Kmetijska oddaja

VEČ ...|25. 2. 2024
O položaju kmetov in viziji kmetijske politike

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred dnevi, na zahtevo NSi razpravljal o položaju kmetov in viziji kmetijske politike. Nekaj poudarkov smo zbrali v nedeljski kmetijski oddaji.

O položaju kmetov in viziji kmetijske politike

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred dnevi, na zahtevo NSi razpravljal o položaju kmetov in viziji kmetijske politike. Nekaj poudarkov smo zbrali v nedeljski kmetijski oddaji.

kmetijstvonaravavrt

Kmetijska oddaja

O položaju kmetov in viziji kmetijske politike

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred dnevi, na zahtevo NSi razpravljal o položaju kmetov in viziji kmetijske politike. Nekaj poudarkov smo zbrali v nedeljski kmetijski oddaji.

VEČ ...|25. 2. 2024
O položaju kmetov in viziji kmetijske politike

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred dnevi, na zahtevo NSi razpravljal o položaju kmetov in viziji kmetijske politike. Nekaj poudarkov smo zbrali v nedeljski kmetijski oddaji.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Sobotna iskrica

VEČ ...|24. 2. 2024
Obisk vrtca Vodmat in pravljica Boter petelin

Prvi del Sobotne iskrice je prinesel nekaj vtisov  z obiska radijskih sodelavcev v vrtcu Vodmat. Otroci so med drugim spregovorili tudi o bolezni in o delu zdravnikov.  Sledila je pravljica Boter petelin in njegova zgodba. Povabili smo vas k pozornemu poslušanju in potem zastavili kakšno vprašanje iz prebrane pravljice. Pravilnemu odgovoru je sladila glasbena želja. 

Obisk vrtca Vodmat in pravljica Boter petelin

Prvi del Sobotne iskrice je prinesel nekaj vtisov  z obiska radijskih sodelavcev v vrtcu Vodmat. Otroci so med drugim spregovorili tudi o bolezni in o delu zdravnikov.  Sledila je pravljica Boter petelin in njegova zgodba. Povabili smo vas k pozornemu poslušanju in potem zastavili kakšno vprašanje iz prebrane pravljice. Pravilnemu odgovoru je sladila glasbena želja. 

otrocimladiglasbaduhovnost

Sobotna iskrica

Obisk vrtca Vodmat in pravljica Boter petelin

Prvi del Sobotne iskrice je prinesel nekaj vtisov  z obiska radijskih sodelavcev v vrtcu Vodmat. Otroci so med drugim spregovorili tudi o bolezni in o delu zdravnikov.  Sledila je pravljica Boter petelin in njegova zgodba. Povabili smo vas k pozornemu poslušanju in potem zastavili kakšno vprašanje iz prebrane pravljice. Pravilnemu odgovoru je sladila glasbena želja. 

VEČ ...|24. 2. 2024
Obisk vrtca Vodmat in pravljica Boter petelin

Prvi del Sobotne iskrice je prinesel nekaj vtisov  z obiska radijskih sodelavcev v vrtcu Vodmat. Otroci so med drugim spregovorili tudi o bolezni in o delu zdravnikov.  Sledila je pravljica Boter petelin in njegova zgodba. Povabili smo vas k pozornemu poslušanju in potem zastavili kakšno vprašanje iz prebrane pravljice. Pravilnemu odgovoru je sladila glasbena želja. 

Slavi Košir

otrocimladiglasbaduhovnost

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|19. 2. 2024
Hodil sem po vrtecu

V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke s srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki ga je konec januarja pripravilo Folklorno društvo Lancova vas.


 

Hodil sem po vrtecu

V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke s srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki ga je konec januarja pripravilo Folklorno društvo Lancova vas.


 

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Hodil sem po vrtecu

V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke s srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki ga je konec januarja pripravilo Folklorno društvo Lancova vas.


 

VEČ ...|19. 2. 2024
Hodil sem po vrtecu

V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke s srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki ga je konec januarja pripravilo Folklorno društvo Lancova vas.


 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Kmetijska oddaja

VEČ ...|18. 2. 2024
Stanje ozimin in setve jarih žit

V osrednjem delu oddaje je bil naš gost mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat. Svetoval je o dognojevanju ozimnih žit in opozoril na zakonitosti setve jarin.

Stanje ozimin in setve jarih žit

V osrednjem delu oddaje je bil naš gost mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat. Svetoval je o dognojevanju ozimnih žit in opozoril na zakonitosti setve jarin.

kmetijstvonaravavrt

Kmetijska oddaja

Stanje ozimin in setve jarih žit

V osrednjem delu oddaje je bil naš gost mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat. Svetoval je o dognojevanju ozimnih žit in opozoril na zakonitosti setve jarin.

VEČ ...|18. 2. 2024
Stanje ozimin in setve jarih žit

V osrednjem delu oddaje je bil naš gost mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat. Svetoval je o dognojevanju ozimnih žit in opozoril na zakonitosti setve jarin.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Via positiva

VEČ ...|15. 2. 2024
Izzivi časa in kljubovalna moč duha

Mag. Martin Lisec iz Slovenskega društva za logoterapijo je v pogovoru opisal vsebino devetega mednarodnega logo-terapevtskega simpozija. Kljub prizadevanjem tolikih ljudi za dobro, za mir, sožitje, varnost in sodelovanje, kljub tolikokrat izrečenim besedam, da se moramo učiti iz zgodovine, da ne bomo ponavljali napak in krutosti preteklih generacij, se zdi, kot bi se krogi časa vrteli v prazno. 

Naš svet se sooča s številnimi težkimi situacijami: vojne, vremenske ujme, podnebna grožnja, gospodarska, politična in finančna negotovost, številne konfliktne situacije, pohod kulture smrti, teptanje človekovih pravic, migracijski tokovi in medkulturne napetosti … Svetovne razmere se zrcalijo tudi v stiskah, ki jih doživljamo posamezniki.

Porajajo se občutki negotovosti, odpirajo se vprašanja smisla in smiselnosti vztrajanja v dobrem ter prizadevanj za lepo, iskreno, pošteno in plemenito ravnanje. Če kdaj, potem v teh časih zagotovo velja trditev Viktorja Frankla: »Družba ni zdrava, je pa ozdravljiva,« misel, ki je tudi rdeča nit vseh simpozijev, ki jih vsako leto pripravlja Društvo Logos. 

Simpozij je torej povabilo k premagovanju malodušja in črnogledosti ter spodbuda k zavzemanju smiselnih stališč do vsega, kar prinaša življenje, še posebej do vsega, na kar kot posamezniki nimamo neposrednega vpliva.

Izzivi časa in kljubovalna moč duha

Mag. Martin Lisec iz Slovenskega društva za logoterapijo je v pogovoru opisal vsebino devetega mednarodnega logo-terapevtskega simpozija. Kljub prizadevanjem tolikih ljudi za dobro, za mir, sožitje, varnost in sodelovanje, kljub tolikokrat izrečenim besedam, da se moramo učiti iz zgodovine, da ne bomo ponavljali napak in krutosti preteklih generacij, se zdi, kot bi se krogi časa vrteli v prazno. 

Naš svet se sooča s številnimi težkimi situacijami: vojne, vremenske ujme, podnebna grožnja, gospodarska, politična in finančna negotovost, številne konfliktne situacije, pohod kulture smrti, teptanje človekovih pravic, migracijski tokovi in medkulturne napetosti … Svetovne razmere se zrcalijo tudi v stiskah, ki jih doživljamo posamezniki.

Porajajo se občutki negotovosti, odpirajo se vprašanja smisla in smiselnosti vztrajanja v dobrem ter prizadevanj za lepo, iskreno, pošteno in plemenito ravnanje. Če kdaj, potem v teh časih zagotovo velja trditev Viktorja Frankla: »Družba ni zdrava, je pa ozdravljiva,« misel, ki je tudi rdeča nit vseh simpozijev, ki jih vsako leto pripravlja Društvo Logos. 

Simpozij je torej povabilo k premagovanju malodušja in črnogledosti ter spodbuda k zavzemanju smiselnih stališč do vsega, kar prinaša življenje, še posebej do vsega, na kar kot posamezniki nimamo neposrednega vpliva.

družbaodnosiduhovnostizobraževanje

Via positiva

Izzivi časa in kljubovalna moč duha

Mag. Martin Lisec iz Slovenskega društva za logoterapijo je v pogovoru opisal vsebino devetega mednarodnega logo-terapevtskega simpozija. Kljub prizadevanjem tolikih ljudi za dobro, za mir, sožitje, varnost in sodelovanje, kljub tolikokrat izrečenim besedam, da se moramo učiti iz zgodovine, da ne bomo ponavljali napak in krutosti preteklih generacij, se zdi, kot bi se krogi časa vrteli v prazno. 

Naš svet se sooča s številnimi težkimi situacijami: vojne, vremenske ujme, podnebna grožnja, gospodarska, politična in finančna negotovost, številne konfliktne situacije, pohod kulture smrti, teptanje človekovih pravic, migracijski tokovi in medkulturne napetosti … Svetovne razmere se zrcalijo tudi v stiskah, ki jih doživljamo posamezniki.

Porajajo se občutki negotovosti, odpirajo se vprašanja smisla in smiselnosti vztrajanja v dobrem ter prizadevanj za lepo, iskreno, pošteno in plemenito ravnanje. Če kdaj, potem v teh časih zagotovo velja trditev Viktorja Frankla: »Družba ni zdrava, je pa ozdravljiva,« misel, ki je tudi rdeča nit vseh simpozijev, ki jih vsako leto pripravlja Društvo Logos. 

Simpozij je torej povabilo k premagovanju malodušja in črnogledosti ter spodbuda k zavzemanju smiselnih stališč do vsega, kar prinaša življenje, še posebej do vsega, na kar kot posamezniki nimamo neposrednega vpliva.

VEČ ...|15. 2. 2024
Izzivi časa in kljubovalna moč duha

Mag. Martin Lisec iz Slovenskega društva za logoterapijo je v pogovoru opisal vsebino devetega mednarodnega logo-terapevtskega simpozija. Kljub prizadevanjem tolikih ljudi za dobro, za mir, sožitje, varnost in sodelovanje, kljub tolikokrat izrečenim besedam, da se moramo učiti iz zgodovine, da ne bomo ponavljali napak in krutosti preteklih generacij, se zdi, kot bi se krogi časa vrteli v prazno. 

Naš svet se sooča s številnimi težkimi situacijami: vojne, vremenske ujme, podnebna grožnja, gospodarska, politična in finančna negotovost, številne konfliktne situacije, pohod kulture smrti, teptanje človekovih pravic, migracijski tokovi in medkulturne napetosti … Svetovne razmere se zrcalijo tudi v stiskah, ki jih doživljamo posamezniki.

Porajajo se občutki negotovosti, odpirajo se vprašanja smisla in smiselnosti vztrajanja v dobrem ter prizadevanj za lepo, iskreno, pošteno in plemenito ravnanje. Če kdaj, potem v teh časih zagotovo velja trditev Viktorja Frankla: »Družba ni zdrava, je pa ozdravljiva,« misel, ki je tudi rdeča nit vseh simpozijev, ki jih vsako leto pripravlja Društvo Logos. 

Simpozij je torej povabilo k premagovanju malodušja in črnogledosti ter spodbuda k zavzemanju smiselnih stališč do vsega, kar prinaša življenje, še posebej do vsega, na kar kot posamezniki nimamo neposrednega vpliva.

Nataša Ličen

družbaodnosiduhovnostizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|14. 2. 2024
Prve setve, kaljivost semena in vzgoja sadik vrtnin

Ustavili smo se ob prvih vrtnarskih opravilih, ki so seveda povezana s kontrolo kaljivosti semen, načrtovanjem kolobarja in z vzgojo sadik vrtnin. Naša gostja dr. Ana Slatnar, izredna profesorica na Katedri za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo, na Biotehniški Fakulteti v Ljubljani, je odgovarjala na vprašanja poslušalcev.

Prve setve, kaljivost semena in vzgoja sadik vrtnin

Ustavili smo se ob prvih vrtnarskih opravilih, ki so seveda povezana s kontrolo kaljivosti semen, načrtovanjem kolobarja in z vzgojo sadik vrtnin. Naša gostja dr. Ana Slatnar, izredna profesorica na Katedri za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo, na Biotehniški Fakulteti v Ljubljani, je odgovarjala na vprašanja poslušalcev.

svetovanje

Svetovalnica

Prve setve, kaljivost semena in vzgoja sadik vrtnin

Ustavili smo se ob prvih vrtnarskih opravilih, ki so seveda povezana s kontrolo kaljivosti semen, načrtovanjem kolobarja in z vzgojo sadik vrtnin. Naša gostja dr. Ana Slatnar, izredna profesorica na Katedri za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo, na Biotehniški Fakulteti v Ljubljani, je odgovarjala na vprašanja poslušalcev.

VEČ ...|14. 2. 2024
Prve setve, kaljivost semena in vzgoja sadik vrtnin

Ustavili smo se ob prvih vrtnarskih opravilih, ki so seveda povezana s kontrolo kaljivosti semen, načrtovanjem kolobarja in z vzgojo sadik vrtnin. Naša gostja dr. Ana Slatnar, izredna profesorica na Katedri za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo, na Biotehniški Fakulteti v Ljubljani, je odgovarjala na vprašanja poslušalcev.

Robert Božič

svetovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|11. 2. 2024
Martin Nahtigal o protestih kmetov v EU in Sloveniji

Po vsej Evropi vre med kmeti. Osnovni razlogi za to so nizke odkupne cene pridelkov, ki ne omogočajo preživetja, davčni pritiski in pritiski t.i. »zelenega prehoda,« ki se izvaja na plečih kmetov. V nedeljski kmetijski oddaji ob 11.00 je dogajanje komentiral politični analitik Martin Nahtigal, odgovorni urednik spletnega portala Domovina.je.

Martin Nahtigal o protestih kmetov v EU in Sloveniji

Po vsej Evropi vre med kmeti. Osnovni razlogi za to so nizke odkupne cene pridelkov, ki ne omogočajo preživetja, davčni pritiski in pritiski t.i. »zelenega prehoda,« ki se izvaja na plečih kmetov. V nedeljski kmetijski oddaji ob 11.00 je dogajanje komentiral politični analitik Martin Nahtigal, odgovorni urednik spletnega portala Domovina.je.

kmetijstvonaravavrt

Kmetijska oddaja

Martin Nahtigal o protestih kmetov v EU in Sloveniji

Po vsej Evropi vre med kmeti. Osnovni razlogi za to so nizke odkupne cene pridelkov, ki ne omogočajo preživetja, davčni pritiski in pritiski t.i. »zelenega prehoda,« ki se izvaja na plečih kmetov. V nedeljski kmetijski oddaji ob 11.00 je dogajanje komentiral politični analitik Martin Nahtigal, odgovorni urednik spletnega portala Domovina.je.

VEČ ...|11. 2. 2024
Martin Nahtigal o protestih kmetov v EU in Sloveniji

Po vsej Evropi vre med kmeti. Osnovni razlogi za to so nizke odkupne cene pridelkov, ki ne omogočajo preživetja, davčni pritiski in pritiski t.i. »zelenega prehoda,« ki se izvaja na plečih kmetov. V nedeljski kmetijski oddaji ob 11.00 je dogajanje komentiral politični analitik Martin Nahtigal, odgovorni urednik spletnega portala Domovina.je.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|7. 2. 2024
Pustni krofi

Vse sestavine pripravimo že prejšnji dan, prav tako vse pripomočke, da so sobne temperature. Za krofe potrebujemo 1 kg suhe moke, vanjo presejemo en pecilni prašek, ob strani pa damo 2 žlički soli. Dodamo še naribano limonino lupino in malo ruma. 4 rumenjake, 2 žlici sladkorja in 2 vanilin sladkorja pa posebej zmiksamo v kotličku. K moki bomo prilili malo toplega mleka. Vsega skupaj ga potrebujemo ¾ litra: 3-4 žlice ga že vmešamo v kvas, dodamo še žličko sladkorja in malo moke. To naj vzhaja v malo večji skledi. Potem ko smo testu pridali mleko, dodamo še stopljeno maslo – 5-6 dag in 2 dag olja (belega ali olivnega). Pripraviti moramo mehko testo. Če bo postajalo krepko, dolijemo še malo mleka - boljše kot če bi v nasprotnem primeru morali dodajati moko. Testo mora biti žametno in nato ga damo vzhajati. Povrhu ga nič ne potresemo z moko, samo pokrijemo s prtičem. Pred valjanjem ga lahko še enkrat pognetemo. Izkrožimo krofe, odlagamo jih na servieto (mokanje ni potrebno). Dvojene krofe po pol ure obrnemo, enojnih ni potrebno. Za cvrtje je najbolj primerna mešanica olja in masti. V dobro segreto maščobo (preverimo s kroglico testa, ki naj naj površje prihaja pri štetju do tri) damo najprej vrhnjo plast vzhajanega krofa. Cvremo jih pokrito. Ko po štirih minutah dobijo lepo barvo, jih obrnemo in odkrito ocvremo do konca. Poberemo jih na rešetko oz. mrežo in nadaljujemo s cvrenjem. 

Pustni krofi

Vse sestavine pripravimo že prejšnji dan, prav tako vse pripomočke, da so sobne temperature. Za krofe potrebujemo 1 kg suhe moke, vanjo presejemo en pecilni prašek, ob strani pa damo 2 žlički soli. Dodamo še naribano limonino lupino in malo ruma. 4 rumenjake, 2 žlici sladkorja in 2 vanilin sladkorja pa posebej zmiksamo v kotličku. K moki bomo prilili malo toplega mleka. Vsega skupaj ga potrebujemo ¾ litra: 3-4 žlice ga že vmešamo v kvas, dodamo še žličko sladkorja in malo moke. To naj vzhaja v malo večji skledi. Potem ko smo testu pridali mleko, dodamo še stopljeno maslo – 5-6 dag in 2 dag olja (belega ali olivnega). Pripraviti moramo mehko testo. Če bo postajalo krepko, dolijemo še malo mleka - boljše kot če bi v nasprotnem primeru morali dodajati moko. Testo mora biti žametno in nato ga damo vzhajati. Povrhu ga nič ne potresemo z moko, samo pokrijemo s prtičem. Pred valjanjem ga lahko še enkrat pognetemo. Izkrožimo krofe, odlagamo jih na servieto (mokanje ni potrebno). Dvojene krofe po pol ure obrnemo, enojnih ni potrebno. Za cvrtje je najbolj primerna mešanica olja in masti. V dobro segreto maščobo (preverimo s kroglico testa, ki naj naj površje prihaja pri štetju do tri) damo najprej vrhnjo plast vzhajanega krofa. Cvremo jih pokrito. Ko po štirih minutah dobijo lepo barvo, jih obrnemo in odkrito ocvremo do konca. Poberemo jih na rešetko oz. mrežo in nadaljujemo s cvrenjem. 

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Pustni krofi

Vse sestavine pripravimo že prejšnji dan, prav tako vse pripomočke, da so sobne temperature. Za krofe potrebujemo 1 kg suhe moke, vanjo presejemo en pecilni prašek, ob strani pa damo 2 žlički soli. Dodamo še naribano limonino lupino in malo ruma. 4 rumenjake, 2 žlici sladkorja in 2 vanilin sladkorja pa posebej zmiksamo v kotličku. K moki bomo prilili malo toplega mleka. Vsega skupaj ga potrebujemo ¾ litra: 3-4 žlice ga že vmešamo v kvas, dodamo še žličko sladkorja in malo moke. To naj vzhaja v malo večji skledi. Potem ko smo testu pridali mleko, dodamo še stopljeno maslo – 5-6 dag in 2 dag olja (belega ali olivnega). Pripraviti moramo mehko testo. Če bo postajalo krepko, dolijemo še malo mleka - boljše kot če bi v nasprotnem primeru morali dodajati moko. Testo mora biti žametno in nato ga damo vzhajati. Povrhu ga nič ne potresemo z moko, samo pokrijemo s prtičem. Pred valjanjem ga lahko še enkrat pognetemo. Izkrožimo krofe, odlagamo jih na servieto (mokanje ni potrebno). Dvojene krofe po pol ure obrnemo, enojnih ni potrebno. Za cvrtje je najbolj primerna mešanica olja in masti. V dobro segreto maščobo (preverimo s kroglico testa, ki naj naj površje prihaja pri štetju do tri) damo najprej vrhnjo plast vzhajanega krofa. Cvremo jih pokrito. Ko po štirih minutah dobijo lepo barvo, jih obrnemo in odkrito ocvremo do konca. Poberemo jih na rešetko oz. mrežo in nadaljujemo s cvrenjem. 

VEČ ...|7. 2. 2024
Pustni krofi

Vse sestavine pripravimo že prejšnji dan, prav tako vse pripomočke, da so sobne temperature. Za krofe potrebujemo 1 kg suhe moke, vanjo presejemo en pecilni prašek, ob strani pa damo 2 žlički soli. Dodamo še naribano limonino lupino in malo ruma. 4 rumenjake, 2 žlici sladkorja in 2 vanilin sladkorja pa posebej zmiksamo v kotličku. K moki bomo prilili malo toplega mleka. Vsega skupaj ga potrebujemo ¾ litra: 3-4 žlice ga že vmešamo v kvas, dodamo še žličko sladkorja in malo moke. To naj vzhaja v malo večji skledi. Potem ko smo testu pridali mleko, dodamo še stopljeno maslo – 5-6 dag in 2 dag olja (belega ali olivnega). Pripraviti moramo mehko testo. Če bo postajalo krepko, dolijemo še malo mleka - boljše kot če bi v nasprotnem primeru morali dodajati moko. Testo mora biti žametno in nato ga damo vzhajati. Povrhu ga nič ne potresemo z moko, samo pokrijemo s prtičem. Pred valjanjem ga lahko še enkrat pognetemo. Izkrožimo krofe, odlagamo jih na servieto (mokanje ni potrebno). Dvojene krofe po pol ure obrnemo, enojnih ni potrebno. Za cvrtje je najbolj primerna mešanica olja in masti. V dobro segreto maščobo (preverimo s kroglico testa, ki naj naj površje prihaja pri štetju do tri) damo najprej vrhnjo plast vzhajanega krofa. Cvremo jih pokrito. Ko po štirih minutah dobijo lepo barvo, jih obrnemo in odkrito ocvremo do konca. Poberemo jih na rešetko oz. mrežo in nadaljujemo s cvrenjem. 

Matjaž Merljak

kuhajmo

Priporočamo
|
Aktualno

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Sol in luč

VEČ ...|20. 2. 2024
Postni nagovor p. Christiana Gostečnika.

Pripravili smo posnetek nagovora p. Christiana Gostečnika, ki ga je imel lani pri maši na pepelnično sredo, v drugem delu pa ste lahko slišali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Zgodbe za veselje do življenja, ki jo je uredil Božo Rustja in je izšla pri založbi Ognjišče.

Postni nagovor p. Christiana Gostečnika.

Pripravili smo posnetek nagovora p. Christiana Gostečnika, ki ga je imel lani pri maši na pepelnično sredo, v drugem delu pa ste lahko slišali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Zgodbe za veselje do življenja, ki jo je uredil Božo Rustja in je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

odnosiduhovnost

Naš pogled

VEČ ...|20. 2. 2024
Damijana Medved: Mednarodni dan maternega jezika

Mladi premalo cenijo slovenščino, kar se odraža v rezultatih nacionalnih preverjanj znanja, kjer so bolj uspešni pri tujih jezikih kot pri materinščini. Spodbujanje branja v slovenščini je ključno za povezovanje med generacijami in ohranjanje jezika. Poleg tega je učenje jezika okolja pomembno za integracijo. Kljub večjezičnosti ne smemo zanemariti maternega jezika, ki je temeljna in izrazna spretnost.

Damijana Medved: Mednarodni dan maternega jezika

Mladi premalo cenijo slovenščino, kar se odraža v rezultatih nacionalnih preverjanj znanja, kjer so bolj uspešni pri tujih jezikih kot pri materinščini. Spodbujanje branja v slovenščini je ključno za povezovanje med generacijami in ohranjanje jezika. Poleg tega je učenje jezika okolja pomembno za integracijo. Kljub večjezičnosti ne smemo zanemariti maternega jezika, ki je temeljna in izrazna spretnost.

Damijana Medved

komentarmednarodni dan maternega jezikaslovenščinauporaba jezikanacionalna preverjanja znanjabranjegeneracijeučenje jezikavečjezičnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 2. 2024
Spletni obrazci na občinah avstrijske Koroške tudi v slovenščini

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo. 

Spletni obrazci na občinah avstrijske Koroške tudi v slovenščini

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Za življenje

VEČ ...|24. 2. 2024
Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostdružbapogovorodnosiotrocisvetovanje

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|26. 2. 2024
Ljudski pevci iz Tuhinjske doline praznujejo 10 let

Gostje tokratne oddaje o ljudski glasbi so bili pevci iz Tuhinjske doline, ki beležijo 10 let organiziranega delovanja. Večina jih poje v cerkvenem zboru, nekateri pa delujejo tudi v mešanem pevskem zboru Mavrica v Šmartnem v Tuhinju. Po pevskih vajah in nedeljskih mašah pogosto nadaljujejo s spontanim prepevanjem v gostilni. Ljudska pesem pa se oglasi še ob žegnanjih, rojstnodnevnih zabavah in drugih neformalnih druženjih.

Ljudski pevci iz Tuhinjske doline praznujejo 10 let

Gostje tokratne oddaje o ljudski glasbi so bili pevci iz Tuhinjske doline, ki beležijo 10 let organiziranega delovanja. Večina jih poje v cerkvenem zboru, nekateri pa delujejo tudi v mešanem pevskem zboru Mavrica v Šmartnem v Tuhinju. Po pevskih vajah in nedeljskih mašah pogosto nadaljujejo s spontanim prepevanjem v gostilni. Ljudska pesem pa se oglasi še ob žegnanjih, rojstnodnevnih zabavah in drugih neformalnih druženjih.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|26. 2. 2024
Klepet s poslušalci in glasbene želje

Tokrat smo poslušali narodno-zabavno glasbo po izboru naših poslušalcev in poslušalk.

Klepet s poslušalci in glasbene želje

Tokrat smo poslušali narodno-zabavno glasbo po izboru naših poslušalcev in poslušalk.

Matjaž Merljak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 2. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 2. 2024
Spletni obrazci na občinah avstrijske Koroške tudi v slovenščini

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo. 

Spletni obrazci na občinah avstrijske Koroške tudi v slovenščini

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo. 

Matjaž Merljak

družbarojaki