne ponudbe Mohorjeve družbe Celovec
Mohorjeva družba Celovec je nedavno v glavnem mestu avstrijske Koroške kupila dodatno poslopje, v katerem bo od začetka prihodnjega šolskega leta Slomškova hiša z dodatno dvojezično skupino v otroškem vrtcu, prvimi dvojezičnimi otroškimi jaslimi v Celovcu ter novim prostorom za dvojezični dijaški dom. Pogovarjali smo se z direktorjem dr. Karlom Hrenom.
VEČ ...|21. 11. 2019
Širitev vzgojne ponudbe Mohorjeve družbe Celovec
Mohorjeva družba Celovec je nedavno v glavnem mestu avstrijske Koroške kupila dodatno poslopje, v katerem bo od začetka prihodnjega šolskega leta Slomškova hiša z dodatno dvojezično skupino v otroškem vrtcu, prvimi dvojezičnimi otroškimi jaslimi v Celovcu ter novim prostorom za dvojezični dijaški dom. Pogovarjali smo se z direktorjem dr. Karlom Hrenom.

Matjaž Merljak

info

Vabilo na pot

VEČ ...|15. 11. 2019
Pohod po poteh Soseske zidanice

V Vabilu na pot so na sporedu Pohod po poteh Soseske zidanice in pohoda po Vertovčevih [izg. vŕtovčevih] poteh ter radgonskih gričih.

Pohod po poteh Soseske zidanice

V Vabilu na pot so na sporedu Pohod po poteh Soseske zidanice in pohoda po Vertovčevih [izg. vŕtovčevih] poteh ter radgonskih gričih.

naravadružba

Vabilo na pot

Pohod po poteh Soseske zidanice
V Vabilu na pot so na sporedu Pohod po poteh Soseske zidanice in pohoda po Vertovčevih [izg. vŕtovčevih] poteh ter radgonskih gričih.
VEČ ...|15. 11. 2019
Pohod po poteh Soseske zidanice
V Vabilu na pot so na sporedu Pohod po poteh Soseske zidanice in pohoda po Vertovčevih [izg. vŕtovčevih] poteh ter radgonskih gričih.

Blaž Lesnik

naravadružba

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|15. 11. 2019
Kolobar je temelj dobrega gospodarjenja

Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je pojasnila, zakaj moramo še posebej v pridelavi vrtnih dobro zasnovati kolobar in zakaj je pomembno opravljati analize zemlje.

Kolobar je temelj dobrega gospodarjenja

Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je pojasnila, zakaj moramo še posebej v pridelavi vrtnih dobro zasnovati kolobar in zakaj je pomembno opravljati analize zemlje.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kolobar je temelj dobrega gospodarjenja
Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je pojasnila, zakaj moramo še posebej v pridelavi vrtnih dobro zasnovati kolobar in zakaj je pomembno opravljati analize zemlje.
VEČ ...|15. 11. 2019
Kolobar je temelj dobrega gospodarjenja
Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je pojasnila, zakaj moramo še posebej v pridelavi vrtnih dobro zasnovati kolobar in zakaj je pomembno opravljati analize zemlje.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|14. 11. 2019
Pomembnost apnenja in prisotnosti zraka v tleh

Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je pojasnila, zakaj moramo spremljati kislost zemlje in kako pomemben je zrak v tleh.

Pomembnost apnenja in prisotnosti zraka v tleh

Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je pojasnila, zakaj moramo spremljati kislost zemlje in kako pomemben je zrak v tleh.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Pomembnost apnenja in prisotnosti zraka v tleh
Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je pojasnila, zakaj moramo spremljati kislost zemlje in kako pomemben je zrak v tleh.
VEČ ...|14. 11. 2019
Pomembnost apnenja in prisotnosti zraka v tleh
Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je pojasnila, zakaj moramo spremljati kislost zemlje in kako pomemben je zrak v tleh.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Ritem srca

VEČ ...|13. 11. 2019
SKG večer s TIANO in Dove nagrade slavilnega kolektiva Bethel

Povabili smo vas na prvi večer SKG na Rakovniku v sezoni 2019/2020, ki ga jutri pripravlja Tina Kadunc TIANA. Drug del oddaje pa je bil tudi tokrat v znamenju Dove nagrad . Tudi letos so jih kopico prejeli člani slavilnega kolektiva Bethel Music iz kalifornijskega Reddinga.

V oddaji smo zavrteli: TIANA - Aleluja!, TIANA - Alfa in Omega, Bright Ones - Get Your Hopes Up, Bethel Music - Stand In Your Love, Phil Wickham - Living Hope, Brandon Lake in Tasha Cobbs Leonard - This Is A Move.

SKG večer s TIANO in Dove nagrade slavilnega kolektiva Bethel

Povabili smo vas na prvi večer SKG na Rakovniku v sezoni 2019/2020, ki ga jutri pripravlja Tina Kadunc TIANA. Drug del oddaje pa je bil tudi tokrat v znamenju Dove nagrad . Tudi letos so jih kopico prejeli člani slavilnega kolektiva Bethel Music iz kalifornijskega Reddinga.

V oddaji smo zavrteli: TIANA - Aleluja!, TIANA - Alfa in Omega, Bright Ones - Get Your Hopes Up, Bethel Music - Stand In Your Love, Phil Wickham - Living Hope, Brandon Lake in Tasha Cobbs Leonard - This Is A Move.

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostDove Awards 2019SKG večer

Ritem srca

SKG večer s TIANO in Dove nagrade slavilnega kolektiva Bethel
Povabili smo vas na prvi večer SKG na Rakovniku v sezoni 2019/2020, ki ga jutri pripravlja Tina Kadunc TIANA. Drug del oddaje pa je bil tudi tokrat v znamenju Dove nagrad . Tudi letos so jih kopico prejeli člani slavilnega kolektiva Bethel Music iz kalifornijskega Reddinga.

V oddaji smo zavrteli: TIANA - Aleluja!, TIANA - Alfa in Omega, Bright Ones - Get Your Hopes Up, Bethel Music - Stand In Your Love, Phil Wickham - Living Hope, Brandon Lake in Tasha Cobbs Leonard - This Is A Move.
VEČ ...|13. 11. 2019
SKG večer s TIANO in Dove nagrade slavilnega kolektiva Bethel
Povabili smo vas na prvi večer SKG na Rakovniku v sezoni 2019/2020, ki ga jutri pripravlja Tina Kadunc TIANA. Drug del oddaje pa je bil tudi tokrat v znamenju Dove nagrad . Tudi letos so jih kopico prejeli člani slavilnega kolektiva Bethel Music iz kalifornijskega Reddinga.

V oddaji smo zavrteli: TIANA - Aleluja!, TIANA - Alfa in Omega, Bright Ones - Get Your Hopes Up, Bethel Music - Stand In Your Love, Phil Wickham - Living Hope, Brandon Lake in Tasha Cobbs Leonard - This Is A Move.

Tadej VindišAndrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostDove Awards 2019SKG večer

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|13. 11. 2019
Pomen dobrega zaoravanja ostankov zelenjave

Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je opozorila, da je za preprečevanje prenosa bolezni iz ene v drugo pridelovalno sezono zelo pomembno, da ostanke zelenjave dobro zaorjemo.

Pomen dobrega zaoravanja ostankov zelenjave

Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je opozorila, da je za preprečevanje prenosa bolezni iz ene v drugo pridelovalno sezono zelo pomembno, da ostanke zelenjave dobro zaorjemo.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Pomen dobrega zaoravanja ostankov zelenjave
Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je opozorila, da je za preprečevanje prenosa bolezni iz ene v drugo pridelovalno sezono zelo pomembno, da ostanke zelenjave dobro zaorjemo.
VEČ ...|13. 11. 2019
Pomen dobrega zaoravanja ostankov zelenjave
Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je opozorila, da je za preprečevanje prenosa bolezni iz ene v drugo pridelovalno sezono zelo pomembno, da ostanke zelenjave dobro zaorjemo.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|11. 11. 2019
Spomin na 200., 300. in 400. oddajo PRO

V tokratni oddaji smo kolo Radia Ognjišče in same oddaje PRO zavrteli nazaj. Zavrteli do dvestote, pa tristoste in tudi štiristote oddaje PRO. Slišali smo nekaj odlomkov s posameznih koncertov in tako obudili lepe spomine, ki smo si jih zapisali v srce v letu 1998, 2000 in 2002.

Spomin na 200., 300. in 400. oddajo PRO

V tokratni oddaji smo kolo Radia Ognjišče in same oddaje PRO zavrteli nazaj. Zavrteli do dvestote, pa tristoste in tudi štiristote oddaje PRO. Slišali smo nekaj odlomkov s posameznih koncertov in tako obudili lepe spomine, ki smo si jih zapisali v srce v letu 1998, 2000 in 2002.

spomin

Prijatelji Radia Ognjišče

Spomin na 200., 300. in 400. oddajo PRO
V tokratni oddaji smo kolo Radia Ognjišče in same oddaje PRO zavrteli nazaj. Zavrteli do dvestote, pa tristoste in tudi štiristote oddaje PRO. Slišali smo nekaj odlomkov s posameznih koncertov in tako obudili lepe spomine, ki smo si jih zapisali v srce v letu 1998, 2000 in 2002.
VEČ ...|11. 11. 2019
Spomin na 200., 300. in 400. oddajo PRO
V tokratni oddaji smo kolo Radia Ognjišče in same oddaje PRO zavrteli nazaj. Zavrteli do dvestote, pa tristoste in tudi štiristote oddaje PRO. Slišali smo nekaj odlomkov s posameznih koncertov in tako obudili lepe spomine, ki smo si jih zapisali v srce v letu 1998, 2000 in 2002.

Franci Trstenjak

spomin

Za življenje

VEČ ...|9. 11. 2019
Delamo z otrokom in ne za otroka

Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.

Delamo z otrokom in ne za otroka

Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.

družbaizobraževanjekulturamladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Za življenje

Delamo z otrokom in ne za otroka
Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.
VEČ ...|9. 11. 2019
Delamo z otrokom in ne za otroka
Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturamladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Sobotna iskrica

VEČ ...|9. 11. 2019
Jesen, Hruška debeluška in glasbene želje

V dopoldanski program smo vstopili s Sobotno iskrico, ki med počitnicami ni izkoristila priložnosti kramljanja z vami in vrtenja glasbenih želja. Izvedeli ste tudi kaj zanimivega o človeku, njegovih spretnih rokah in pokončni drži.

Jesen, Hruška debeluška in glasbene želje

V dopoldanski program smo vstopili s Sobotno iskrico, ki med počitnicami ni izkoristila priložnosti kramljanja z vami in vrtenja glasbenih želja. Izvedeli ste tudi kaj zanimivega o človeku, njegovih spretnih rokah in pokončni drži.

glasbaotrocimladi

Sobotna iskrica

Jesen, Hruška debeluška in glasbene želje
V dopoldanski program smo vstopili s Sobotno iskrico, ki med počitnicami ni izkoristila priložnosti kramljanja z vami in vrtenja glasbenih želja. Izvedeli ste tudi kaj zanimivega o človeku, njegovih spretnih rokah in pokončni drži.
VEČ ...|9. 11. 2019
Jesen, Hruška debeluška in glasbene želje
V dopoldanski program smo vstopili s Sobotno iskrico, ki med počitnicami ni izkoristila priložnosti kramljanja z vami in vrtenja glasbenih želja. Izvedeli ste tudi kaj zanimivega o človeku, njegovih spretnih rokah in pokončni drži.

Jure Sešek

glasbaotrocimladi

Ritem srca

VEČ ...|30. 10. 2019
Nova misijonska pesem in prvi del predstavitve Dove nagrad 2019

V oddaji smo premierno zavrteli misijonsko pesem Poslani v svet, misijonsko pesem duhovnika, jezuita, pomočnika v župniji Žiri in podravnatelja Akademskega kolegija Marka Pavliča, ki jo je napisal kot odgovor na razpis Misijonskega središča Slovenije. Ta je ob papeževi posvetitvi letošnjega oktobra za misijonski mesec pripravila razpis za misijonsko glasbo oz. glasbo, ki spodbuja in izžareva misijonskega duha. Več o pesmi in priložnosti za katero je pesem nastala pa nam je Marko zaupal v pogovoru. Drug del oddaje pa je tokrat prinesel pogled k letošnjih Dove Awards, nagrada, ki že 50 let prinašajo priznanje najboljšim avtorjem in izvajalcem sodobne krščanske glasbe v ZDA.

V oddaji smo zavrteli: ESPÉ - Na krídlach lásky , Marko Pavlič - Poslani v svet, Lauren Daigle - Rescue, MercyMe - Almost Home, TobyMac - The Elements, TobyMac - Scars.

Nova misijonska pesem in prvi del predstavitve Dove nagrad 2019

V oddaji smo premierno zavrteli misijonsko pesem Poslani v svet, misijonsko pesem duhovnika, jezuita, pomočnika v župniji Žiri in podravnatelja Akademskega kolegija Marka Pavliča, ki jo je napisal kot odgovor na razpis Misijonskega središča Slovenije. Ta je ob papeževi posvetitvi letošnjega oktobra za misijonski mesec pripravila razpis za misijonsko glasbo oz. glasbo, ki spodbuja in izžareva misijonskega duha. Več o pesmi in priložnosti za katero je pesem nastala pa nam je Marko zaupal v pogovoru. Drug del oddaje pa je tokrat prinesel pogled k letošnjih Dove Awards, nagrada, ki že 50 let prinašajo priznanje najboljšim avtorjem in izvajalcem sodobne krščanske glasbe v ZDA.

V oddaji smo zavrteli: ESPÉ - Na krídlach lásky , Marko Pavlič - Poslani v svet, Lauren Daigle - Rescue, MercyMe - Almost Home, TobyMac - The Elements, TobyMac - Scars.

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostfestivalslovaškaDove Awards 2019misijoni

Ritem srca

Nova misijonska pesem in prvi del predstavitve Dove nagrad 2019
V oddaji smo premierno zavrteli misijonsko pesem Poslani v svet, misijonsko pesem duhovnika, jezuita, pomočnika v župniji Žiri in podravnatelja Akademskega kolegija Marka Pavliča, ki jo je napisal kot odgovor na razpis Misijonskega središča Slovenije. Ta je ob papeževi posvetitvi letošnjega oktobra za misijonski mesec pripravila razpis za misijonsko glasbo oz. glasbo, ki spodbuja in izžareva misijonskega duha. Več o pesmi in priložnosti za katero je pesem nastala pa nam je Marko zaupal v pogovoru. Drug del oddaje pa je tokrat prinesel pogled k letošnjih Dove Awards, nagrada, ki že 50 let prinašajo priznanje najboljšim avtorjem in izvajalcem sodobne krščanske glasbe v ZDA.

V oddaji smo zavrteli: ESPÉ - Na krídlach lásky , Marko Pavlič - Poslani v svet, Lauren Daigle - Rescue, MercyMe - Almost Home, TobyMac - The Elements, TobyMac - Scars.
VEČ ...|30. 10. 2019
Nova misijonska pesem in prvi del predstavitve Dove nagrad 2019
V oddaji smo premierno zavrteli misijonsko pesem Poslani v svet, misijonsko pesem duhovnika, jezuita, pomočnika v župniji Žiri in podravnatelja Akademskega kolegija Marka Pavliča, ki jo je napisal kot odgovor na razpis Misijonskega središča Slovenije. Ta je ob papeževi posvetitvi letošnjega oktobra za misijonski mesec pripravila razpis za misijonsko glasbo oz. glasbo, ki spodbuja in izžareva misijonskega duha. Več o pesmi in priložnosti za katero je pesem nastala pa nam je Marko zaupal v pogovoru. Drug del oddaje pa je tokrat prinesel pogled k letošnjih Dove Awards, nagrada, ki že 50 let prinašajo priznanje najboljšim avtorjem in izvajalcem sodobne krščanske glasbe v ZDA.

V oddaji smo zavrteli: ESPÉ - Na krídlach lásky , Marko Pavlič - Poslani v svet, Lauren Daigle - Rescue, MercyMe - Almost Home, TobyMac - The Elements, TobyMac - Scars.

Tadej VindišJure SešekAndrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostfestivalslovaškaDove Awards 2019misijoni

Ritem srca

VEČ ...|23. 10. 2019
Vabilo na festival Godzone ter novosti skupine Tenth Avenue North

V studiu se nam je pridružil Luka Marinko s Katoliške mladine ter povabil na Godzone. Gre za slovaški krščanski festival, ki je namenjen predvsem mladim, z glasbo, molitvijo, pričevanji pa nagovarja vedno širšo publiko - letos prvič odhod tja organizira Katoliška mladina, prijave pa so mogoče prek njihove spletne strani. Drug del oddaje pa smo tokrat namenili skupini s Floride - Tenth Avenue North. Nekoč krščanski rockerji, ki danes prisegajo na bolj pop zven svojih skladb.

V oddaji smo zavrteli: ESPÉ - Pre Teba áno, ESPÉ - Na krídlach lásky, Tenth Avenue North - By Your Side, Tenth Avenue North - No Shame, Tenth Avenue North - Heaven Is Now, Tenth Avenue North - Greater Than All My Regrets.

Vabilo na festival Godzone ter novosti skupine Tenth Avenue North

V studiu se nam je pridružil Luka Marinko s Katoliške mladine ter povabil na Godzone. Gre za slovaški krščanski festival, ki je namenjen predvsem mladim, z glasbo, molitvijo, pričevanji pa nagovarja vedno širšo publiko - letos prvič odhod tja organizira Katoliška mladina, prijave pa so mogoče prek njihove spletne strani. Drug del oddaje pa smo tokrat namenili skupini s Floride - Tenth Avenue North. Nekoč krščanski rockerji, ki danes prisegajo na bolj pop zven svojih skladb.

V oddaji smo zavrteli: ESPÉ - Pre Teba áno, ESPÉ - Na krídlach lásky, Tenth Avenue North - By Your Side, Tenth Avenue North - No Shame, Tenth Avenue North - Heaven Is Now, Tenth Avenue North - Greater Than All My Regrets.

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostfestivalslovaška

Ritem srca

Vabilo na festival Godzone ter novosti skupine Tenth Avenue North
V studiu se nam je pridružil Luka Marinko s Katoliške mladine ter povabil na Godzone. Gre za slovaški krščanski festival, ki je namenjen predvsem mladim, z glasbo, molitvijo, pričevanji pa nagovarja vedno širšo publiko - letos prvič odhod tja organizira Katoliška mladina, prijave pa so mogoče prek njihove spletne strani. Drug del oddaje pa smo tokrat namenili skupini s Floride - Tenth Avenue North. Nekoč krščanski rockerji, ki danes prisegajo na bolj pop zven svojih skladb.

V oddaji smo zavrteli: ESPÉ - Pre Teba áno, ESPÉ - Na krídlach lásky, Tenth Avenue North - By Your Side, Tenth Avenue North - No Shame, Tenth Avenue North - Heaven Is Now, Tenth Avenue North - Greater Than All My Regrets.
VEČ ...|23. 10. 2019
Vabilo na festival Godzone ter novosti skupine Tenth Avenue North
V studiu se nam je pridružil Luka Marinko s Katoliške mladine ter povabil na Godzone. Gre za slovaški krščanski festival, ki je namenjen predvsem mladim, z glasbo, molitvijo, pričevanji pa nagovarja vedno širšo publiko - letos prvič odhod tja organizira Katoliška mladina, prijave pa so mogoče prek njihove spletne strani. Drug del oddaje pa smo tokrat namenili skupini s Floride - Tenth Avenue North. Nekoč krščanski rockerji, ki danes prisegajo na bolj pop zven svojih skladb.

V oddaji smo zavrteli: ESPÉ - Pre Teba áno, ESPÉ - Na krídlach lásky, Tenth Avenue North - By Your Side, Tenth Avenue North - No Shame, Tenth Avenue North - Heaven Is Now, Tenth Avenue North - Greater Than All My Regrets.

Tadej VindišJure SešekAndrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostfestivalslovaška

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|21. 10. 2019
Jesen na zeliščnem vrtu

Nekaj nasvetov za jesenska opravila v zeliščnem vrtu je pripravila svetovalka specialistka Jožica Kapun Maršik s KGZ Murska Sobota!

Jesen na zeliščnem vrtu

Nekaj nasvetov za jesenska opravila v zeliščnem vrtu je pripravila svetovalka specialistka Jožica Kapun Maršik s KGZ Murska Sobota!

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Jesen na zeliščnem vrtu
Nekaj nasvetov za jesenska opravila v zeliščnem vrtu je pripravila svetovalka specialistka Jožica Kapun Maršik s KGZ Murska Sobota!
VEČ ...|21. 10. 2019
Jesen na zeliščnem vrtu
Nekaj nasvetov za jesenska opravila v zeliščnem vrtu je pripravila svetovalka specialistka Jožica Kapun Maršik s KGZ Murska Sobota!

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|8. 10. 2019
Zelenjavni vrt pred zimo

V tokratni oddaji smo se pogovarjali o zelenjavnem vrtu v času pred zimo. Z nami je bila strokovnjakinja Fanči Perdih, ki je znana po tem, da upošteva naravne zakonitosti in setveni koledar po Marii Thun, rastline pa krepi in neguje z biodinamičnimi pripravki. Seje in sadi pa le ekološka semena ter sadike.

Zelenjavni vrt pred zimo

V tokratni oddaji smo se pogovarjali o zelenjavnem vrtu v času pred zimo. Z nami je bila strokovnjakinja Fanči Perdih, ki je znana po tem, da upošteva naravne zakonitosti in setveni koledar po Marii Thun, rastline pa krepi in neguje z biodinamičnimi pripravki. Seje in sadi pa le ekološka semena ter sadike.

svetovanjevrt

Svetovalnica

Zelenjavni vrt pred zimo
V tokratni oddaji smo se pogovarjali o zelenjavnem vrtu v času pred zimo. Z nami je bila strokovnjakinja Fanči Perdih, ki je znana po tem, da upošteva naravne zakonitosti in setveni koledar po Marii Thun, rastline pa krepi in neguje z biodinamičnimi pripravki. Seje in sadi pa le ekološka semena ter sadike.
VEČ ...|8. 10. 2019
Zelenjavni vrt pred zimo
V tokratni oddaji smo se pogovarjali o zelenjavnem vrtu v času pred zimo. Z nami je bila strokovnjakinja Fanči Perdih, ki je znana po tem, da upošteva naravne zakonitosti in setveni koledar po Marii Thun, rastline pa krepi in neguje z biodinamičnimi pripravki. Seje in sadi pa le ekološka semena ter sadike.

Matjaž Merljak

svetovanjevrt

Ritem srca

VEČ ...|2. 10. 2019
Premiera novih festivalskih pesmi

V oddaji smo premierno zavrteli vseh 10 festivalskih pesmi, s katerimi se bodo 10. oktobra na festivalu Ritem srca 2019 predstavili izvajalci: Alfa in Omega, Svetnik, Tiana, Marko Nzobandora, Ana Zajc Smolčnik, Matej Šoklič, Brigita Pintar, SPES, Jera Hrovat in Projekt Canta!. Drug del oddaje smo namenili novostim skupine Leeland.

V oddaji smo slišali: skupina Dominik - Svet je isti, Mana - Vse kar biva, Brigita Pintar - Vidiš me, SPES - Blagor ranjenim, Tina Kadunc TIANA - Aleluja!, Matej Šoklič - Moj Jeruzalem, Jera Hrovat - Ti si mi ga dal, Marko Nzobandora - Ves tvoj, Ana Zajc Smolčnik - Moja pot, Projekt Canta! - Vse si mi, Alfa in Omega (solistka Irena Vidic) - Molitev, Svetnik - Zavetje.

Premiera novih festivalskih pesmi

V oddaji smo premierno zavrteli vseh 10 festivalskih pesmi, s katerimi se bodo 10. oktobra na festivalu Ritem srca 2019 predstavili izvajalci: Alfa in Omega, Svetnik, Tiana, Marko Nzobandora, Ana Zajc Smolčnik, Matej Šoklič, Brigita Pintar, SPES, Jera Hrovat in Projekt Canta!. Drug del oddaje smo namenili novostim skupine Leeland.

V oddaji smo slišali: skupina Dominik - Svet je isti, Mana - Vse kar biva, Brigita Pintar - Vidiš me, SPES - Blagor ranjenim, Tina Kadunc TIANA - Aleluja!, Matej Šoklič - Moj Jeruzalem, Jera Hrovat - Ti si mi ga dal, Marko Nzobandora - Ves tvoj, Ana Zajc Smolčnik - Moja pot, Projekt Canta! - Vse si mi, Alfa in Omega (solistka Irena Vidic) - Molitev, Svetnik - Zavetje.

Ritem srca 2019glasbasodobna krščanska glasbafestival

Ritem srca

Premiera novih festivalskih pesmi
V oddaji smo premierno zavrteli vseh 10 festivalskih pesmi, s katerimi se bodo 10. oktobra na festivalu Ritem srca 2019 predstavili izvajalci: Alfa in Omega, Svetnik, Tiana, Marko Nzobandora, Ana Zajc Smolčnik, Matej Šoklič, Brigita Pintar, SPES, Jera Hrovat in Projekt Canta!. Drug del oddaje smo namenili novostim skupine Leeland.

V oddaji smo slišali: skupina Dominik - Svet je isti, Mana - Vse kar biva, Brigita Pintar - Vidiš me, SPES - Blagor ranjenim, Tina Kadunc TIANA - Aleluja!, Matej Šoklič - Moj Jeruzalem, Jera Hrovat - Ti si mi ga dal, Marko Nzobandora - Ves tvoj, Ana Zajc Smolčnik - Moja pot, Projekt Canta! - Vse si mi, Alfa in Omega (solistka Irena Vidic) - Molitev, Svetnik - Zavetje.
VEČ ...|2. 10. 2019
Premiera novih festivalskih pesmi
V oddaji smo premierno zavrteli vseh 10 festivalskih pesmi, s katerimi se bodo 10. oktobra na festivalu Ritem srca 2019 predstavili izvajalci: Alfa in Omega, Svetnik, Tiana, Marko Nzobandora, Ana Zajc Smolčnik, Matej Šoklič, Brigita Pintar, SPES, Jera Hrovat in Projekt Canta!. Drug del oddaje smo namenili novostim skupine Leeland.

V oddaji smo slišali: skupina Dominik - Svet je isti, Mana - Vse kar biva, Brigita Pintar - Vidiš me, SPES - Blagor ranjenim, Tina Kadunc TIANA - Aleluja!, Matej Šoklič - Moj Jeruzalem, Jera Hrovat - Ti si mi ga dal, Marko Nzobandora - Ves tvoj, Ana Zajc Smolčnik - Moja pot, Projekt Canta! - Vse si mi, Alfa in Omega (solistka Irena Vidic) - Molitev, Svetnik - Zavetje.

Tadej VindišJure SešekAndrej Jerman

Ritem srca 2019glasbasodobna krščanska glasbafestival

Petkov večer

VEČ ...|27. 9. 2019
Fanika Požek - spominska oddaja

Tudi žlahtno pesniško pero se ustavi, pa vendar kitice ostanejo. Ne bomo pozabili čudovitih besedil, ki jih je napisala nedavno preminula tekstopiska Fanika Požek. V oddaji so spregovorili glasbeniki s katerimi je sodelovala in zavrteli nekaj njenih najlepših...

Fanika Požek - spominska oddaja

Tudi žlahtno pesniško pero se ustavi, pa vendar kitice ostanejo. Ne bomo pozabili čudovitih besedil, ki jih je napisala nedavno preminula tekstopiska Fanika Požek. V oddaji so spregovorili glasbeniki s katerimi je sodelovala in zavrteli nekaj njenih najlepših...

glasba

Petkov večer

Fanika Požek - spominska oddaja
Tudi žlahtno pesniško pero se ustavi, pa vendar kitice ostanejo. Ne bomo pozabili čudovitih besedil, ki jih je napisala nedavno preminula tekstopiska Fanika Požek. V oddaji so spregovorili glasbeniki s katerimi je sodelovala in zavrteli nekaj njenih najlepših...
VEČ ...|27. 9. 2019
Fanika Požek - spominska oddaja
Tudi žlahtno pesniško pero se ustavi, pa vendar kitice ostanejo. Ne bomo pozabili čudovitih besedil, ki jih je napisala nedavno preminula tekstopiska Fanika Požek. V oddaji so spregovorili glasbeniki s katerimi je sodelovala in zavrteli nekaj njenih najlepših...

Jure Sešek

glasba

Ritem srca

VEČ ...|25. 9. 2019
Skupina Dominik praznuje

Gostili smo Boštjana Čuvana in Domna Novaka, člana zasedbe Dominik, ki letos praznuje 30-letnico začetka ustvarjanja. Predstavila sta novo zgoščenko, Svet je isti, in povabila na koncert, ki ga ob jubileju in izidu novega albuma pripravljajo v domači cerkvi v Žalcu. V drugem delu oddaje smo povabili na festival Ritem srca 2019, spomnili kdo vse bo na njem nastopil in zavrteli nekaj pesmi, ki bodo zaznamovale letošnji večer sodobne krščanske glasbe v Šentvidu v Ljubljani.

V oddaji smo slišali: Stična bend - Tvoji smo (pesem Stične mladih 2019), Dominik - Slavim Te, Oče, Dominik - Svet je isti, Dominik - Tišina, Dominik - Odmev neskončnosti, Dominik - K Mariji na Goro, Mana - Vse kar biva, Aleksander Mežek - Aleluja, Alfa in Omega - Tempelj, Hillsong - What A Beautiful Name.

Skupina Dominik praznuje

Gostili smo Boštjana Čuvana in Domna Novaka, člana zasedbe Dominik, ki letos praznuje 30-letnico začetka ustvarjanja. Predstavila sta novo zgoščenko, Svet je isti, in povabila na koncert, ki ga ob jubileju in izidu novega albuma pripravljajo v domači cerkvi v Žalcu. V drugem delu oddaje smo povabili na festival Ritem srca 2019, spomnili kdo vse bo na njem nastopil in zavrteli nekaj pesmi, ki bodo zaznamovale letošnji večer sodobne krščanske glasbe v Šentvidu v Ljubljani.

V oddaji smo slišali: Stična bend - Tvoji smo (pesem Stične mladih 2019), Dominik - Slavim Te, Oče, Dominik - Svet je isti, Dominik - Tišina, Dominik - Odmev neskončnosti, Dominik - K Mariji na Goro, Mana - Vse kar biva, Aleksander Mežek - Aleluja, Alfa in Omega - Tempelj, Hillsong - What A Beautiful Name.

Ritem srca 2019Dominiksodobna krščanska glasbaDRGjubilejkoncertglasba

Ritem srca

Skupina Dominik praznuje
Gostili smo Boštjana Čuvana in Domna Novaka, člana zasedbe Dominik, ki letos praznuje 30-letnico začetka ustvarjanja. Predstavila sta novo zgoščenko, Svet je isti, in povabila na koncert, ki ga ob jubileju in izidu novega albuma pripravljajo v domači cerkvi v Žalcu. V drugem delu oddaje smo povabili na festival Ritem srca 2019, spomnili kdo vse bo na njem nastopil in zavrteli nekaj pesmi, ki bodo zaznamovale letošnji večer sodobne krščanske glasbe v Šentvidu v Ljubljani.

V oddaji smo slišali: Stična bend - Tvoji smo (pesem Stične mladih 2019), Dominik - Slavim Te, Oče, Dominik - Svet je isti, Dominik - Tišina, Dominik - Odmev neskončnosti, Dominik - K Mariji na Goro, Mana - Vse kar biva, Aleksander Mežek - Aleluja, Alfa in Omega - Tempelj, Hillsong - What A Beautiful Name.
VEČ ...|25. 9. 2019
Skupina Dominik praznuje
Gostili smo Boštjana Čuvana in Domna Novaka, člana zasedbe Dominik, ki letos praznuje 30-letnico začetka ustvarjanja. Predstavila sta novo zgoščenko, Svet je isti, in povabila na koncert, ki ga ob jubileju in izidu novega albuma pripravljajo v domači cerkvi v Žalcu. V drugem delu oddaje smo povabili na festival Ritem srca 2019, spomnili kdo vse bo na njem nastopil in zavrteli nekaj pesmi, ki bodo zaznamovale letošnji večer sodobne krščanske glasbe v Šentvidu v Ljubljani.

V oddaji smo slišali: Stična bend - Tvoji smo (pesem Stične mladih 2019), Dominik - Slavim Te, Oče, Dominik - Svet je isti, Dominik - Tišina, Dominik - Odmev neskončnosti, Dominik - K Mariji na Goro, Mana - Vse kar biva, Aleksander Mežek - Aleluja, Alfa in Omega - Tempelj, Hillsong - What A Beautiful Name.

Jure SešekAndrej Jerman

Ritem srca 2019Dominiksodobna krščanska glasbaDRGjubilejkoncertglasba

Ritem srca

VEČ ...|18. 9. 2019
Stična mladih in The McClures

Povabili smo na Stično mladih, kjer bomo tudi sodelavci Radia Ognjišče - nekateri bodo skrbeli za reportaže in interakcijo zmladimi, drugi pa za izvedbo glasbene delavnice Ritem srca. Drug del oddaje smo posvetili Hannah in Paul-u McClures, znana tudi kot The McClures, ki sta pred kratkim izdala nov album - The Way Home.

V oddaji smo zavrteli: Stična bend - Tvoji smo (pesem Stične mladih 2019), Marko Nzobandora - Hej ti, The McClures - Jesus We Love You, The McClures - Holding On To You, The McClures - The Way Home, The McClures - Now I See.

Stična mladih in The McClures

Povabili smo na Stično mladih, kjer bomo tudi sodelavci Radia Ognjišče - nekateri bodo skrbeli za reportaže in interakcijo zmladimi, drugi pa za izvedbo glasbene delavnice Ritem srca. Drug del oddaje smo posvetili Hannah in Paul-u McClures, znana tudi kot The McClures, ki sta pred kratkim izdala nov album - The Way Home.

V oddaji smo zavrteli: Stična bend - Tvoji smo (pesem Stične mladih 2019), Marko Nzobandora - Hej ti, The McClures - Jesus We Love You, The McClures - Holding On To You, The McClures - The Way Home, The McClures - Now I See.

glasbaRitem srca 2019Stična mladihsodobna krščanska glasba

Ritem srca

Stična mladih in The McClures
Povabili smo na Stično mladih, kjer bomo tudi sodelavci Radia Ognjišče - nekateri bodo skrbeli za reportaže in interakcijo zmladimi, drugi pa za izvedbo glasbene delavnice Ritem srca. Drug del oddaje smo posvetili Hannah in Paul-u McClures, znana tudi kot The McClures, ki sta pred kratkim izdala nov album - The Way Home.

V oddaji smo zavrteli: Stična bend - Tvoji smo (pesem Stične mladih 2019), Marko Nzobandora - Hej ti, The McClures - Jesus We Love You, The McClures - Holding On To You, The McClures - The Way Home, The McClures - Now I See.
VEČ ...|18. 9. 2019
Stična mladih in The McClures
Povabili smo na Stično mladih, kjer bomo tudi sodelavci Radia Ognjišče - nekateri bodo skrbeli za reportaže in interakcijo zmladimi, drugi pa za izvedbo glasbene delavnice Ritem srca. Drug del oddaje smo posvetili Hannah in Paul-u McClures, znana tudi kot The McClures, ki sta pred kratkim izdala nov album - The Way Home.

V oddaji smo zavrteli: Stična bend - Tvoji smo (pesem Stične mladih 2019), Marko Nzobandora - Hej ti, The McClures - Jesus We Love You, The McClures - Holding On To You, The McClures - The Way Home, The McClures - Now I See.

Tadej VindišAndrej Jerman

glasbaRitem srca 2019Stična mladihsodobna krščanska glasba

Svetovalnica

VEČ ...|12. 9. 2019
Prihodnost vrtnega orodja

Za delo na vrtu potrebujemo različno orodje. Ni nepomembno, kakšno kosilnico imamo, kako je z orodjem za obžagovanje drevja in podobno. Gostili smo strokovnjaka, ki se že več desetletij ukvarja s tem področjem, direktorja podjetja Tabakum Goceja Taseva. Med drugim je predstavil tudi prednosti baterijskega orodja.

Prihodnost vrtnega orodja

Za delo na vrtu potrebujemo različno orodje. Ni nepomembno, kakšno kosilnico imamo, kako je z orodjem za obžagovanje drevja in podobno. Gostili smo strokovnjaka, ki se že več desetletij ukvarja s tem področjem, direktorja podjetja Tabakum Goceja Taseva. Med drugim je predstavil tudi prednosti baterijskega orodja.

svetovanjevrtorodjekosilnicebaterijske žage

Svetovalnica

Prihodnost vrtnega orodja
Za delo na vrtu potrebujemo različno orodje. Ni nepomembno, kakšno kosilnico imamo, kako je z orodjem za obžagovanje drevja in podobno. Gostili smo strokovnjaka, ki se že več desetletij ukvarja s tem področjem, direktorja podjetja Tabakum Goceja Taseva. Med drugim je predstavil tudi prednosti baterijskega orodja.
VEČ ...|12. 9. 2019
Prihodnost vrtnega orodja
Za delo na vrtu potrebujemo različno orodje. Ni nepomembno, kakšno kosilnico imamo, kako je z orodjem za obžagovanje drevja in podobno. Gostili smo strokovnjaka, ki se že več desetletij ukvarja s tem področjem, direktorja podjetja Tabakum Goceja Taseva. Med drugim je predstavil tudi prednosti baterijskega orodja.

Blaž Lesnik

svetovanjevrtorodjekosilnicebaterijske žage

Svetovalnica

VEČ ...|10. 9. 2019
Učenci s specifičnimi učnimi težavami

Predstavljajte si sebe v vrtcu. Vsi sovrstniki znajo zavezati čevlje, zapeti gumbe, vam pa to predstavlja nepremagljivo oviro. Še knjige ne znate listati v pravo smer. Z vsem tem se srečujejo dislektiki. Kako jih prepoznati in jim pomagati, da razvijejo tudi druge lastnosti po katerih so znani, da so namreč kreativni in imajo dobro prostorsko predstavo? O tem smo v tokratni oddaji govorili z gostjo dr. Marijo Kavkler, ki se že več kot 30 let ukvarja s tem področjem.

Učenci s specifičnimi učnimi težavami

Predstavljajte si sebe v vrtcu. Vsi sovrstniki znajo zavezati čevlje, zapeti gumbe, vam pa to predstavlja nepremagljivo oviro. Še knjige ne znate listati v pravo smer. Z vsem tem se srečujejo dislektiki. Kako jih prepoznati in jim pomagati, da razvijejo tudi druge lastnosti po katerih so znani, da so namreč kreativni in imajo dobro prostorsko predstavo? O tem smo v tokratni oddaji govorili z gostjo dr. Marijo Kavkler, ki se že več kot 30 let ukvarja s tem področjem.

svetovanjeizobraževanjemladi

Svetovalnica

Učenci s specifičnimi učnimi težavami
Predstavljajte si sebe v vrtcu. Vsi sovrstniki znajo zavezati čevlje, zapeti gumbe, vam pa to predstavlja nepremagljivo oviro. Še knjige ne znate listati v pravo smer. Z vsem tem se srečujejo dislektiki. Kako jih prepoznati in jim pomagati, da razvijejo tudi druge lastnosti po katerih so znani, da so namreč kreativni in imajo dobro prostorsko predstavo? O tem smo v tokratni oddaji govorili z gostjo dr. Marijo Kavkler, ki se že več kot 30 let ukvarja s tem področjem.
VEČ ...|10. 9. 2019
Učenci s specifičnimi učnimi težavami
Predstavljajte si sebe v vrtcu. Vsi sovrstniki znajo zavezati čevlje, zapeti gumbe, vam pa to predstavlja nepremagljivo oviro. Še knjige ne znate listati v pravo smer. Z vsem tem se srečujejo dislektiki. Kako jih prepoznati in jim pomagati, da razvijejo tudi druge lastnosti po katerih so znani, da so namreč kreativni in imajo dobro prostorsko predstavo? O tem smo v tokratni oddaji govorili z gostjo dr. Marijo Kavkler, ki se že več kot 30 let ukvarja s tem področjem.

Tanja Dominko

svetovanjeizobraževanjemladi

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|11. 2. 2020
O zdravju in duhovnosti

Govorili smo o zdravju, njegovi odsotnosti in duhovnosti. Kako lahko bolezen pomaga človeku pri njegovi duhovni rasti? Kdaj ga napravi zrelejšega in v katerih primerih privede do upora zoper Boga? Ob klicih poslušalcev sta bila z nami bolniški duhovnik frančiškan p. Marko Novak in jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

O zdravju in duhovnosti

Govorili smo o zdravju, njegovi odsotnosti in duhovnosti. Kako lahko bolezen pomaga človeku pri njegovi duhovni rasti? Kdaj ga napravi zrelejšega in v katerih primerih privede do upora zoper Boga? Ob klicih poslušalcev sta bila z nami bolniški duhovnik frančiškan p. Marko Novak in jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

Blaž Lesnik

duhovnostzdravjebolezenduhovna rasttrpljenjesmrtzakramenti

Doživetja narave

VEČ ...|27. 3. 2020
Anton Sazonov Tonač

V oddaji ste slišali posnetek pogovora z legendo slovenskega alpinizma, ki je letos prejel tudi priznanje za življenjsko delo: Anton Sazonov Tonač je delil z nami legendarne spomine na svoje alpinistične podvige.

Anton Sazonov Tonač

V oddaji ste slišali posnetek pogovora z legendo slovenskega alpinizma, ki je letos prejel tudi priznanje za življenjsko delo: Anton Sazonov Tonač je delil z nami legendarne spomine na svoje alpinistične podvige.

Blaž Lesnik

pogovornaravaizobraževanje

Moja zgodba

VEČ ...|22. 3. 2020
Helena Alenka Bizjak - Pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Helene Alenke Bizjak, ki je opisala usodo svojega očeta, primorskega domoljuba Franca Bizjaka. Njihova družina je najprej trpela pod fašizmom, kasneje pa je okusila tudi delovanje povojne komunistične oblasti.

Helena Alenka Bizjak - Pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Helene Alenke Bizjak, ki je opisala usodo svojega očeta, primorskega domoljuba Franca Bizjaka. Njihova družina je najprej trpela pod fašizmom, kasneje pa je okusila tudi delovanje povojne komunistične oblasti.

Jože Bartolj

spominHelena Alenka BizjakFranc Bizjak

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|22. 3. 2020
Mihael Grešak (1914 - 1942)

Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil usodo Mihaela Grešaka, štajerskega duhovnika, ki so ga nacisti ustrelili 22. julija 1942.

Mihael Grešak (1914 - 1942)

Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil usodo Mihaela Grešaka, štajerskega duhovnika, ki so ga nacisti ustrelili 22. julija 1942.

Jože Bartolj

spominMihael Grešak

Komentar tedna

VEČ ...|27. 3. 2020
Ostati, ne zbežati

Tokratni komentar tedna je pripravila in prebrala sestra Emanuela Žerdin, sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa v Celju.

Ostati, ne zbežati

Tokratni komentar tedna je pripravila in prebrala sestra Emanuela Žerdin, sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa v Celju.

Emanuela Žerdin

komentar

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|31. 3. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 31. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 31. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Kulturni utrinki

VEČ ...|31. 3. 2020
Helena Janežič o Pasijonskih doneskih 2020

Helena Janežič o Pasijonskih doneskih 2020

Jože Bartolj

kulturaHelena Janežič

Naš pogled

VEČ ...|31. 3. 2020
Prijateljica knjiga

O povečani priljubljenosti branja in knjig; o pomenu ustvarjanja domače knjižnice ter o mednarodnem dnevu knjig za otroke in poslanici Petra Svetine.

Prijateljica knjiga

O povečani priljubljenosti branja in knjig; o pomenu ustvarjanja domače knjižnice ter o mednarodnem dnevu knjig za otroke in poslanici Petra Svetine.

Damijana Medved

knjigekultura

Spominjamo se

VEČ ...|31. 3. 2020
Spominjamo se dne 31. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 31. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|31. 3. 2020
Kvas. Kako z njim?

V tednih epidemije je na policah trgovin med prvimi pošel kvas. S tem izzivom so se v preteklosti srečevali že naši predniki. In, kako so se znašli? Pripravili so svojo osnovo za peko krušnih dobrot, o drožeh smo govorili z Natašo Đurič, raziskovalko tradicionalnih oblik priprave domačega kvasa.

Kvas. Kako z njim?

V tednih epidemije je na policah trgovin med prvimi pošel kvas. S tem izzivom so se v preteklosti srečevali že naši predniki. In, kako so se znašli? Pripravili so svojo osnovo za peko krušnih dobrot, o drožeh smo govorili z Natašo Đurič, raziskovalko tradicionalnih oblik priprave domačega kvasa.

Nataša Ličen

svetovanjedružbaizobraževanje