Radijski misijon 2019

VEČ ...|10. 4. 2019
Večerni pogovor: Tudi jaz bom enkrat star

Z nami so bili: salezijanski duhovnik Mirko Simončič, babica v ljubljanski porodnišnici Nada Hribar ter prostovoljki Katja Gabršek in Tea Žnidar. Pogovarjali smo se o družbi, ki se vedno bolj stara, hkrati pa se zdi, da na to ni pripravljena. Ali še drži resnica: če bomo dobro ravnali s starejšimi, bodo tako ravnali tudi z nami?

Večerni pogovor: Tudi jaz bom enkrat star

Z nami so bili: salezijanski duhovnik Mirko Simončič, babica v ljubljanski porodnišnici Nada Hribar ter prostovoljki Katja Gabršek in Tea Žnidar. Pogovarjali smo se o družbi, ki se vedno bolj stara, hkrati pa se zdi, da na to ni pripravljena. Ali še drži resnica: če bomo dobro ravnali s starejšimi, bodo tako ravnali tudi z nami?

družbaduhovnoststarostsmrtmladiodnosi

Radijski misijon 2019

Večerni pogovor: Tudi jaz bom enkrat star
Z nami so bili: salezijanski duhovnik Mirko Simončič, babica v ljubljanski porodnišnici Nada Hribar ter prostovoljki Katja Gabršek in Tea Žnidar. Pogovarjali smo se o družbi, ki se vedno bolj stara, hkrati pa se zdi, da na to ni pripravljena. Ali še drži resnica: če bomo dobro ravnali s starejšimi, bodo tako ravnali tudi z nami?
VEČ ...|10. 4. 2019
Večerni pogovor: Tudi jaz bom enkrat star
Z nami so bili: salezijanski duhovnik Mirko Simončič, babica v ljubljanski porodnišnici Nada Hribar ter prostovoljki Katja Gabršek in Tea Žnidar. Pogovarjali smo se o družbi, ki se vedno bolj stara, hkrati pa se zdi, da na to ni pripravljena. Ali še drži resnica: če bomo dobro ravnali s starejšimi, bodo tako ravnali tudi z nami?

Jure Sešek

družbaduhovnoststarostsmrtmladiodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 4. 2019
Ribniški pasijon 2019

Uprizoritev zgodbe o Kristusovem trpljenju, smrti in vstajenju bo letos temeljila na geslu »Daritev za grehe sveta«. Pri pasijonu sodeluje več kot 150 faranov različnih župnij in generacij s širšega ribniško-kočevskega območja. Pri predstavi sodelujeta tudi številčni zbor in spremljevalna skupina.

Ribniški pasijon 2019

Uprizoritev zgodbe o Kristusovem trpljenju, smrti in vstajenju bo letos temeljila na geslu »Daritev za grehe sveta«. Pri pasijonu sodeluje več kot 150 faranov različnih župnij in generacij s širšega ribniško-kočevskega območja. Pri predstavi sodelujeta tudi številčni zbor in spremljevalna skupina.

duhovnostglasbamladi

Informativni prispevki

Ribniški pasijon 2019
Uprizoritev zgodbe o Kristusovem trpljenju, smrti in vstajenju bo letos temeljila na geslu »Daritev za grehe sveta«. Pri pasijonu sodeluje več kot 150 faranov različnih župnij in generacij s širšega ribniško-kočevskega območja. Pri predstavi sodelujeta tudi številčni zbor in spremljevalna skupina.
VEČ ...|9. 4. 2019
Ribniški pasijon 2019
Uprizoritev zgodbe o Kristusovem trpljenju, smrti in vstajenju bo letos temeljila na geslu »Daritev za grehe sveta«. Pri pasijonu sodeluje več kot 150 faranov različnih župnij in generacij s širšega ribniško-kočevskega območja. Pri predstavi sodelujeta tudi številčni zbor in spremljevalna skupina.

Petra Stopar

duhovnostglasbamladi

Komentar Domovina.je

VEČ ...|8. 4. 2019
Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke

Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke

Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

infopolitikaEUNSiSLSSDSELSep

Komentar Domovina.je

Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke
Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament
VEČ ...|8. 4. 2019
Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke
Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

Peter Jerman

infopolitikaEUNSiSLSSDSELSep

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|4. 4. 2019
198. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo slišali: Prišla je pomlad (Beti Jurkovič, 3. nagrada občinstva Opatija 1959), LUomo DOro (Caterina Caselli), Que sera, sera in Sentimental Journey (Doris Day je včeraj praznovala 97. rojstni dan), Sončno jutro (Elda Viler), Mr Sandman (Emmylou Harris), Freiheit in meiner Sprache (Milva), Dežniki (Matija Cerar), Ne Me Quitte Pas (v ponedeljek bi 90. rojstni dan praznoval belgijsko-francoski pevec Jacques Brel), Somethings Gotten Hold Of My Heart (Marc Almond in Gene Pitney, jutri bo minilo 13 let od smrti), He Aint Heavy, Hes My Brother (Hollies, jutri bi 77. rojstni dan praznoval pevec te skupine Alan Clarke), Koliko dugo (Matt Collins in Crveni Koralji), Pojdiva (Jelka Cvetežar), Africa (Toto z albuma Toto IV)

198. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo slišali: Prišla je pomlad (Beti Jurkovič, 3. nagrada občinstva Opatija 1959), LUomo DOro (Caterina Caselli), Que sera, sera in Sentimental Journey (Doris Day je včeraj praznovala 97. rojstni dan), Sončno jutro (Elda Viler), Mr Sandman (Emmylou Harris), Freiheit in meiner Sprache (Milva), Dežniki (Matija Cerar), Ne Me Quitte Pas (v ponedeljek bi 90. rojstni dan praznoval belgijsko-francoski pevec Jacques Brel), Somethings Gotten Hold Of My Heart (Marc Almond in Gene Pitney, jutri bo minilo 13 let od smrti), He Aint Heavy, Hes My Brother (Hollies, jutri bi 77. rojstni dan praznoval pevec te skupine Alan Clarke), Koliko dugo (Matt Collins in Crveni Koralji), Pojdiva (Jelka Cvetežar), Africa (Toto z albuma Toto IV)

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

198. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo slišali: Prišla je pomlad (Beti Jurkovič, 3. nagrada občinstva Opatija 1959), LUomo DOro (Caterina Caselli), Que sera, sera in Sentimental Journey (Doris Day je včeraj praznovala 97. rojstni dan), Sončno jutro (Elda Viler), Mr Sandman (Emmylou Harris), Freiheit in meiner Sprache (Milva), Dežniki (Matija Cerar), Ne Me Quitte Pas (v ponedeljek bi 90. rojstni dan praznoval belgijsko-francoski pevec Jacques Brel), Somethings Gotten Hold Of My Heart (Marc Almond in Gene Pitney, jutri bo minilo 13 let od smrti), He Aint Heavy, Hes My Brother (Hollies, jutri bi 77. rojstni dan praznoval pevec te skupine Alan Clarke), Koliko dugo (Matt Collins in Crveni Koralji), Pojdiva (Jelka Cvetežar), Africa (Toto z albuma Toto IV)
VEČ ...|4. 4. 2019
198. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo slišali: Prišla je pomlad (Beti Jurkovič, 3. nagrada občinstva Opatija 1959), LUomo DOro (Caterina Caselli), Que sera, sera in Sentimental Journey (Doris Day je včeraj praznovala 97. rojstni dan), Sončno jutro (Elda Viler), Mr Sandman (Emmylou Harris), Freiheit in meiner Sprache (Milva), Dežniki (Matija Cerar), Ne Me Quitte Pas (v ponedeljek bi 90. rojstni dan praznoval belgijsko-francoski pevec Jacques Brel), Somethings Gotten Hold Of My Heart (Marc Almond in Gene Pitney, jutri bo minilo 13 let od smrti), He Aint Heavy, Hes My Brother (Hollies, jutri bi 77. rojstni dan praznoval pevec te skupine Alan Clarke), Koliko dugo (Matt Collins in Crveni Koralji), Pojdiva (Jelka Cvetežar), Africa (Toto z albuma Toto IV)

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Naš gost

VEČ ...|30. 3. 2019
Spominska oddaja dr. Zinka Zorko

Ob smrti akademikinje dr. Zinke Zorko, smo ponovili pogovor, ki smo ga z njo posneli pred trinajstimi leti ob njenem 70. jubileju v prostorih Pedagoške fakultete v Mariboru, kjer je takrat še vedno poučevala.

Spominska oddaja dr. Zinka Zorko

Ob smrti akademikinje dr. Zinke Zorko, smo ponovili pogovor, ki smo ga z njo posneli pred trinajstimi leti ob njenem 70. jubileju v prostorih Pedagoške fakultete v Mariboru, kjer je takrat še vedno poučevala.

pogovorspominizobraževanjekulturadružba

Naš gost

Spominska oddaja dr. Zinka Zorko
Ob smrti akademikinje dr. Zinke Zorko, smo ponovili pogovor, ki smo ga z njo posneli pred trinajstimi leti ob njenem 70. jubileju v prostorih Pedagoške fakultete v Mariboru, kjer je takrat še vedno poučevala.
VEČ ...|30. 3. 2019
Spominska oddaja dr. Zinka Zorko
Ob smrti akademikinje dr. Zinke Zorko, smo ponovili pogovor, ki smo ga z njo posneli pred trinajstimi leti ob njenem 70. jubileju v prostorih Pedagoške fakultete v Mariboru, kjer je takrat še vedno poučevala.

Tanja Dominko

pogovorspominizobraževanjekulturadružba

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 3. 2019
Tatjana Fink: Evtanazija je en velik klic na pomoč

Predavanje vodje Ljubhospica Tatjane Fink v sklopu misijona v Župniji Ljubljana – Šentvid o delu v Ljubhospic, umiranju in evtanaziji.

Tatjana Fink: Evtanazija je en velik klic na pomoč

Predavanje vodje Ljubhospica Tatjane Fink v sklopu misijona v Župniji Ljubljana – Šentvid o delu v Ljubhospic, umiranju in evtanaziji.

evtanazijainfoodnosismrthospictatjana fink

Informativni prispevki

Tatjana Fink: Evtanazija je en velik klic na pomoč
Predavanje vodje Ljubhospica Tatjane Fink v sklopu misijona v Župniji Ljubljana – Šentvid o delu v Ljubhospic, umiranju in evtanaziji.
VEČ ...|22. 3. 2019
Tatjana Fink: Evtanazija je en velik klic na pomoč
Predavanje vodje Ljubhospica Tatjane Fink v sklopu misijona v Župniji Ljubljana – Šentvid o delu v Ljubhospic, umiranju in evtanaziji.

Alen Salihović

evtanazijainfoodnosismrthospictatjana fink

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|21. 3. 2019
196. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo slišali: Enakonočje – Pepel in kri, Una lacrima sul viso - Bobby Solo (18. marca je praznoval 74. rojstni dan), Ljubim te – Tatjana Gors (danes je 71. obletnica rojstva), Silvermoon – Peter Kraus (18. marca pred 80-imi leti se je rodil), Dolina zelenega zlata – Janko Ropret (danes praznuje 68. rojstni dan), When I fall in love – Nat King Cole (17. marca je bila 100. obletnica rojstva), Fais-la Rire - Herve Vilard, Maybellene - Chuck Berry (18. marca sta minili dve leti od smrti), spomnili smo se tudi našega dragega Alberta Pucerja (včeraj so bila štiri leta od odhoda v večnost).

196. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo slišali: Enakonočje – Pepel in kri, Una lacrima sul viso - Bobby Solo (18. marca je praznoval 74. rojstni dan), Ljubim te – Tatjana Gors (danes je 71. obletnica rojstva), Silvermoon – Peter Kraus (18. marca pred 80-imi leti se je rodil), Dolina zelenega zlata – Janko Ropret (danes praznuje 68. rojstni dan), When I fall in love – Nat King Cole (17. marca je bila 100. obletnica rojstva), Fais-la Rire - Herve Vilard, Maybellene - Chuck Berry (18. marca sta minili dve leti od smrti), spomnili smo se tudi našega dragega Alberta Pucerja (včeraj so bila štiri leta od odhoda v večnost).

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

196. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo slišali: Enakonočje – Pepel in kri, Una lacrima sul viso - Bobby Solo (18. marca je praznoval 74. rojstni dan), Ljubim te – Tatjana Gors (danes je 71. obletnica rojstva), Silvermoon – Peter Kraus (18. marca pred 80-imi leti se je rodil), Dolina zelenega zlata – Janko Ropret (danes praznuje 68. rojstni dan), When I fall in love – Nat King Cole (17. marca je bila 100. obletnica rojstva), Fais-la Rire - Herve Vilard, Maybellene - Chuck Berry (18. marca sta minili dve leti od smrti), spomnili smo se tudi našega dragega Alberta Pucerja (včeraj so bila štiri leta od odhoda v večnost).
VEČ ...|21. 3. 2019
196. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo slišali: Enakonočje – Pepel in kri, Una lacrima sul viso - Bobby Solo (18. marca je praznoval 74. rojstni dan), Ljubim te – Tatjana Gors (danes je 71. obletnica rojstva), Silvermoon – Peter Kraus (18. marca pred 80-imi leti se je rodil), Dolina zelenega zlata – Janko Ropret (danes praznuje 68. rojstni dan), When I fall in love – Nat King Cole (17. marca je bila 100. obletnica rojstva), Fais-la Rire - Herve Vilard, Maybellene - Chuck Berry (18. marca sta minili dve leti od smrti), spomnili smo se tudi našega dragega Alberta Pucerja (včeraj so bila štiri leta od odhoda v večnost).

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 3. 2019
Koncert MePZ Emil Komelj iz Gorice v Ljubljani

Z dirigentom MePZ Emil Komel iz Gorice Davidom Bandljem smo predstavili koncert z naslovom Oikoumene, ki bo v soboto 16. marca ob 19.30 v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani. To bo meditativni koncert, ki želi predstaviti zgodovino odrešenja skozi zborovsko glasbo treh velikih krščanskih religij katoliške, pravoslavne in protestantske. Mladi pevci se bodo skozi glasbo različnih stilnih obdobij dotaknili nekaterih ključnih trenutkov Kristusovega življenja od rojstva, trpljenja in smrti do vstajenja.

Koncert MePZ Emil Komelj iz Gorice v Ljubljani

Z dirigentom MePZ Emil Komel iz Gorice Davidom Bandljem smo predstavili koncert z naslovom Oikoumene, ki bo v soboto 16. marca ob 19.30 v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani. To bo meditativni koncert, ki želi predstaviti zgodovino odrešenja skozi zborovsko glasbo treh velikih krščanskih religij katoliške, pravoslavne in protestantske. Mladi pevci se bodo skozi glasbo različnih stilnih obdobij dotaknili nekaterih ključnih trenutkov Kristusovega življenja od rojstva, trpljenja in smrti do vstajenja.

MePZ Emil KomelDavid BandeljOikoumene

Kulturni utrinki

Koncert MePZ Emil Komelj iz Gorice v Ljubljani
Z dirigentom MePZ Emil Komel iz Gorice Davidom Bandljem smo predstavili koncert z naslovom Oikoumene, ki bo v soboto 16. marca ob 19.30 v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani. To bo meditativni koncert, ki želi predstaviti zgodovino odrešenja skozi zborovsko glasbo treh velikih krščanskih religij katoliške, pravoslavne in protestantske. Mladi pevci se bodo skozi glasbo različnih stilnih obdobij dotaknili nekaterih ključnih trenutkov Kristusovega življenja od rojstva, trpljenja in smrti do vstajenja.
VEČ ...|14. 3. 2019
Koncert MePZ Emil Komelj iz Gorice v Ljubljani
Z dirigentom MePZ Emil Komel iz Gorice Davidom Bandljem smo predstavili koncert z naslovom Oikoumene, ki bo v soboto 16. marca ob 19.30 v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani. To bo meditativni koncert, ki želi predstaviti zgodovino odrešenja skozi zborovsko glasbo treh velikih krščanskih religij katoliške, pravoslavne in protestantske. Mladi pevci se bodo skozi glasbo različnih stilnih obdobij dotaknili nekaterih ključnih trenutkov Kristusovega življenja od rojstva, trpljenja in smrti do vstajenja.

Jože Bartolj

MePZ Emil KomelDavid BandeljOikoumene

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 3. 2019
Pred 11 leti Chiara Lubich končala zemeljsko pot

Spominjamo se 11. obletnice smrti ustanoviteljice Gibanja fokolarov Chiare Lubich, za katero že teče postopek beatifikacije. V enem od intervjujev je sporočila, kaj je bistvo karizme edinosti in kaj gibanju zapušča v dediščino.

Pred 11 leti Chiara Lubich končala zemeljsko pot

Spominjamo se 11. obletnice smrti ustanoviteljice Gibanja fokolarov Chiare Lubich, za katero že teče postopek beatifikacije. V enem od intervjujev je sporočila, kaj je bistvo karizme edinosti in kaj gibanju zapušča v dediščino.

duhovnostodnosipogovorpapežspominduhovnostodnosipapež

Informativni prispevki

Pred 11 leti Chiara Lubich končala zemeljsko pot
Spominjamo se 11. obletnice smrti ustanoviteljice Gibanja fokolarov Chiare Lubich, za katero že teče postopek beatifikacije. V enem od intervjujev je sporočila, kaj je bistvo karizme edinosti in kaj gibanju zapušča v dediščino.
VEČ ...|14. 3. 2019
Pred 11 leti Chiara Lubich končala zemeljsko pot
Spominjamo se 11. obletnice smrti ustanoviteljice Gibanja fokolarov Chiare Lubich, za katero že teče postopek beatifikacije. V enem od intervjujev je sporočila, kaj je bistvo karizme edinosti in kaj gibanju zapušča v dediščino.

Marjana Debevec

duhovnostodnosipogovorpapežspominduhovnostodnosipapež

Naš pogled

VEČ ...|12. 3. 2019
Pravica do življenja in življenja smrti

Pravica do življenja in pravica do smrti. Prva je definirana v raznih dokumentih in konvencijah o človekovih pravicah in je globalno sprejeta norma, ki naj bi jo spoštovali vsi. Posamezniki in države. Druga pa se dotika pravice, da svoje življenje končamo, če se nam tako zdi primerno. Seveda imam pri drugi v mislih evtanazijo, milostno smrt in asistiran samomor, katere promotorji so v zadnjem času aktivni tudi v slovenskih medijih. Gre za problematiko, ki se dotika temeljnih moralnih in vrednostnih pojmov, kot sta življenje in njegova vrednost ter možnosti, da posameznik v polnosti odloča, kdaj in kako bi rad to življenje končal.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

Pravica do življenja in življenja smrti

Pravica do življenja in pravica do smrti. Prva je definirana v raznih dokumentih in konvencijah o človekovih pravicah in je globalno sprejeta norma, ki naj bi jo spoštovali vsi. Posamezniki in države. Druga pa se dotika pravice, da svoje življenje končamo, če se nam tako zdi primerno. Seveda imam pri drugi v mislih evtanazijo, milostno smrt in asistiran samomor, katere promotorji so v zadnjem času aktivni tudi v slovenskih medijih. Gre za problematiko, ki se dotika temeljnih moralnih in vrednostnih pojmov, kot sta življenje in njegova vrednost ter možnosti, da posameznik v polnosti odloča, kdaj in kako bi rad to življenje končal.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

evtanazijamoralakomentar

Naš pogled

Pravica do življenja in življenja smrti
Pravica do življenja in pravica do smrti. Prva je definirana v raznih dokumentih in konvencijah o človekovih pravicah in je globalno sprejeta norma, ki naj bi jo spoštovali vsi. Posamezniki in države. Druga pa se dotika pravice, da svoje življenje končamo, če se nam tako zdi primerno. Seveda imam pri drugi v mislih evtanazijo, milostno smrt in asistiran samomor, katere promotorji so v zadnjem času aktivni tudi v slovenskih medijih. Gre za problematiko, ki se dotika temeljnih moralnih in vrednostnih pojmov, kot sta življenje in njegova vrednost ter možnosti, da posameznik v polnosti odloča, kdaj in kako bi rad to življenje končal.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.
VEČ ...|12. 3. 2019
Pravica do življenja in življenja smrti
Pravica do življenja in pravica do smrti. Prva je definirana v raznih dokumentih in konvencijah o človekovih pravicah in je globalno sprejeta norma, ki naj bi jo spoštovali vsi. Posamezniki in države. Druga pa se dotika pravice, da svoje življenje končamo, če se nam tako zdi primerno. Seveda imam pri drugi v mislih evtanazijo, milostno smrt in asistiran samomor, katere promotorji so v zadnjem času aktivni tudi v slovenskih medijih. Gre za problematiko, ki se dotika temeljnih moralnih in vrednostnih pojmov, kot sta življenje in njegova vrednost ter možnosti, da posameznik v polnosti odloča, kdaj in kako bi rad to življenje končal.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

Andrej Jerman

evtanazijamoralakomentar

Za življenje

VEČ ...|9. 3. 2019
Pretirana zaščita doseže prav obratno

Marko Juhant, specialni pedagog je v tokratni oddaji spregovoril o aktualni pobudi za spremembo šolskega sistema, kjer vidi številne prenagljene ideje ter pobude nestrokovnih podlag, govoril je tudi o osvetlitvi vloge žensk in moškega v družini, o pretirani želji po zaščiti otrok in mladostnikov, ki doseže več odpora in odklonov kot koristi. Pri vodenju in vzgajanju so pomembni predvsem načelni stebri, ki se jih vsi držimo, ter zgrajeno zaupanje v svoje otroke. Prezrli nismo niti obletnice smrti Bogdana Žorža, ki je bila 6. marca.

Pretirana zaščita doseže prav obratno

Marko Juhant, specialni pedagog je v tokratni oddaji spregovoril o aktualni pobudi za spremembo šolskega sistema, kjer vidi številne prenagljene ideje ter pobude nestrokovnih podlag, govoril je tudi o osvetlitvi vloge žensk in moškega v družini, o pretirani želji po zaščiti otrok in mladostnikov, ki doseže več odpora in odklonov kot koristi. Pri vodenju in vzgajanju so pomembni predvsem načelni stebri, ki se jih vsi držimo, ter zgrajeno zaupanje v svoje otroke. Prezrli nismo niti obletnice smrti Bogdana Žorža, ki je bila 6. marca.

odnosivzgojapogovorizobraževanjedružbamladi

Za življenje

Pretirana zaščita doseže prav obratno
Marko Juhant, specialni pedagog je v tokratni oddaji spregovoril o aktualni pobudi za spremembo šolskega sistema, kjer vidi številne prenagljene ideje ter pobude nestrokovnih podlag, govoril je tudi o osvetlitvi vloge žensk in moškega v družini, o pretirani želji po zaščiti otrok in mladostnikov, ki doseže več odpora in odklonov kot koristi. Pri vodenju in vzgajanju so pomembni predvsem načelni stebri, ki se jih vsi držimo, ter zgrajeno zaupanje v svoje otroke. Prezrli nismo niti obletnice smrti Bogdana Žorža, ki je bila 6. marca.
VEČ ...|9. 3. 2019
Pretirana zaščita doseže prav obratno
Marko Juhant, specialni pedagog je v tokratni oddaji spregovoril o aktualni pobudi za spremembo šolskega sistema, kjer vidi številne prenagljene ideje ter pobude nestrokovnih podlag, govoril je tudi o osvetlitvi vloge žensk in moškega v družini, o pretirani želji po zaščiti otrok in mladostnikov, ki doseže več odpora in odklonov kot koristi. Pri vodenju in vzgajanju so pomembni predvsem načelni stebri, ki se jih vsi držimo, ter zgrajeno zaupanje v svoje otroke. Prezrli nismo niti obletnice smrti Bogdana Žorža, ki je bila 6. marca.

Nataša Ličen

odnosivzgojapogovorizobraževanjedružbamladi

Komentar tedna

VEČ ...|8. 3. 2019
Človek je vedno in povsod bitje z dostojanstvom

Smrt je naša realnost, ne pa, hvala Bogu, tudi naša prihodnost. Zato pustimo da pride ob času, ki nam ga ne bodo določili drugi, kot je to pri evtanaziji, ampak telo samo.

Človek je vedno in povsod bitje z dostojanstvom

Smrt je naša realnost, ne pa, hvala Bogu, tudi naša prihodnost. Zato pustimo da pride ob času, ki nam ga ne bodo določili drugi, kot je to pri evtanaziji, ampak telo samo.

komentardružbaodnosi

Komentar tedna

Človek je vedno in povsod bitje z dostojanstvom
Smrt je naša realnost, ne pa, hvala Bogu, tudi naša prihodnost. Zato pustimo da pride ob času, ki nam ga ne bodo določili drugi, kot je to pri evtanaziji, ampak telo samo.
VEČ ...|8. 3. 2019
Človek je vedno in povsod bitje z dostojanstvom
Smrt je naša realnost, ne pa, hvala Bogu, tudi naša prihodnost. Zato pustimo da pride ob času, ki nam ga ne bodo določili drugi, kot je to pri evtanaziji, ampak telo samo.

Jure Levart

komentardružbaodnosi

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|7. 3. 2019
194. oddaja

Zimzeleni četrtkov večer smo začeli s pesmijo Vsi ljudje hitijo Nece Falk, sledile so: 4/3/1943 - Lucio Dalla ‎(4. marec 1943 – 1. marec 2012), Up Where We Belong - Jennifer Warnes (rd 3. marec 1947) & Joe Cocker, Spomin – Bele vrane (umrl je član zasedbe Djuro Penzeš); Stop the world – Patsy Cline (umrla 5. marca pred 56-imi), Naša je ljubav ostala na valu leti - Tomislav Ivčić (umrl 4. marca 1993), Words – Bee Gees (Andy Gibb se je rodil 5. marca 1958, umrl pa 10. marca 1988); Vračam se - Edvin Fliser, Modri spev - Irena Kohont; You’re my best friend – Queen; La Vie En Rose - Mireille Mathieu; The Sounds Of Silence - Simon & Garfunkel; Schau Dich Nicht Um - Ivo Robić (9. marca bo minilo 19 let od smrti)

194. oddaja

Zimzeleni četrtkov večer smo začeli s pesmijo Vsi ljudje hitijo Nece Falk, sledile so: 4/3/1943 - Lucio Dalla ‎(4. marec 1943 – 1. marec 2012), Up Where We Belong - Jennifer Warnes (rd 3. marec 1947) & Joe Cocker, Spomin – Bele vrane (umrl je član zasedbe Djuro Penzeš); Stop the world – Patsy Cline (umrla 5. marca pred 56-imi), Naša je ljubav ostala na valu leti - Tomislav Ivčić (umrl 4. marca 1993), Words – Bee Gees (Andy Gibb se je rodil 5. marca 1958, umrl pa 10. marca 1988); Vračam se - Edvin Fliser, Modri spev - Irena Kohont; You’re my best friend – Queen; La Vie En Rose - Mireille Mathieu; The Sounds Of Silence - Simon & Garfunkel; Schau Dich Nicht Um - Ivo Robić (9. marca bo minilo 19 let od smrti)

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

194. oddaja
Zimzeleni četrtkov večer smo začeli s pesmijo Vsi ljudje hitijo Nece Falk, sledile so: 4/3/1943 - Lucio Dalla ‎(4. marec 1943 – 1. marec 2012), Up Where We Belong - Jennifer Warnes (rd 3. marec 1947) & Joe Cocker, Spomin – Bele vrane (umrl je član zasedbe Djuro Penzeš); Stop the world – Patsy Cline (umrla 5. marca pred 56-imi), Naša je ljubav ostala na valu leti - Tomislav Ivčić (umrl 4. marca 1993), Words – Bee Gees (Andy Gibb se je rodil 5. marca 1958, umrl pa 10. marca 1988); Vračam se - Edvin Fliser, Modri spev - Irena Kohont; You’re my best friend – Queen; La Vie En Rose - Mireille Mathieu; The Sounds Of Silence - Simon & Garfunkel; Schau Dich Nicht Um - Ivo Robić (9. marca bo minilo 19 let od smrti)
VEČ ...|7. 3. 2019
194. oddaja
Zimzeleni četrtkov večer smo začeli s pesmijo Vsi ljudje hitijo Nece Falk, sledile so: 4/3/1943 - Lucio Dalla ‎(4. marec 1943 – 1. marec 2012), Up Where We Belong - Jennifer Warnes (rd 3. marec 1947) & Joe Cocker, Spomin – Bele vrane (umrl je član zasedbe Djuro Penzeš); Stop the world – Patsy Cline (umrla 5. marca pred 56-imi), Naša je ljubav ostala na valu leti - Tomislav Ivčić (umrl 4. marca 1993), Words – Bee Gees (Andy Gibb se je rodil 5. marca 1958, umrl pa 10. marca 1988); Vračam se - Edvin Fliser, Modri spev - Irena Kohont; You’re my best friend – Queen; La Vie En Rose - Mireille Mathieu; The Sounds Of Silence - Simon & Garfunkel; Schau Dich Nicht Um - Ivo Robić (9. marca bo minilo 19 let od smrti)

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|3. 3. 2019
Postna akcija Svetopisemske družbe in 70 let smrti škofa Ivana Jožefa Tomažiča

V duhu prihajajočega postnega časa smo predstavili akcijo Svetopisemske družbe. Spomnili pa smo se tudi škofa dr. Ivana Jožefa Tomažiča, ki je pred 70. leti odšel h Gospodu. V drugem delu oddaje smo prisluhnili izjavi murskosoboškega škofa Petra Štumpfa o zlorabah mladoletnih v cerkvi, pa o priznanju, ki ga je dobil Muzej jaslic Brezje ter o brezplačnem tečaju nege in oskrbe bolnikov, ki ga organizira Škofijska Karitas Celje.

Postna akcija Svetopisemske družbe in 70 let smrti škofa Ivana Jožefa Tomažiča

V duhu prihajajočega postnega časa smo predstavili akcijo Svetopisemske družbe. Spomnili pa smo se tudi škofa dr. Ivana Jožefa Tomažiča, ki je pred 70. leti odšel h Gospodu. V drugem delu oddaje smo prisluhnili izjavi murskosoboškega škofa Petra Štumpfa o zlorabah mladoletnih v cerkvi, pa o priznanju, ki ga je dobil Muzej jaslic Brezje ter o brezplačnem tečaju nege in oskrbe bolnikov, ki ga organizira Škofijska Karitas Celje.

spominzlorabejasliceodnosicerkev

Utrip Cerkve v Sloveniji

Postna akcija Svetopisemske družbe in 70 let smrti škofa Ivana Jožefa Tomažiča
V duhu prihajajočega postnega časa smo predstavili akcijo Svetopisemske družbe. Spomnili pa smo se tudi škofa dr. Ivana Jožefa Tomažiča, ki je pred 70. leti odšel h Gospodu. V drugem delu oddaje smo prisluhnili izjavi murskosoboškega škofa Petra Štumpfa o zlorabah mladoletnih v cerkvi, pa o priznanju, ki ga je dobil Muzej jaslic Brezje ter o brezplačnem tečaju nege in oskrbe bolnikov, ki ga organizira Škofijska Karitas Celje.
VEČ ...|3. 3. 2019
Postna akcija Svetopisemske družbe in 70 let smrti škofa Ivana Jožefa Tomažiča
V duhu prihajajočega postnega časa smo predstavili akcijo Svetopisemske družbe. Spomnili pa smo se tudi škofa dr. Ivana Jožefa Tomažiča, ki je pred 70. leti odšel h Gospodu. V drugem delu oddaje smo prisluhnili izjavi murskosoboškega škofa Petra Štumpfa o zlorabah mladoletnih v cerkvi, pa o priznanju, ki ga je dobil Muzej jaslic Brezje ter o brezplačnem tečaju nege in oskrbe bolnikov, ki ga organizira Škofijska Karitas Celje.

Petra Stopar

spominzlorabejasliceodnosicerkev

Sveta maša

VEČ ...|26. 2. 2019
Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Maševal je nadškof Alojzij Cvikl. Pel pa stolni zbor. Maša v čast Ivanu Jožefu Tomažiču, slovenskemu rimskokatoliškemu duhovniku, škofu in teologu ob 70. obletnici smrti.

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Maševal je nadškof Alojzij Cvikl. Pel pa stolni zbor. Maša v čast Ivanu Jožefu Tomažiču, slovenskemu rimskokatoliškemu duhovniku, škofu in teologu ob 70. obletnici smrti.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Maševal je nadškof Alojzij Cvikl. Pel pa stolni zbor. Maša v čast Ivanu Jožefu Tomažiču, slovenskemu rimskokatoliškemu duhovniku, škofu in teologu ob 70. obletnici smrti.
VEČ ...|26. 2. 2019
Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Maševal je nadškof Alojzij Cvikl. Pel pa stolni zbor. Maša v čast Ivanu Jožefu Tomažiču, slovenskemu rimskokatoliškemu duhovniku, škofu in teologu ob 70. obletnici smrti.

Radio Ognjišče

duhovnost

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|17. 2. 2019
Jožko Kragelj

Jožko Kragelj, duhovnik, ki je bil tik pred praznikom sv. Petra in Pavla 1949 obsojen na smrt z ustrelitvijo, nam je razkril strahote povojnih udbovskih zaporov, skozi katere je šlo več kot 300 duhovnikov. Ob 100. obletnici njegovega rojstva smo osvežili spomin na njegovo duhovniško, pisateljsko, prevajalsko in pričevalsko delo.

Jožko Kragelj

Jožko Kragelj, duhovnik, ki je bil tik pred praznikom sv. Petra in Pavla 1949 obsojen na smrt z ustrelitvijo, nam je razkril strahote povojnih udbovskih zaporov, skozi katere je šlo več kot 300 duhovnikov. Ob 100. obletnici njegovega rojstva smo osvežili spomin na njegovo duhovniško, pisateljsko, prevajalsko in pričevalsko delo.

spominduhovnostpolitikainfo

Graditelji slovenskega doma

Jožko Kragelj
Jožko Kragelj, duhovnik, ki je bil tik pred praznikom sv. Petra in Pavla 1949 obsojen na smrt z ustrelitvijo, nam je razkril strahote povojnih udbovskih zaporov, skozi katere je šlo več kot 300 duhovnikov. Ob 100. obletnici njegovega rojstva smo osvežili spomin na njegovo duhovniško, pisateljsko, prevajalsko in pričevalsko delo.
VEČ ...|17. 2. 2019
Jožko Kragelj
Jožko Kragelj, duhovnik, ki je bil tik pred praznikom sv. Petra in Pavla 1949 obsojen na smrt z ustrelitvijo, nam je razkril strahote povojnih udbovskih zaporov, skozi katere je šlo več kot 300 duhovnikov. Ob 100. obletnici njegovega rojstva smo osvežili spomin na njegovo duhovniško, pisateljsko, prevajalsko in pričevalsko delo.

Tone Gorjup

spominduhovnostpolitikainfo

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|14. 2. 2019
191. oddaja

Tokrat smo slišali: Ljubezen je najlepši dar – Irena Kohont, Melodie d’amour – The Ames brothers, Što me čini sretnom - Josipa Lisac (danes praznuje 69. rojstni dan, pesem je s festivala Opatija 68), Hier Ist Ein Mensch - Peter Alexander (v torek je minilo osem let od smrti, Lotta lovin’ - Gene Vincert (rodil se je 11. februarja 1935), Greatest Love of All - Whitney Houston (v ponedeljek je minilo sedem let od smrti), Put a little love in your heart – Dolly Parton, Stop in the name of love – Diana Ross & The Supremes, Pazza idea – Patty Pravo in pesmi z letošnjega sanremskega festivala, Prisluhni mi leta - Darje Švajger (Evrovzija 1995), I Cant Stop Loving You - Ray Charles (pesem je bila posneta 15. februarja 1962), Ich liebe dich – Mario Lanza; Hymne a l’amour – Edith Piaf

191. oddaja

Tokrat smo slišali: Ljubezen je najlepši dar – Irena Kohont, Melodie d’amour – The Ames brothers, Što me čini sretnom - Josipa Lisac (danes praznuje 69. rojstni dan, pesem je s festivala Opatija 68), Hier Ist Ein Mensch - Peter Alexander (v torek je minilo osem let od smrti, Lotta lovin’ - Gene Vincert (rodil se je 11. februarja 1935), Greatest Love of All - Whitney Houston (v ponedeljek je minilo sedem let od smrti), Put a little love in your heart – Dolly Parton, Stop in the name of love – Diana Ross & The Supremes, Pazza idea – Patty Pravo in pesmi z letošnjega sanremskega festivala, Prisluhni mi leta - Darje Švajger (Evrovzija 1995), I Cant Stop Loving You - Ray Charles (pesem je bila posneta 15. februarja 1962), Ich liebe dich – Mario Lanza; Hymne a l’amour – Edith Piaf

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

191. oddaja
Tokrat smo slišali: Ljubezen je najlepši dar – Irena Kohont, Melodie d’amour – The Ames brothers, Što me čini sretnom - Josipa Lisac (danes praznuje 69. rojstni dan, pesem je s festivala Opatija 68), Hier Ist Ein Mensch - Peter Alexander (v torek je minilo osem let od smrti, Lotta lovin’ - Gene Vincert (rodil se je 11. februarja 1935), Greatest Love of All - Whitney Houston (v ponedeljek je minilo sedem let od smrti), Put a little love in your heart – Dolly Parton, Stop in the name of love – Diana Ross & The Supremes, Pazza idea – Patty Pravo in pesmi z letošnjega sanremskega festivala, Prisluhni mi leta - Darje Švajger (Evrovzija 1995), I Cant Stop Loving You - Ray Charles (pesem je bila posneta 15. februarja 1962), Ich liebe dich – Mario Lanza; Hymne a l’amour – Edith Piaf
VEČ ...|14. 2. 2019
191. oddaja
Tokrat smo slišali: Ljubezen je najlepši dar – Irena Kohont, Melodie d’amour – The Ames brothers, Što me čini sretnom - Josipa Lisac (danes praznuje 69. rojstni dan, pesem je s festivala Opatija 68), Hier Ist Ein Mensch - Peter Alexander (v torek je minilo osem let od smrti, Lotta lovin’ - Gene Vincert (rodil se je 11. februarja 1935), Greatest Love of All - Whitney Houston (v ponedeljek je minilo sedem let od smrti), Put a little love in your heart – Dolly Parton, Stop in the name of love – Diana Ross & The Supremes, Pazza idea – Patty Pravo in pesmi z letošnjega sanremskega festivala, Prisluhni mi leta - Darje Švajger (Evrovzija 1995), I Cant Stop Loving You - Ray Charles (pesem je bila posneta 15. februarja 1962), Ich liebe dich – Mario Lanza; Hymne a l’amour – Edith Piaf

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Naš pogled

VEČ ...|12. 2. 2019
Naš svet je razdvojen nevrotik!

»Veliko več pozornosti bi morali nameniti temu, kar počnemo, ker nam grozi smrtna nevarnost, ki smo jo sami povzročili in je ne moremo več nadzorovati, ker nam je zrasla čez glavo.

Naš svet je razdvojen nevrotik!

»Veliko več pozornosti bi morali nameniti temu, kar počnemo, ker nam grozi smrtna nevarnost, ki smo jo sami povzročili in je ne moremo več nadzorovati, ker nam je zrasla čez glavo.

komentar

Naš pogled

Naš svet je razdvojen nevrotik!
»Veliko več pozornosti bi morali nameniti temu, kar počnemo, ker nam grozi smrtna nevarnost, ki smo jo sami povzročili in je ne moremo več nadzorovati, ker nam je zrasla čez glavo.
VEČ ...|12. 2. 2019
Naš svet je razdvojen nevrotik!
»Veliko več pozornosti bi morali nameniti temu, kar počnemo, ker nam grozi smrtna nevarnost, ki smo jo sami povzročili in je ne moremo več nadzorovati, ker nam je zrasla čez glavo.

Tadej Sadar

komentar

Globine

VEČ ...|12. 2. 2019
O evtanaziji

V Globinah smo spregovorili o temi, ki zahteva veliko rahločutnosti in dostojanstva do vsakega človeka. Ali je smrt res lahko pravica? Ali lahko upravičeno končamo življenje sočloveka, če je ta neozdravljivo bolan ali trpi neizmerne bolečine? Z nami sta bila Miro Šlibar in p. Toni Brinjovc.

O evtanaziji

V Globinah smo spregovorili o temi, ki zahteva veliko rahločutnosti in dostojanstva do vsakega človeka. Ali je smrt res lahko pravica? Ali lahko upravičeno končamo življenje sočloveka, če je ta neozdravljivo bolan ali trpi neizmerne bolečine? Z nami sta bila Miro Šlibar in p. Toni Brinjovc.

smrtduhovnostpaliativaevtanazija

Globine

O evtanaziji
V Globinah smo spregovorili o temi, ki zahteva veliko rahločutnosti in dostojanstva do vsakega človeka. Ali je smrt res lahko pravica? Ali lahko upravičeno končamo življenje sočloveka, če je ta neozdravljivo bolan ali trpi neizmerne bolečine? Z nami sta bila Miro Šlibar in p. Toni Brinjovc.
VEČ ...|12. 2. 2019
O evtanaziji
V Globinah smo spregovorili o temi, ki zahteva veliko rahločutnosti in dostojanstva do vsakega človeka. Ali je smrt res lahko pravica? Ali lahko upravičeno končamo življenje sočloveka, če je ta neozdravljivo bolan ali trpi neizmerne bolečine? Z nami sta bila Miro Šlibar in p. Toni Brinjovc.

Blaž Lesnik

smrtduhovnostpaliativaevtanazija

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 2. 2019
V Novem mestu razstava Božidarja Jakca - Kekec ima 100 let - Razstava ponarejenih slik v Ljubljani

V razstavišču Jakčevega doma v Novem mestu je na ogled razstava Podoba in moč krajine, s katero obeležujejo 120-letnico rojstva slikarja in grafika Božidarja Jakca ter hkrati 30-letnico njegove smrti.Literarni junak Kekec šteje že dobrih sto let. Ob tem so v Kranjski Gori jubilej proslavili z domoznanskim večerom Kekec je star 100 let.Na ponaredke v umetnosti želi opozoriti razstava Muzeja policije iz Zagreba z naslovom Lepota lažnega sijaja, ki gostuje na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani. Na razstavi so predstavljeni ponaredki umetniških del tako priznanih hrvaških kot tujih umetnikov.

V Novem mestu razstava Božidarja Jakca - Kekec ima 100 let - Razstava ponarejenih slik v Ljubljani

V razstavišču Jakčevega doma v Novem mestu je na ogled razstava Podoba in moč krajine, s katero obeležujejo 120-letnico rojstva slikarja in grafika Božidarja Jakca ter hkrati 30-letnico njegove smrti.Literarni junak Kekec šteje že dobrih sto let. Ob tem so v Kranjski Gori jubilej proslavili z domoznanskim večerom Kekec je star 100 let.Na ponaredke v umetnosti želi opozoriti razstava Muzeja policije iz Zagreba z naslovom Lepota lažnega sijaja, ki gostuje na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani. Na razstavi so predstavljeni ponaredki umetniških del tako priznanih hrvaških kot tujih umetnikov.

kultura

Kulturni utrinki

V Novem mestu razstava Božidarja Jakca - Kekec ima 100 let - Razstava ponarejenih slik v Ljubljani
V razstavišču Jakčevega doma v Novem mestu je na ogled razstava Podoba in moč krajine, s katero obeležujejo 120-letnico rojstva slikarja in grafika Božidarja Jakca ter hkrati 30-letnico njegove smrti.Literarni junak Kekec šteje že dobrih sto let. Ob tem so v Kranjski Gori jubilej proslavili z domoznanskim večerom Kekec je star 100 let.Na ponaredke v umetnosti želi opozoriti razstava Muzeja policije iz Zagreba z naslovom Lepota lažnega sijaja, ki gostuje na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani. Na razstavi so predstavljeni ponaredki umetniških del tako priznanih hrvaških kot tujih umetnikov.
VEČ ...|11. 2. 2019
V Novem mestu razstava Božidarja Jakca - Kekec ima 100 let - Razstava ponarejenih slik v Ljubljani
V razstavišču Jakčevega doma v Novem mestu je na ogled razstava Podoba in moč krajine, s katero obeležujejo 120-letnico rojstva slikarja in grafika Božidarja Jakca ter hkrati 30-letnico njegove smrti.Literarni junak Kekec šteje že dobrih sto let. Ob tem so v Kranjski Gori jubilej proslavili z domoznanskim večerom Kekec je star 100 let.Na ponaredke v umetnosti želi opozoriti razstava Muzeja policije iz Zagreba z naslovom Lepota lažnega sijaja, ki gostuje na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani. Na razstavi so predstavljeni ponaredki umetniških del tako priznanih hrvaških kot tujih umetnikov.

Jože Bartolj

kultura

Radijski roman

VEČ ...|7. 2. 2019
Simon Jenko: Jeprški učitelj - drugi del

Prejšnjč smo v radijskem romanu spoznali nenavadnega učitelja, ki sovraži svoje delo in sanja o dobitku na loteriji, da pobegne iz svojega pustega življenja. Ob smrti vaškega župnika pa se zave, da je lahko tudi njegova udobna učiteljska služba ogrožena.

Simon Jenko: Jeprški učitelj - drugi del

Prejšnjč smo v radijskem romanu spoznali nenavadnega učitelja, ki sovraži svoje delo in sanja o dobitku na loteriji, da pobegne iz svojega pustega življenja. Ob smrti vaškega župnika pa se zave, da je lahko tudi njegova udobna učiteljska služba ogrožena.

novelaJenkohumoreska

Radijski roman

Simon Jenko: Jeprški učitelj - drugi del
Prejšnjč smo v radijskem romanu spoznali nenavadnega učitelja, ki sovraži svoje delo in sanja o dobitku na loteriji, da pobegne iz svojega pustega življenja. Ob smrti vaškega župnika pa se zave, da je lahko tudi njegova udobna učiteljska služba ogrožena.
VEČ ...|7. 2. 2019
Simon Jenko: Jeprški učitelj - drugi del
Prejšnjč smo v radijskem romanu spoznali nenavadnega učitelja, ki sovraži svoje delo in sanja o dobitku na loteriji, da pobegne iz svojega pustega življenja. Ob smrti vaškega župnika pa se zave, da je lahko tudi njegova udobna učiteljska služba ogrožena.

Marjan Bunič

novelaJenkohumoreska

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|7. 2. 2019
190. oddaja

Večer zimzelene glasbe je prinesel pesmi: Mala serenada – Stane Mancini, Catari, Catari - Tino Rossi, Since I don’t have you - The Skyliners, Cesta bela – Jelka Cvetežar (Opatija 1959), Donna – Ritchie Valens (3. februarja je bila 60. obletnica nesrečne smrti), Sjaj izgubljene ljubavi – Kameleloni (3. februarja je bilo šest let od smrti Danila Kocjančiča) Veter z juga – Tinkara Kovač, Ill Never Fall In Love Again - Bobbie Gentry, Memories Of Heidelberg - Peggy March, Ave Maria, Mater Misericordiale – Il Volo, Un jour, un enfant – Frida Boccara (zmagovalka Evrosonga 1969), Zlato moje – Džo Maračić Maki.

190. oddaja

Večer zimzelene glasbe je prinesel pesmi: Mala serenada – Stane Mancini, Catari, Catari - Tino Rossi, Since I don’t have you - The Skyliners, Cesta bela – Jelka Cvetežar (Opatija 1959), Donna – Ritchie Valens (3. februarja je bila 60. obletnica nesrečne smrti), Sjaj izgubljene ljubavi – Kameleloni (3. februarja je bilo šest let od smrti Danila Kocjančiča) Veter z juga – Tinkara Kovač, Ill Never Fall In Love Again - Bobbie Gentry, Memories Of Heidelberg - Peggy March, Ave Maria, Mater Misericordiale – Il Volo, Un jour, un enfant – Frida Boccara (zmagovalka Evrosonga 1969), Zlato moje – Džo Maračić Maki.

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

190. oddaja
Večer zimzelene glasbe je prinesel pesmi: Mala serenada – Stane Mancini, Catari, Catari - Tino Rossi, Since I don’t have you - The Skyliners, Cesta bela – Jelka Cvetežar (Opatija 1959), Donna – Ritchie Valens (3. februarja je bila 60. obletnica nesrečne smrti), Sjaj izgubljene ljubavi – Kameleloni (3. februarja je bilo šest let od smrti Danila Kocjančiča) Veter z juga – Tinkara Kovač, Ill Never Fall In Love Again - Bobbie Gentry, Memories Of Heidelberg - Peggy March, Ave Maria, Mater Misericordiale – Il Volo, Un jour, un enfant – Frida Boccara (zmagovalka Evrosonga 1969), Zlato moje – Džo Maračić Maki.
VEČ ...|7. 2. 2019
190. oddaja
Večer zimzelene glasbe je prinesel pesmi: Mala serenada – Stane Mancini, Catari, Catari - Tino Rossi, Since I don’t have you - The Skyliners, Cesta bela – Jelka Cvetežar (Opatija 1959), Donna – Ritchie Valens (3. februarja je bila 60. obletnica nesrečne smrti), Sjaj izgubljene ljubavi – Kameleloni (3. februarja je bilo šest let od smrti Danila Kocjančiča) Veter z juga – Tinkara Kovač, Ill Never Fall In Love Again - Bobbie Gentry, Memories Of Heidelberg - Peggy March, Ave Maria, Mater Misericordiale – Il Volo, Un jour, un enfant – Frida Boccara (zmagovalka Evrosonga 1969), Zlato moje – Džo Maračić Maki.

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 2. 2019
Na Nizozemskem z evtanazijo vsak dan usmrtijo 16 ljudi

V medijih smo v zadnjih tednih zasledili številne članke in prispevke o zahtevah po uzakonitvi evtanazije. Na to temo Slovenska medicinska akademija pripravlja posvet, ki bo 13. marca. Po besedah predsednika Komisije za medicinsko etiko dr. Božidarja Voljča pa je evtanazija v nasprotju z osnovnim načelom zdravniškega poklica, ki naj bi ljudi poskušal pozdraviti.

Na Nizozemskem z evtanazijo vsak dan usmrtijo 16 ljudi

V medijih smo v zadnjih tednih zasledili številne članke in prispevke o zahtevah po uzakonitvi evtanazije. Na to temo Slovenska medicinska akademija pripravlja posvet, ki bo 13. marca. Po besedah predsednika Komisije za medicinsko etiko dr. Božidarja Voljča pa je evtanazija v nasprotju z osnovnim načelom zdravniškega poklica, ki naj bi ljudi poskušal pozdraviti.

družbaizobraževanjeodnosiotrocipogovorpolitikavzgoja

Informativni prispevki

Na Nizozemskem z evtanazijo vsak dan usmrtijo 16 ljudi
V medijih smo v zadnjih tednih zasledili številne članke in prispevke o zahtevah po uzakonitvi evtanazije. Na to temo Slovenska medicinska akademija pripravlja posvet, ki bo 13. marca. Po besedah predsednika Komisije za medicinsko etiko dr. Božidarja Voljča pa je evtanazija v nasprotju z osnovnim načelom zdravniškega poklica, ki naj bi ljudi poskušal pozdraviti.
VEČ ...|6. 2. 2019
Na Nizozemskem z evtanazijo vsak dan usmrtijo 16 ljudi
V medijih smo v zadnjih tednih zasledili številne članke in prispevke o zahtevah po uzakonitvi evtanazije. Na to temo Slovenska medicinska akademija pripravlja posvet, ki bo 13. marca. Po besedah predsednika Komisije za medicinsko etiko dr. Božidarja Voljča pa je evtanazija v nasprotju z osnovnim načelom zdravniškega poklica, ki naj bi ljudi poskušal pozdraviti.

Marjana Debevec

družbaizobraževanjeodnosiotrocipogovorpolitikavzgoja

Naš pogled

VEČ ...|5. 2. 2019
Pred praznikom kulture

Prešernov dan ali slovenski kulturni praznik leta 2019 si bomo verjetno bolj kot po Prešernovih nagrajencih zapomnili po vzporednih kulturniških škandalih, ki pretresajo našo javnost. Skrhani odnosi in tragična smrt na ministrstvu za kulturo, posledična menjava ministra in sekretarjev ter afera s plagiatom Borisa Kobala, so podobo kulture v javnosti spravili čisto na dno. A vendar, kaj ima kultura opraviti z nečastnimi dejanji ljudi, ki se z njo ukvarjajo? Ali še bolje, ki z njo služijo? Verjetno ne prav dosti.

Pred praznikom kulture

Prešernov dan ali slovenski kulturni praznik leta 2019 si bomo verjetno bolj kot po Prešernovih nagrajencih zapomnili po vzporednih kulturniških škandalih, ki pretresajo našo javnost. Skrhani odnosi in tragična smrt na ministrstvu za kulturo, posledična menjava ministra in sekretarjev ter afera s plagiatom Borisa Kobala, so podobo kulture v javnosti spravili čisto na dno. A vendar, kaj ima kultura opraviti z nečastnimi dejanji ljudi, ki se z njo ukvarjajo? Ali še bolje, ki z njo služijo? Verjetno ne prav dosti.

komentarJože Bartolj

Naš pogled

Pred praznikom kulture
Prešernov dan ali slovenski kulturni praznik leta 2019 si bomo verjetno bolj kot po Prešernovih nagrajencih zapomnili po vzporednih kulturniških škandalih, ki pretresajo našo javnost. Skrhani odnosi in tragična smrt na ministrstvu za kulturo, posledična menjava ministra in sekretarjev ter afera s plagiatom Borisa Kobala, so podobo kulture v javnosti spravili čisto na dno. A vendar, kaj ima kultura opraviti z nečastnimi dejanji ljudi, ki se z njo ukvarjajo? Ali še bolje, ki z njo služijo? Verjetno ne prav dosti.
VEČ ...|5. 2. 2019
Pred praznikom kulture
Prešernov dan ali slovenski kulturni praznik leta 2019 si bomo verjetno bolj kot po Prešernovih nagrajencih zapomnili po vzporednih kulturniških škandalih, ki pretresajo našo javnost. Skrhani odnosi in tragična smrt na ministrstvu za kulturo, posledična menjava ministra in sekretarjev ter afera s plagiatom Borisa Kobala, so podobo kulture v javnosti spravili čisto na dno. A vendar, kaj ima kultura opraviti z nečastnimi dejanji ljudi, ki se z njo ukvarjajo? Ali še bolje, ki z njo služijo? Verjetno ne prav dosti.

Jože Bartolj

komentarJože Bartolj

Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 2. 2019
O razstavi Plečnikov NUK - Slovenska Matica obeležuje 155 letnico - Monografija o Mimi Malenšek

V Plečnikovi hiši je na ogled razstava Plečnikov NUK. Osvetljuje okoliščine nastanka nacionalne knjižnice in dolgoletna prizadevanja za njeno gradnjo ter predstavila prva leta njenega obstoja, ki so bila v znamenju vojne in tragične nesreče - strmoglavljenja nemškega letala na Veliko čitalnico in njeno popolno uničenje.Slovenska matica, druga najstarejša kulturna ustanova v Sloveniji obeležuje 155. obletnico. Osrednji dogodek se odvija danes 4. februarja v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu v Ljubljani.Ob 100 letnici rojstva slovenske pisateljice Mimi Malenšek in 170 letnici smrti Pesnika Prešerna, bo ob kulturnem prazniku pri KD Tabor Podbrezje izšla monografija Mimi Malenšek - V VROČEM SONCU VONJ PELINA avtorice Alenke Puhar. Prireditev s predstavitvijo bo v sredo, 6. februarja ob 18h v Kulturnem domu v Podbrezjah.

O razstavi Plečnikov NUK - Slovenska Matica obeležuje 155 letnico - Monografija o Mimi Malenšek

V Plečnikovi hiši je na ogled razstava Plečnikov NUK. Osvetljuje okoliščine nastanka nacionalne knjižnice in dolgoletna prizadevanja za njeno gradnjo ter predstavila prva leta njenega obstoja, ki so bila v znamenju vojne in tragične nesreče - strmoglavljenja nemškega letala na Veliko čitalnico in njeno popolno uničenje.Slovenska matica, druga najstarejša kulturna ustanova v Sloveniji obeležuje 155. obletnico. Osrednji dogodek se odvija danes 4. februarja v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu v Ljubljani.Ob 100 letnici rojstva slovenske pisateljice Mimi Malenšek in 170 letnici smrti Pesnika Prešerna, bo ob kulturnem prazniku pri KD Tabor Podbrezje izšla monografija Mimi Malenšek - V VROČEM SONCU VONJ PELINA avtorice Alenke Puhar. Prireditev s predstavitvijo bo v sredo, 6. februarja ob 18h v Kulturnem domu v Podbrezjah.

Plečnikov NUKSlovenska Matica 155 letMimi MalenšekV vročem soncu vonj pelina

Kulturni utrinki

O razstavi Plečnikov NUK - Slovenska Matica obeležuje 155 letnico - Monografija o Mimi Malenšek
V Plečnikovi hiši je na ogled razstava Plečnikov NUK. Osvetljuje okoliščine nastanka nacionalne knjižnice in dolgoletna prizadevanja za njeno gradnjo ter predstavila prva leta njenega obstoja, ki so bila v znamenju vojne in tragične nesreče - strmoglavljenja nemškega letala na Veliko čitalnico in njeno popolno uničenje.Slovenska matica, druga najstarejša kulturna ustanova v Sloveniji obeležuje 155. obletnico. Osrednji dogodek se odvija danes 4. februarja v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu v Ljubljani.Ob 100 letnici rojstva slovenske pisateljice Mimi Malenšek in 170 letnici smrti Pesnika Prešerna, bo ob kulturnem prazniku pri KD Tabor Podbrezje izšla monografija Mimi Malenšek - V VROČEM SONCU VONJ PELINA avtorice Alenke Puhar. Prireditev s predstavitvijo bo v sredo, 6. februarja ob 18h v Kulturnem domu v Podbrezjah.
VEČ ...|4. 2. 2019
O razstavi Plečnikov NUK - Slovenska Matica obeležuje 155 letnico - Monografija o Mimi Malenšek
V Plečnikovi hiši je na ogled razstava Plečnikov NUK. Osvetljuje okoliščine nastanka nacionalne knjižnice in dolgoletna prizadevanja za njeno gradnjo ter predstavila prva leta njenega obstoja, ki so bila v znamenju vojne in tragične nesreče - strmoglavljenja nemškega letala na Veliko čitalnico in njeno popolno uničenje.Slovenska matica, druga najstarejša kulturna ustanova v Sloveniji obeležuje 155. obletnico. Osrednji dogodek se odvija danes 4. februarja v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu v Ljubljani.Ob 100 letnici rojstva slovenske pisateljice Mimi Malenšek in 170 letnici smrti Pesnika Prešerna, bo ob kulturnem prazniku pri KD Tabor Podbrezje izšla monografija Mimi Malenšek - V VROČEM SONCU VONJ PELINA avtorice Alenke Puhar. Prireditev s predstavitvijo bo v sredo, 6. februarja ob 18h v Kulturnem domu v Podbrezjah.

Jože Bartolj

Plečnikov NUKSlovenska Matica 155 letMimi MalenšekV vročem soncu vonj pelina

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|3. 2. 2019
Pogovor z Antonom Lavričem, nova podoba Družine in prenova cerkve v Mošnjah

V Utripu Cerkve v Sloveniji smo predstavili prenovo katoliškega tednika Družina in spomnili na 80. obletnico smrti božjega služabnika škofa Janeza Gnidovca, nekaj minut pa smo namenili tudi aktualnemu dogajanju na področju ohranjanja sakralne dediščine v Mošnjah pri Radovljici.

Pogovor z Antonom Lavričem, nova podoba Družine in prenova cerkve v Mošnjah

V Utripu Cerkve v Sloveniji smo predstavili prenovo katoliškega tednika Družina in spomnili na 80. obletnico smrti božjega služabnika škofa Janeza Gnidovca, nekaj minut pa smo namenili tudi aktualnemu dogajanju na področju ohranjanja sakralne dediščine v Mošnjah pri Radovljici.

duhovnostpogovorkultura

Utrip Cerkve v Sloveniji

Pogovor z Antonom Lavričem, nova podoba Družine in prenova cerkve v Mošnjah
V Utripu Cerkve v Sloveniji smo predstavili prenovo katoliškega tednika Družina in spomnili na 80. obletnico smrti božjega služabnika škofa Janeza Gnidovca, nekaj minut pa smo namenili tudi aktualnemu dogajanju na področju ohranjanja sakralne dediščine v Mošnjah pri Radovljici.
VEČ ...|3. 2. 2019
Pogovor z Antonom Lavričem, nova podoba Družine in prenova cerkve v Mošnjah
V Utripu Cerkve v Sloveniji smo predstavili prenovo katoliškega tednika Družina in spomnili na 80. obletnico smrti božjega služabnika škofa Janeza Gnidovca, nekaj minut pa smo namenili tudi aktualnemu dogajanju na področju ohranjanja sakralne dediščine v Mošnjah pri Radovljici.

Petra Stopar

duhovnostpogovorkultura

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 2. 2019
Dragocena zapuščina Justina Stanovnika za naša nova spoznanja

Predsednik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik je ob smrti Justina Stanovnika za naš radio ocenil njegov prispevek k slovenski zgodovini. Kot poudarja Sušnik, je treba v Stanovniku prepoznati pričevalca, izjemnega premišljevalca in človeka globine.

Dragocena zapuščina Justina Stanovnika za naša nova spoznanja

Predsednik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik je ob smrti Justina Stanovnika za naš radio ocenil njegov prispevek k slovenski zgodovini. Kot poudarja Sušnik, je treba v Stanovniku prepoznati pričevalca, izjemnega premišljevalca in človeka globine.

pogovorpolitikadružbainfo

Informativni prispevki

Dragocena zapuščina Justina Stanovnika za naša nova spoznanja
Predsednik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik je ob smrti Justina Stanovnika za naš radio ocenil njegov prispevek k slovenski zgodovini. Kot poudarja Sušnik, je treba v Stanovniku prepoznati pričevalca, izjemnega premišljevalca in človeka globine.
VEČ ...|1. 2. 2019
Dragocena zapuščina Justina Stanovnika za naša nova spoznanja
Predsednik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik je ob smrti Justina Stanovnika za naš radio ocenil njegov prispevek k slovenski zgodovini. Kot poudarja Sušnik, je treba v Stanovniku prepoznati pričevalca, izjemnega premišljevalca in človeka globine.

Helena Škrlec

pogovorpolitikadružbainfo

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 2. 2019
Pogovor o škofu Janezu Gnidovcu

3. februarja obhajamo 80 let smrti Božjega služabnika Janeza Frančiška Gnidovca. Od leta 2010 je njegov grob pod stranskim oltarjem cerkve na Taboru. Več o postopku za beatifikacijo in o svetniškem liku škofa Gnidovca nam je povedal lazarist Anton Lavrič.

Pogovor o škofu Janezu Gnidovcu

3. februarja obhajamo 80 let smrti Božjega služabnika Janeza Frančiška Gnidovca. Od leta 2010 je njegov grob pod stranskim oltarjem cerkve na Taboru. Več o postopku za beatifikacijo in o svetniškem liku škofa Gnidovca nam je povedal lazarist Anton Lavrič.

duhovnostspomininfo

Informativni prispevki

Pogovor o škofu Janezu Gnidovcu
3. februarja obhajamo 80 let smrti Božjega služabnika Janeza Frančiška Gnidovca. Od leta 2010 je njegov grob pod stranskim oltarjem cerkve na Taboru. Več o postopku za beatifikacijo in o svetniškem liku škofa Gnidovca nam je povedal lazarist Anton Lavrič.
VEČ ...|1. 2. 2019
Pogovor o škofu Janezu Gnidovcu
3. februarja obhajamo 80 let smrti Božjega služabnika Janeza Frančiška Gnidovca. Od leta 2010 je njegov grob pod stranskim oltarjem cerkve na Taboru. Več o postopku za beatifikacijo in o svetniškem liku škofa Gnidovca nam je povedal lazarist Anton Lavrič.

Petra Stopar

duhovnostspomininfo

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|31. 1. 2019
189. oddaja

V oddaji z zimzeleno glasbo smo se spomnili afroameriške gospel pevke Mahalie Jackson, kraljice gospela (v nedeljo je bila 47. obletnica smrti), ameriškega pevca in igralca italijanskega rodu Maria Lanze (včeraj je bila 98. obletnica njegovega rojstva) in Iva Robića (v torek je bila 93. obletnica njegovega rojstva). Ploščo Morgen je prodal v več kot milijon primerkih, zato ga kličejo Mister Morgen.Jutri bo tretje obletnica smrti Dušana Velkarvrha in v oddaji smo predvajali pesmi: Ljubi, ljubi, ljubi - Eva Sršen, Mini maxi - Belevrane, Mlade oči - Ditka Haberl, Ljubljančanke -Janko Ropret, Ti si rekla sonce - Ivo Mojzer, Vsak je sam - Hazard, Dnevi sreče, dnevi žalosti - Elda Viler, Dekle iz Zlate ladjice - Pepel in kri ...

189. oddaja

V oddaji z zimzeleno glasbo smo se spomnili afroameriške gospel pevke Mahalie Jackson, kraljice gospela (v nedeljo je bila 47. obletnica smrti), ameriškega pevca in igralca italijanskega rodu Maria Lanze (včeraj je bila 98. obletnica njegovega rojstva) in Iva Robića (v torek je bila 93. obletnica njegovega rojstva). Ploščo Morgen je prodal v več kot milijon primerkih, zato ga kličejo Mister Morgen.Jutri bo tretje obletnica smrti Dušana Velkarvrha in v oddaji smo predvajali pesmi: Ljubi, ljubi, ljubi - Eva Sršen, Mini maxi - Belevrane, Mlade oči - Ditka Haberl, Ljubljančanke -Janko Ropret, Ti si rekla sonce - Ivo Mojzer, Vsak je sam - Hazard, Dnevi sreče, dnevi žalosti - Elda Viler, Dekle iz Zlate ladjice - Pepel in kri ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

189. oddaja
V oddaji z zimzeleno glasbo smo se spomnili afroameriške gospel pevke Mahalie Jackson, kraljice gospela (v nedeljo je bila 47. obletnica smrti), ameriškega pevca in igralca italijanskega rodu Maria Lanze (včeraj je bila 98. obletnica njegovega rojstva) in Iva Robića (v torek je bila 93. obletnica njegovega rojstva). Ploščo Morgen je prodal v več kot milijon primerkih, zato ga kličejo Mister Morgen.Jutri bo tretje obletnica smrti Dušana Velkarvrha in v oddaji smo predvajali pesmi: Ljubi, ljubi, ljubi - Eva Sršen, Mini maxi - Belevrane, Mlade oči - Ditka Haberl, Ljubljančanke -Janko Ropret, Ti si rekla sonce - Ivo Mojzer, Vsak je sam - Hazard, Dnevi sreče, dnevi žalosti - Elda Viler, Dekle iz Zlate ladjice - Pepel in kri ...
VEČ ...|31. 1. 2019
189. oddaja
V oddaji z zimzeleno glasbo smo se spomnili afroameriške gospel pevke Mahalie Jackson, kraljice gospela (v nedeljo je bila 47. obletnica smrti), ameriškega pevca in igralca italijanskega rodu Maria Lanze (včeraj je bila 98. obletnica njegovega rojstva) in Iva Robića (v torek je bila 93. obletnica njegovega rojstva). Ploščo Morgen je prodal v več kot milijon primerkih, zato ga kličejo Mister Morgen.Jutri bo tretje obletnica smrti Dušana Velkarvrha in v oddaji smo predvajali pesmi: Ljubi, ljubi, ljubi - Eva Sršen, Mini maxi - Belevrane, Mlade oči - Ditka Haberl, Ljubljančanke -Janko Ropret, Ti si rekla sonce - Ivo Mojzer, Vsak je sam - Hazard, Dnevi sreče, dnevi žalosti - Elda Viler, Dekle iz Zlate ladjice - Pepel in kri ...

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Kultura odnosov

VEČ ...|29. 1. 2019
Evtanazija - pogovor z dr. Tadejem Strehovcem

Ob pogovorih o evtanaziji, ki jih je v našem prostoru vedno več, se odpirajo tudi vprašanja trpljenja, smisla življenja, umiranja in smrti. O vsem tem in o katoliškem pogledu na legalizacijo evtanazije s patrom doktorjem Tadejem Strehovcem.

Evtanazija - pogovor z dr. Tadejem Strehovcem

Ob pogovorih o evtanaziji, ki jih je v našem prostoru vedno več, se odpirajo tudi vprašanja trpljenja, smisla življenja, umiranja in smrti. O vsem tem in o katoliškem pogledu na legalizacijo evtanazije s patrom doktorjem Tadejem Strehovcem.

pogovorevtanazijadružbaodnosiduhovnostsmrt

Kultura odnosov

Evtanazija - pogovor z dr. Tadejem Strehovcem
Ob pogovorih o evtanaziji, ki jih je v našem prostoru vedno več, se odpirajo tudi vprašanja trpljenja, smisla življenja, umiranja in smrti. O vsem tem in o katoliškem pogledu na legalizacijo evtanazije s patrom doktorjem Tadejem Strehovcem.
VEČ ...|29. 1. 2019
Evtanazija - pogovor z dr. Tadejem Strehovcem
Ob pogovorih o evtanaziji, ki jih je v našem prostoru vedno več, se odpirajo tudi vprašanja trpljenja, smisla življenja, umiranja in smrti. O vsem tem in o katoliškem pogledu na legalizacijo evtanazije s patrom doktorjem Tadejem Strehovcem.

Marjan Bunič

pogovorevtanazijadružbaodnosiduhovnostsmrt

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|24. 1. 2019
188. oddaja

Oddaja z zimzeleno glasbo je prinesla pesmi: My friend the wind in Auf wiedersehn Demisa Roussosa (jutri bo minilo 4 leta od njegove smrti), Ljubezen moja, srečno pot - Tatjana Gros (v soboto bodo minila 3 leta od smrti), Song Song Blue - Neil Diamond (ki prav danes praznuje 78. rojstni dan), Serenata Messicana (Stella DArgento) - Claudio Villa, Ich Denk An Dich - Roy Black (jutri bo minilo 75 let od rojstva žal že pokojnega nemškega pevca), Tri su puta zvonile gitare - Lidija Percan, Fernando – Abba, Dekle iz Zlate ladjice – Pepel in kri, CÉtait Bien La Dernière Chose - Nana Mouskouri, Brez tebe – Nino Robić ...

188. oddaja

Oddaja z zimzeleno glasbo je prinesla pesmi: My friend the wind in Auf wiedersehn Demisa Roussosa (jutri bo minilo 4 leta od njegove smrti), Ljubezen moja, srečno pot - Tatjana Gros (v soboto bodo minila 3 leta od smrti), Song Song Blue - Neil Diamond (ki prav danes praznuje 78. rojstni dan), Serenata Messicana (Stella DArgento) - Claudio Villa, Ich Denk An Dich - Roy Black (jutri bo minilo 75 let od rojstva žal že pokojnega nemškega pevca), Tri su puta zvonile gitare - Lidija Percan, Fernando – Abba, Dekle iz Zlate ladjice – Pepel in kri, CÉtait Bien La Dernière Chose - Nana Mouskouri, Brez tebe – Nino Robić ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

188. oddaja
Oddaja z zimzeleno glasbo je prinesla pesmi: My friend the wind in Auf wiedersehn Demisa Roussosa (jutri bo minilo 4 leta od njegove smrti), Ljubezen moja, srečno pot - Tatjana Gros (v soboto bodo minila 3 leta od smrti), Song Song Blue - Neil Diamond (ki prav danes praznuje 78. rojstni dan), Serenata Messicana (Stella DArgento) - Claudio Villa, Ich Denk An Dich - Roy Black (jutri bo minilo 75 let od rojstva žal že pokojnega nemškega pevca), Tri su puta zvonile gitare - Lidija Percan, Fernando – Abba, Dekle iz Zlate ladjice – Pepel in kri, CÉtait Bien La Dernière Chose - Nana Mouskouri, Brez tebe – Nino Robić ...
VEČ ...|24. 1. 2019
188. oddaja
Oddaja z zimzeleno glasbo je prinesla pesmi: My friend the wind in Auf wiedersehn Demisa Roussosa (jutri bo minilo 4 leta od njegove smrti), Ljubezen moja, srečno pot - Tatjana Gros (v soboto bodo minila 3 leta od smrti), Song Song Blue - Neil Diamond (ki prav danes praznuje 78. rojstni dan), Serenata Messicana (Stella DArgento) - Claudio Villa, Ich Denk An Dich - Roy Black (jutri bo minilo 75 let od rojstva žal že pokojnega nemškega pevca), Tri su puta zvonile gitare - Lidija Percan, Fernando – Abba, Dekle iz Zlate ladjice – Pepel in kri, CÉtait Bien La Dernière Chose - Nana Mouskouri, Brez tebe – Nino Robić ...

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 1. 2019
Razstava o Mariji Brenčič Jelen - Dr. Peter Krečič predavanje o Plečniku - Blaznikov večer v Škofji Loki

V galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki so sinoči odprli biografsko razstavo o življenju in ustvarjanju pesnice in pisateljice Marije Brenčič Jelen (1919–2000).Prav danes bi arhitekt Jože Plečnik praznoval 147. rojstni dan. Ob tem bo Plečnikov poznavalec in raziskovalec dr. Peter Krečič v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ob 19.h predstavil biografijo o Jožetu Plečniku z naslovom Plečnik. Živeti za popolnost.Muzejsko društvo Škofja Loka ob 30. obletnici smrti velikega Ločana dr. Tineta Debeljaka vabi na Blaznikov večer, ki bo v sredo, danes ob 19.00 uri, v Miheličevi galeriji v Kašči na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Pripravlja ga mag Aleksander Igličar.

Razstava o Mariji Brenčič Jelen - Dr. Peter Krečič predavanje o Plečniku - Blaznikov večer v Škofji Loki

V galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki so sinoči odprli biografsko razstavo o življenju in ustvarjanju pesnice in pisateljice Marije Brenčič Jelen (1919–2000).Prav danes bi arhitekt Jože Plečnik praznoval 147. rojstni dan. Ob tem bo Plečnikov poznavalec in raziskovalec dr. Peter Krečič v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ob 19.h predstavil biografijo o Jožetu Plečniku z naslovom Plečnik. Živeti za popolnost.Muzejsko društvo Škofja Loka ob 30. obletnici smrti velikega Ločana dr. Tineta Debeljaka vabi na Blaznikov večer, ki bo v sredo, danes ob 19.00 uri, v Miheličevi galeriji v Kašči na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Pripravlja ga mag Aleksander Igličar.

Peter KrečičMarija Brenčič JelenAleksander IgliračBlaznikov večerkultura

Kulturni utrinki

Razstava o Mariji Brenčič Jelen - Dr. Peter Krečič predavanje o Plečniku - Blaznikov večer v Škofji Loki
V galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki so sinoči odprli biografsko razstavo o življenju in ustvarjanju pesnice in pisateljice Marije Brenčič Jelen (1919–2000).Prav danes bi arhitekt Jože Plečnik praznoval 147. rojstni dan. Ob tem bo Plečnikov poznavalec in raziskovalec dr. Peter Krečič v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ob 19.h predstavil biografijo o Jožetu Plečniku z naslovom Plečnik. Živeti za popolnost.Muzejsko društvo Škofja Loka ob 30. obletnici smrti velikega Ločana dr. Tineta Debeljaka vabi na Blaznikov večer, ki bo v sredo, danes ob 19.00 uri, v Miheličevi galeriji v Kašči na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Pripravlja ga mag Aleksander Igličar.
VEČ ...|23. 1. 2019
Razstava o Mariji Brenčič Jelen - Dr. Peter Krečič predavanje o Plečniku - Blaznikov večer v Škofji Loki
V galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki so sinoči odprli biografsko razstavo o življenju in ustvarjanju pesnice in pisateljice Marije Brenčič Jelen (1919–2000).Prav danes bi arhitekt Jože Plečnik praznoval 147. rojstni dan. Ob tem bo Plečnikov poznavalec in raziskovalec dr. Peter Krečič v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ob 19.h predstavil biografijo o Jožetu Plečniku z naslovom Plečnik. Živeti za popolnost.Muzejsko društvo Škofja Loka ob 30. obletnici smrti velikega Ločana dr. Tineta Debeljaka vabi na Blaznikov večer, ki bo v sredo, danes ob 19.00 uri, v Miheličevi galeriji v Kašči na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Pripravlja ga mag Aleksander Igličar.

Jože Bartolj

Peter KrečičMarija Brenčič JelenAleksander IgliračBlaznikov večerkultura

Od slike do besede

VEČ ...|22. 1. 2019
Zgodba o lujbezni, temnini in smrti Amosa Oza

Dela Amosa Oza so prevedena v več kot štirideset jezikov,v slovenščini imamo njegove knjige: Črna skrinjica, Panter v kleti, Moj Mihael, Zgodba o ljubezni in temnini in tudi zadnji roman Juda.

Zgodba o lujbezni, temnini in smrti Amosa Oza

Dela Amosa Oza so prevedena v več kot štirideset jezikov,v slovenščini imamo njegove knjige: Črna skrinjica, Panter v kleti, Moj Mihael, Zgodba o ljubezni in temnini in tudi zadnji roman Juda.

kulturaizobraževanje

Od slike do besede

Zgodba o lujbezni, temnini in smrti Amosa Oza
Dela Amosa Oza so prevedena v več kot štirideset jezikov,v slovenščini imamo njegove knjige: Črna skrinjica, Panter v kleti, Moj Mihael, Zgodba o ljubezni in temnini in tudi zadnji roman Juda.
VEČ ...|22. 1. 2019
Zgodba o lujbezni, temnini in smrti Amosa Oza
Dela Amosa Oza so prevedena v več kot štirideset jezikov,v slovenščini imamo njegove knjige: Črna skrinjica, Panter v kleti, Moj Mihael, Zgodba o ljubezni in temnini in tudi zadnji roman Juda.

Mateja Subotičanec

kulturaizobraževanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 1. 2019
V Trebnjem Baragove čipke - Mankica Kranjec fotografije v New Yorku - Predavanje Camino Stožice - Donacija slik v Kranju

V Baragovi galeriji v Trebnjem so ob 151. obletnici smrti slovenskega misijonarja med indijanskimi ljudstvi, škofa, etnologa, jezikoslovca in pisca več knjig Friderika Ireneja Barage odprli razstavo Baragovo življenje, vpeto v čipko.Fotografinja Mankica Kranjec je v galeriji slovenske cerkve sv. Cirila v New Yorku odprla razstavo fotografskih utrinkov z Islandije z naslovom Veličastna simfonija Nordijskih bogov. Razstava bo na ogled do februarja, nato se bo preselila v prostore slovenskega veleposlaništva v Washingtonu.Župnija Ljubljana – Stožice vabi na literarni večer, ki bo v sredo, 23. januarja, po večerni sveti maši v župnijski dvorani. To bo pogovorni večer s predsednikom Društva prijateljev poti sv. Jakoba Metodijem Riglerjem ob knjigi Nikoli vama ne bo uspelo!.V četrtek, 24. januarja, ob 18. uri bodo v Kranju odprli razstavo, na kateri bodo predstavili donacijo likovnih del Jake Bonče, Klementine Golija in Cveta Zlateta, članov Likovnega društva Kranj, gimnaziji Franceta Prešerna na Zlatem polju.

V Trebnjem Baragove čipke - Mankica Kranjec fotografije v New Yorku - Predavanje Camino Stožice - Donacija slik v Kranju

V Baragovi galeriji v Trebnjem so ob 151. obletnici smrti slovenskega misijonarja med indijanskimi ljudstvi, škofa, etnologa, jezikoslovca in pisca več knjig Friderika Ireneja Barage odprli razstavo Baragovo življenje, vpeto v čipko.Fotografinja Mankica Kranjec je v galeriji slovenske cerkve sv. Cirila v New Yorku odprla razstavo fotografskih utrinkov z Islandije z naslovom Veličastna simfonija Nordijskih bogov. Razstava bo na ogled do februarja, nato se bo preselila v prostore slovenskega veleposlaništva v Washingtonu.Župnija Ljubljana – Stožice vabi na literarni večer, ki bo v sredo, 23. januarja, po večerni sveti maši v župnijski dvorani. To bo pogovorni večer s predsednikom Društva prijateljev poti sv. Jakoba Metodijem Riglerjem ob knjigi Nikoli vama ne bo uspelo!.V četrtek, 24. januarja, ob 18. uri bodo v Kranju odprli razstavo, na kateri bodo predstavili donacijo likovnih del Jake Bonče, Klementine Golija in Cveta Zlateta, članov Likovnega društva Kranj, gimnaziji Franceta Prešerna na Zlatem polju.

kulturamankica kranjecJaka BončaKlementina GolijaCveto Zlate

Kulturni utrinki

V Trebnjem Baragove čipke - Mankica Kranjec fotografije v New Yorku - Predavanje Camino Stožice - Donacija slik v Kranju
V Baragovi galeriji v Trebnjem so ob 151. obletnici smrti slovenskega misijonarja med indijanskimi ljudstvi, škofa, etnologa, jezikoslovca in pisca več knjig Friderika Ireneja Barage odprli razstavo Baragovo življenje, vpeto v čipko.Fotografinja Mankica Kranjec je v galeriji slovenske cerkve sv. Cirila v New Yorku odprla razstavo fotografskih utrinkov z Islandije z naslovom Veličastna simfonija Nordijskih bogov. Razstava bo na ogled do februarja, nato se bo preselila v prostore slovenskega veleposlaništva v Washingtonu.Župnija Ljubljana – Stožice vabi na literarni večer, ki bo v sredo, 23. januarja, po večerni sveti maši v župnijski dvorani. To bo pogovorni večer s predsednikom Društva prijateljev poti sv. Jakoba Metodijem Riglerjem ob knjigi Nikoli vama ne bo uspelo!.V četrtek, 24. januarja, ob 18. uri bodo v Kranju odprli razstavo, na kateri bodo predstavili donacijo likovnih del Jake Bonče, Klementine Golija in Cveta Zlateta, članov Likovnega društva Kranj, gimnaziji Franceta Prešerna na Zlatem polju.
VEČ ...|21. 1. 2019
V Trebnjem Baragove čipke - Mankica Kranjec fotografije v New Yorku - Predavanje Camino Stožice - Donacija slik v Kranju
V Baragovi galeriji v Trebnjem so ob 151. obletnici smrti slovenskega misijonarja med indijanskimi ljudstvi, škofa, etnologa, jezikoslovca in pisca več knjig Friderika Ireneja Barage odprli razstavo Baragovo življenje, vpeto v čipko.Fotografinja Mankica Kranjec je v galeriji slovenske cerkve sv. Cirila v New Yorku odprla razstavo fotografskih utrinkov z Islandije z naslovom Veličastna simfonija Nordijskih bogov. Razstava bo na ogled do februarja, nato se bo preselila v prostore slovenskega veleposlaništva v Washingtonu.Župnija Ljubljana – Stožice vabi na literarni večer, ki bo v sredo, 23. januarja, po večerni sveti maši v župnijski dvorani. To bo pogovorni večer s predsednikom Društva prijateljev poti sv. Jakoba Metodijem Riglerjem ob knjigi Nikoli vama ne bo uspelo!.V četrtek, 24. januarja, ob 18. uri bodo v Kranju odprli razstavo, na kateri bodo predstavili donacijo likovnih del Jake Bonče, Klementine Golija in Cveta Zlateta, članov Likovnega društva Kranj, gimnaziji Franceta Prešerna na Zlatem polju.

Jože Bartolj

kulturamankica kranjecJaka BončaKlementina GolijaCveto Zlate

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|20. 1. 2019
Valentin Vodnik - duhovnik, pesnik, šolnik, urednik

Predstavili smo Valentina Vodnika ob 200. obletnici njegove smrti. Čeprav ga je v marsičem presegel Prešeren, je bil Vodnik v svojem času brez dvoma eden največjih Slovencev, ki je s svojo Ilirijo nakazal to, kar je nadaljevala Zedinjena Slovenija!

Valentin Vodnik - duhovnik, pesnik, šolnik, urednik

Predstavili smo Valentina Vodnika ob 200. obletnici njegove smrti. Čeprav ga je v marsičem presegel Prešeren, je bil Vodnik v svojem času brez dvoma eden največjih Slovencev, ki je s svojo Ilirijo nakazal to, kar je nadaljevala Zedinjena Slovenija!

družbaspominkulturavzgoja

Graditelji slovenskega doma

Valentin Vodnik - duhovnik, pesnik, šolnik, urednik
Predstavili smo Valentina Vodnika ob 200. obletnici njegove smrti. Čeprav ga je v marsičem presegel Prešeren, je bil Vodnik v svojem času brez dvoma eden največjih Slovencev, ki je s svojo Ilirijo nakazal to, kar je nadaljevala Zedinjena Slovenija!
VEČ ...|20. 1. 2019
Valentin Vodnik - duhovnik, pesnik, šolnik, urednik
Predstavili smo Valentina Vodnika ob 200. obletnici njegove smrti. Čeprav ga je v marsičem presegel Prešeren, je bil Vodnik v svojem času brez dvoma eden največjih Slovencev, ki je s svojo Ilirijo nakazal to, kar je nadaljevala Zedinjena Slovenija!

Tone Gorjup

družbaspominkulturavzgoja

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|17. 1. 2019
187. oddaja

Zimzeleno glasbo smo vrteli tudi v tem četrtkovem večeru, med drugim: Chanson d’amour – Caterina Valente (v ponedeljek je praznovala 88. rojstni dan), Honey - Bobby Goldsboro (jutri bo dopolnil 78 let), Hrepenenje majhnega zaliva in Zadnji valček – Marjana Deržaj (jutri bo minilo 14 let od smrti), LArca Di Noé - Iva Zanicchi (jutri 79. rojstni dan), Ginny come lately - Brian Hyland, Dva prijatelja – Arsen Dedić in Rade Šerbedžija, Einsamer Abend Ohne Dich - Peter Alexander, Malokdaj se srečava - Beti Jurkovič ...

187. oddaja

Zimzeleno glasbo smo vrteli tudi v tem četrtkovem večeru, med drugim: Chanson d’amour – Caterina Valente (v ponedeljek je praznovala 88. rojstni dan), Honey - Bobby Goldsboro (jutri bo dopolnil 78 let), Hrepenenje majhnega zaliva in Zadnji valček – Marjana Deržaj (jutri bo minilo 14 let od smrti), LArca Di Noé - Iva Zanicchi (jutri 79. rojstni dan), Ginny come lately - Brian Hyland, Dva prijatelja – Arsen Dedić in Rade Šerbedžija, Einsamer Abend Ohne Dich - Peter Alexander, Malokdaj se srečava - Beti Jurkovič ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

187. oddaja
Zimzeleno glasbo smo vrteli tudi v tem četrtkovem večeru, med drugim: Chanson d’amour – Caterina Valente (v ponedeljek je praznovala 88. rojstni dan), Honey - Bobby Goldsboro (jutri bo dopolnil 78 let), Hrepenenje majhnega zaliva in Zadnji valček – Marjana Deržaj (jutri bo minilo 14 let od smrti), LArca Di Noé - Iva Zanicchi (jutri 79. rojstni dan), Ginny come lately - Brian Hyland, Dva prijatelja – Arsen Dedić in Rade Šerbedžija, Einsamer Abend Ohne Dich - Peter Alexander, Malokdaj se srečava - Beti Jurkovič ...
VEČ ...|17. 1. 2019
187. oddaja
Zimzeleno glasbo smo vrteli tudi v tem četrtkovem večeru, med drugim: Chanson d’amour – Caterina Valente (v ponedeljek je praznovala 88. rojstni dan), Honey - Bobby Goldsboro (jutri bo dopolnil 78 let), Hrepenenje majhnega zaliva in Zadnji valček – Marjana Deržaj (jutri bo minilo 14 let od smrti), LArca Di Noé - Iva Zanicchi (jutri 79. rojstni dan), Ginny come lately - Brian Hyland, Dva prijatelja – Arsen Dedić in Rade Šerbedžija, Einsamer Abend Ohne Dich - Peter Alexander, Malokdaj se srečava - Beti Jurkovič ...

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Svetovalnica

VEČ ...|15. 1. 2019
Diagnoza: rak. Kaj pa zdaj?

Kljub temu, da je tudi v Sloveniji, podobno kot v drugih evropskih državah, rak med najpogostejšimi vzroki smrti, se o njem ne pogovarjamo radi. Če se pojavijo težave, si zlasti moški pred njimi zatiskajo oči in ne poiščejo pomoči. Društvo onkoloških bolnikov Slovenije z več kot 50 prostovoljci pomaga z izkušnjami, organizira samopomoč bolnikov z rakom, ozavešča. Podpredsednica društva Breda Brezovar Goljar in ambasador akcije Pravi moški sta spregovorila o svoji izkušnji soočanja z rakom in pomoči drugim.

Diagnoza: rak. Kaj pa zdaj?

Kljub temu, da je tudi v Sloveniji, podobno kot v drugih evropskih državah, rak med najpogostejšimi vzroki smrti, se o njem ne pogovarjamo radi. Če se pojavijo težave, si zlasti moški pred njimi zatiskajo oči in ne poiščejo pomoči. Društvo onkoloških bolnikov Slovenije z več kot 50 prostovoljci pomaga z izkušnjami, organizira samopomoč bolnikov z rakom, ozavešča. Podpredsednica društva Breda Brezovar Goljar in ambasador akcije Pravi moški sta spregovorila o svoji izkušnji soočanja z rakom in pomoči drugim.

zdravstvobolezenmoškirak prostate

Svetovalnica

Diagnoza: rak. Kaj pa zdaj?
Kljub temu, da je tudi v Sloveniji, podobno kot v drugih evropskih državah, rak med najpogostejšimi vzroki smrti, se o njem ne pogovarjamo radi. Če se pojavijo težave, si zlasti moški pred njimi zatiskajo oči in ne poiščejo pomoči. Društvo onkoloških bolnikov Slovenije z več kot 50 prostovoljci pomaga z izkušnjami, organizira samopomoč bolnikov z rakom, ozavešča. Podpredsednica društva Breda Brezovar Goljar in ambasador akcije Pravi moški sta spregovorila o svoji izkušnji soočanja z rakom in pomoči drugim.
VEČ ...|15. 1. 2019
Diagnoza: rak. Kaj pa zdaj?
Kljub temu, da je tudi v Sloveniji, podobno kot v drugih evropskih državah, rak med najpogostejšimi vzroki smrti, se o njem ne pogovarjamo radi. Če se pojavijo težave, si zlasti moški pred njimi zatiskajo oči in ne poiščejo pomoči. Društvo onkoloških bolnikov Slovenije z več kot 50 prostovoljci pomaga z izkušnjami, organizira samopomoč bolnikov z rakom, ozavešča. Podpredsednica društva Breda Brezovar Goljar in ambasador akcije Pravi moški sta spregovorila o svoji izkušnji soočanja z rakom in pomoči drugim.

Blaž Lesnik

zdravstvobolezenmoškirak prostate

Moja zgodba

VEČ ...|13. 1. 2019
Brata Jakob (1926) in Franc (1922) Pazlar pišeta iz Vzhodne fronte

V oddaji Moja zgodba smo spoznali usodo bratov Pazlar iz Poljšice pri Gorjah na Gorenjskem. Franc Pazlar rojen leta 1922 in njegov brat Jakob, letnik 1926, sta bila vpoklicana v nemško vojsko. Domov se nista nikoli vrnila, ohranilo pa se je več kot 200 pisem in dopisnic, ki sta jih poslala svoji družini. V izboru pisem lahko sledimo usodi bratov do njune smrti leta 1944, daleč od domovine.

Brata Jakob (1926) in Franc (1922) Pazlar pišeta iz Vzhodne fronte

V oddaji Moja zgodba smo spoznali usodo bratov Pazlar iz Poljšice pri Gorjah na Gorenjskem. Franc Pazlar rojen leta 1922 in njegov brat Jakob, letnik 1926, sta bila vpoklicana v nemško vojsko. Domov se nista nikoli vrnila, ohranilo pa se je več kot 200 pisem in dopisnic, ki sta jih poslala svoji družini. V izboru pisem lahko sledimo usodi bratov do njune smrti leta 1944, daleč od domovine.

jakob pazlar (1926)franc pazlar (1922)

Moja zgodba

Brata Jakob (1926) in Franc (1922) Pazlar pišeta iz Vzhodne fronte
V oddaji Moja zgodba smo spoznali usodo bratov Pazlar iz Poljšice pri Gorjah na Gorenjskem. Franc Pazlar rojen leta 1922 in njegov brat Jakob, letnik 1926, sta bila vpoklicana v nemško vojsko. Domov se nista nikoli vrnila, ohranilo pa se je več kot 200 pisem in dopisnic, ki sta jih poslala svoji družini. V izboru pisem lahko sledimo usodi bratov do njune smrti leta 1944, daleč od domovine.
VEČ ...|13. 1. 2019
Brata Jakob (1926) in Franc (1922) Pazlar pišeta iz Vzhodne fronte
V oddaji Moja zgodba smo spoznali usodo bratov Pazlar iz Poljšice pri Gorjah na Gorenjskem. Franc Pazlar rojen leta 1922 in njegov brat Jakob, letnik 1926, sta bila vpoklicana v nemško vojsko. Domov se nista nikoli vrnila, ohranilo pa se je več kot 200 pisem in dopisnic, ki sta jih poslala svoji družini. V izboru pisem lahko sledimo usodi bratov do njune smrti leta 1944, daleč od domovine.

Jože Bartolj

jakob pazlar (1926)franc pazlar (1922)

Naš pogled

VEČ ...|8. 1. 2019
Tone Gorjup: Zgledi sprave

Nekateri so mi dali vedeti, da je brskanje po preteklosti brez pomena, zato sem bil nekaj časa v dvomih, ali je prav, da opozorim na stoletnice rojstva mučenca za vero Jaroslava Kiklja, na smrt obsojenega duhovnika Jožka Kraglja in Jožeta Mavsarja, ki se je brez sence sovraštva srečal z enim od morilcev svoje družine. Gotovo so vredni spomina!

Tone Gorjup: Zgledi sprave

Nekateri so mi dali vedeti, da je brskanje po preteklosti brez pomena, zato sem bil nekaj časa v dvomih, ali je prav, da opozorim na stoletnice rojstva mučenca za vero Jaroslava Kiklja, na smrt obsojenega duhovnika Jožka Kraglja in Jožeta Mavsarja, ki se je brez sence sovraštva srečal z enim od morilcev svoje družine. Gotovo so vredni spomina!

komentar

Naš pogled

Tone Gorjup: Zgledi sprave
Nekateri so mi dali vedeti, da je brskanje po preteklosti brez pomena, zato sem bil nekaj časa v dvomih, ali je prav, da opozorim na stoletnice rojstva mučenca za vero Jaroslava Kiklja, na smrt obsojenega duhovnika Jožka Kraglja in Jožeta Mavsarja, ki se je brez sence sovraštva srečal z enim od morilcev svoje družine. Gotovo so vredni spomina!
VEČ ...|8. 1. 2019
Tone Gorjup: Zgledi sprave
Nekateri so mi dali vedeti, da je brskanje po preteklosti brez pomena, zato sem bil nekaj časa v dvomih, ali je prav, da opozorim na stoletnice rojstva mučenca za vero Jaroslava Kiklja, na smrt obsojenega duhovnika Jožka Kraglja in Jožeta Mavsarja, ki se je brez sence sovraštva srečal z enim od morilcev svoje družine. Gotovo so vredni spomina!

Tone Gorjup

komentar

Kulturni utrinki

VEČ ...|8. 1. 2019
Dr. Luka Vidmar o Valentinu Vodniku

Ob 200. obletnici smrti vsestranskega Valentina Vodnika bodo na Vodnikovi domačiji z več partnerji pripravili vrsto dogodkov. Uvodna prireditev bo že danes, prav na dan Vodnikove smrti. Na njej bo med drugim Marijan Rupert iz NUK predstavil štiri Vodnikove originalne rokopise. Med osrednjimi dogodki bo znanstveni simpozij 31. januarja. Kot je povedal Luka Vidmar z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, je bil Vodnik nekakšen most med dvema časovnima obdobjema. Spregovoril je tudi o pomenu Vodnika za današnji čas in o Vodniku pridigarju, saj bo na znanstvenem simpoziju Oživljeni Vodnik, 31. januarja na SAZU spregovoril prav o tem.

Dr. Luka Vidmar o Valentinu Vodniku

Ob 200. obletnici smrti vsestranskega Valentina Vodnika bodo na Vodnikovi domačiji z več partnerji pripravili vrsto dogodkov. Uvodna prireditev bo že danes, prav na dan Vodnikove smrti. Na njej bo med drugim Marijan Rupert iz NUK predstavil štiri Vodnikove originalne rokopise. Med osrednjimi dogodki bo znanstveni simpozij 31. januarja. Kot je povedal Luka Vidmar z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, je bil Vodnik nekakšen most med dvema časovnima obdobjema. Spregovoril je tudi o pomenu Vodnika za današnji čas in o Vodniku pridigarju, saj bo na znanstvenem simpoziju Oživljeni Vodnik, 31. januarja na SAZU spregovoril prav o tem.

kulturadr. luka vidmarvalentin vodnik

Kulturni utrinki

Dr. Luka Vidmar o Valentinu Vodniku
Ob 200. obletnici smrti vsestranskega Valentina Vodnika bodo na Vodnikovi domačiji z več partnerji pripravili vrsto dogodkov. Uvodna prireditev bo že danes, prav na dan Vodnikove smrti. Na njej bo med drugim Marijan Rupert iz NUK predstavil štiri Vodnikove originalne rokopise. Med osrednjimi dogodki bo znanstveni simpozij 31. januarja. Kot je povedal Luka Vidmar z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, je bil Vodnik nekakšen most med dvema časovnima obdobjema. Spregovoril je tudi o pomenu Vodnika za današnji čas in o Vodniku pridigarju, saj bo na znanstvenem simpoziju Oživljeni Vodnik, 31. januarja na SAZU spregovoril prav o tem.
VEČ ...|8. 1. 2019
Dr. Luka Vidmar o Valentinu Vodniku
Ob 200. obletnici smrti vsestranskega Valentina Vodnika bodo na Vodnikovi domačiji z več partnerji pripravili vrsto dogodkov. Uvodna prireditev bo že danes, prav na dan Vodnikove smrti. Na njej bo med drugim Marijan Rupert iz NUK predstavil štiri Vodnikove originalne rokopise. Med osrednjimi dogodki bo znanstveni simpozij 31. januarja. Kot je povedal Luka Vidmar z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, je bil Vodnik nekakšen most med dvema časovnima obdobjema. Spregovoril je tudi o pomenu Vodnika za današnji čas in o Vodniku pridigarju, saj bo na znanstvenem simpoziju Oživljeni Vodnik, 31. januarja na SAZU spregovoril prav o tem.

Jože Bartolj

kulturadr. luka vidmarvalentin vodnik

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 1. 2019
Luka Vidmar o Valentinu Vodniku

Mineva natanko 200 let od smrti preroditelja, pesnika, pisca šolskih knjig, prevajalca, slovničarja, urednika, górnika in duhovnika Valentina Vodnika. Bil je nekakšen most med polihostorsko dobo in razsvetljenstvom.

Luka Vidmar o Valentinu Vodniku

Mineva natanko 200 let od smrti preroditelja, pesnika, pisca šolskih knjig, prevajalca, slovničarja, urednika, górnika in duhovnika Valentina Vodnika. Bil je nekakšen most med polihostorsko dobo in razsvetljenstvom.

spomininfokultura

Informativni prispevki

Luka Vidmar o Valentinu Vodniku
Mineva natanko 200 let od smrti preroditelja, pesnika, pisca šolskih knjig, prevajalca, slovničarja, urednika, górnika in duhovnika Valentina Vodnika. Bil je nekakšen most med polihostorsko dobo in razsvetljenstvom.
VEČ ...|8. 1. 2019
Luka Vidmar o Valentinu Vodniku
Mineva natanko 200 let od smrti preroditelja, pesnika, pisca šolskih knjig, prevajalca, slovničarja, urednika, górnika in duhovnika Valentina Vodnika. Bil je nekakšen most med polihostorsko dobo in razsvetljenstvom.

Tone Gorjup

spomininfokultura

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 1. 2019
Irena Orel o simpoziju Oživljeni Vodnik

200. obletnica smrti Valentina Vodbnika je priložnost za osvetlitev njegovega življenja in dela z novimi spoznanji. Zato je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v sodelovanju se še nekaterimi ustanovami pripravil znanstveni simpozij, ki bo 31. januarja v Ljubljani.

Irena Orel o simpoziju Oživljeni Vodnik

200. obletnica smrti Valentina Vodbnika je priložnost za osvetlitev njegovega življenja in dela z novimi spoznanji. Zato je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v sodelovanju se še nekaterimi ustanovami pripravil znanstveni simpozij, ki bo 31. januarja v Ljubljani.

infokulturaspomin

Informativni prispevki

Irena Orel o simpoziju Oživljeni Vodnik
200. obletnica smrti Valentina Vodbnika je priložnost za osvetlitev njegovega življenja in dela z novimi spoznanji. Zato je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v sodelovanju se še nekaterimi ustanovami pripravil znanstveni simpozij, ki bo 31. januarja v Ljubljani.
VEČ ...|8. 1. 2019
Irena Orel o simpoziju Oživljeni Vodnik
200. obletnica smrti Valentina Vodbnika je priložnost za osvetlitev njegovega življenja in dela z novimi spoznanji. Zato je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v sodelovanju se še nekaterimi ustanovami pripravil znanstveni simpozij, ki bo 31. januarja v Ljubljani.

Tone Gorjup

infokulturaspomin

Moja zgodba

VEČ ...|30. 12. 2018
Drago Bajc

Oddaja je predstavila primorskega domoljuba, pesnika Draga Bajca ob 90-letnici njegove smrti. Naša gostja je bila njegova sorodnica Magda Rodman iz Vipave, ki je z nami delila spomine na njegovo družino.

Drago Bajc

Oddaja je predstavila primorskega domoljuba, pesnika Draga Bajca ob 90-letnici njegove smrti. Naša gostja je bila njegova sorodnica Magda Rodman iz Vipave, ki je z nami delila spomine na njegovo družino.

spominDrago Bajc

Moja zgodba

Drago Bajc
Oddaja je predstavila primorskega domoljuba, pesnika Draga Bajca ob 90-letnici njegove smrti. Naša gostja je bila njegova sorodnica Magda Rodman iz Vipave, ki je z nami delila spomine na njegovo družino.
VEČ ...|30. 12. 2018
Drago Bajc
Oddaja je predstavila primorskega domoljuba, pesnika Draga Bajca ob 90-letnici njegove smrti. Naša gostja je bila njegova sorodnica Magda Rodman iz Vipave, ki je z nami delila spomine na njegovo družino.

Jože Bartolj

spominDrago Bajc

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 12. 2018
Maruš Štibelj nagrajena v Louvru - razstava Žiga Okorn - 180 let prešernoslovca Toma Zupana - Knjižni sejem Nova Gorica

Na slovitem pariškem Salonu lepih umetnosti v muzeju Louvre je mlada slovenska umetnica Maruša Štibelj prejela nagrado žirije v kategoriji slikarstva. Po lanskih nagrajencih Marjanu Mirtu in Branimirju Ritonji ter predlanski nagrajenki Evi Petrič je to četrta nagrada za slovensko umetnost na tem salonu z več kot 150-letno tradicijo. Na salonu podeljujejo še nagrade za kiparstvo, grafiko, ilustracijo, fotografijo in zadnja leta še za instalacijo. Predstavitev slovenske umetnosti na salonu, na katerem se je predstavilo več kot 600 umetnikov, je vodil Igor Orešič iz Maribora. Povabil je umetnike iz štajersko-prekmurskega ter ljubljansko-gorenjskega konca.Danes ob 20.h bodo v galeriji Srečišče v hostlu Celica odprli razstavo akademskega slikarja Žige Okorna z naslovom vest:Žiga Okorn, slikar, konceptualni umetnik in oblikovalec je pričevalec, ki čas in dogodke v njem beleži s podobami, sodobni ikonopisec, mojster akvarela, ki umešča svoja likovne uvide na način, da spregovorijo skozi kontekst prostora. Njegova slikarska izpoved se giblje med ekspresionističnimi morskimi vedutami, na katerih sta odsotna tako človek kot zemlja in človeško figuro naslikano v nekaj potezah z najmanjšo možno uporabo likovnih sredstev in materialov.Žiga Okorn je soavtor prenove hostla Celica iz nekdanjega zapora v odprt prostor srečevanj, prve galerije Srečišče in sooblikovalec likovnega programa od leta 1997 dalje.Kulturno umetniško društvo LIK Naklo, vabi v danes ob 18 .uri v Pavlinovo galerijo kulturnega Doma Janeza Filipiča na odprtje dokumentarno - slikarske razstave o pomembnem Slovencu, velikem prešernoslovcu Tomu Zupanu. Prihodnje leto bo namreč minilo 180 let od njegovega rojstva. V Naklem se ga še posebej spominjajo, ker je upokojenska leta preživel na Okroglem pri Naklem. Pomemben je tudi zato, ker je svoje premoženje po smrti zapustil narodu. Nepremičnine Zvezi slepih Slovenije, knjižnico NUKu in Prešernov muzej Narodnemu muzeju, danes so ti predmeti na ogled v Prešernovi hiši v Kranju. Zupanovo življenje in delo bo predstavil avtor razstave Damijan Janežič. Razstava bo odprta še 23. in 30. decembra od 10. do 12. ure in 26. decembra od 10. do 16. ure. V ogrevanem šotoru pred mestno hišo v Novi Gorici bo jutri vrata ponovno odprl knjižni sejem Knjige pod jelkami. S širokim izborom knjižnih založnikov želi Društvo humanistov Goriške v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica prebivalcem mesta in širše okolice ponuditi kakovostno bero knjig in knjižnih novosti. Letošnji sejem je daleč največji od vseh dosedanjih v zimskem času. Udeležuje se ga 16 založniških hiš. Spremljevalni program sejma bo namenjen vsem generacijam in bo obsegal predstavitve knjig in pogovore z avtorji, glasbeni program ter delavnice za otroke. Prav vsak dan bo tudi svojevrstno kulinarično in glasbeno obarvan. Knjižni sejem Knjige pod jelkami bo potekal do 22. decembra, med 12. in 20. uro.

Maruš Štibelj nagrajena v Louvru - razstava Žiga Okorn - 180 let prešernoslovca Toma Zupana - Knjižni sejem Nova Gorica

Na slovitem pariškem Salonu lepih umetnosti v muzeju Louvre je mlada slovenska umetnica Maruša Štibelj prejela nagrado žirije v kategoriji slikarstva. Po lanskih nagrajencih Marjanu Mirtu in Branimirju Ritonji ter predlanski nagrajenki Evi Petrič je to četrta nagrada za slovensko umetnost na tem salonu z več kot 150-letno tradicijo. Na salonu podeljujejo še nagrade za kiparstvo, grafiko, ilustracijo, fotografijo in zadnja leta še za instalacijo. Predstavitev slovenske umetnosti na salonu, na katerem se je predstavilo več kot 600 umetnikov, je vodil Igor Orešič iz Maribora. Povabil je umetnike iz štajersko-prekmurskega ter ljubljansko-gorenjskega konca.Danes ob 20.h bodo v galeriji Srečišče v hostlu Celica odprli razstavo akademskega slikarja Žige Okorna z naslovom vest:Žiga Okorn, slikar, konceptualni umetnik in oblikovalec je pričevalec, ki čas in dogodke v njem beleži s podobami, sodobni ikonopisec, mojster akvarela, ki umešča svoja likovne uvide na način, da spregovorijo skozi kontekst prostora. Njegova slikarska izpoved se giblje med ekspresionističnimi morskimi vedutami, na katerih sta odsotna tako človek kot zemlja in človeško figuro naslikano v nekaj potezah z najmanjšo možno uporabo likovnih sredstev in materialov.Žiga Okorn je soavtor prenove hostla Celica iz nekdanjega zapora v odprt prostor srečevanj, prve galerije Srečišče in sooblikovalec likovnega programa od leta 1997 dalje.Kulturno umetniško društvo LIK Naklo, vabi v danes ob 18 .uri v Pavlinovo galerijo kulturnega Doma Janeza Filipiča na odprtje dokumentarno - slikarske razstave o pomembnem Slovencu, velikem prešernoslovcu Tomu Zupanu. Prihodnje leto bo namreč minilo 180 let od njegovega rojstva. V Naklem se ga še posebej spominjajo, ker je upokojenska leta preživel na Okroglem pri Naklem. Pomemben je tudi zato, ker je svoje premoženje po smrti zapustil narodu. Nepremičnine Zvezi slepih Slovenije, knjižnico NUKu in Prešernov muzej Narodnemu muzeju, danes so ti predmeti na ogled v Prešernovi hiši v Kranju. Zupanovo življenje in delo bo predstavil avtor razstave Damijan Janežič. Razstava bo odprta še 23. in 30. decembra od 10. do 12. ure in 26. decembra od 10. do 16. ure. V ogrevanem šotoru pred mestno hišo v Novi Gorici bo jutri vrata ponovno odprl knjižni sejem Knjige pod jelkami. S širokim izborom knjižnih založnikov želi Društvo humanistov Goriške v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica prebivalcem mesta in širše okolice ponuditi kakovostno bero knjig in knjižnih novosti. Letošnji sejem je daleč največji od vseh dosedanjih v zimskem času. Udeležuje se ga 16 založniških hiš. Spremljevalni program sejma bo namenjen vsem generacijam in bo obsegal predstavitve knjig in pogovore z avtorji, glasbeni program ter delavnice za otroke. Prav vsak dan bo tudi svojevrstno kulinarično in glasbeno obarvan. Knjižni sejem Knjige pod jelkami bo potekal do 22. decembra, med 12. in 20. uro.

kulturarazstava žiga okorn

Kulturni utrinki

Maruš Štibelj nagrajena v Louvru - razstava Žiga Okorn - 180 let prešernoslovca Toma Zupana - Knjižni sejem Nova Gorica
Na slovitem pariškem Salonu lepih umetnosti v muzeju Louvre je mlada slovenska umetnica Maruša Štibelj prejela nagrado žirije v kategoriji slikarstva. Po lanskih nagrajencih Marjanu Mirtu in Branimirju Ritonji ter predlanski nagrajenki Evi Petrič je to četrta nagrada za slovensko umetnost na tem salonu z več kot 150-letno tradicijo. Na salonu podeljujejo še nagrade za kiparstvo, grafiko, ilustracijo, fotografijo in zadnja leta še za instalacijo. Predstavitev slovenske umetnosti na salonu, na katerem se je predstavilo več kot 600 umetnikov, je vodil Igor Orešič iz Maribora. Povabil je umetnike iz štajersko-prekmurskega ter ljubljansko-gorenjskega konca.Danes ob 20.h bodo v galeriji Srečišče v hostlu Celica odprli razstavo akademskega slikarja Žige Okorna z naslovom vest:Žiga Okorn, slikar, konceptualni umetnik in oblikovalec je pričevalec, ki čas in dogodke v njem beleži s podobami, sodobni ikonopisec, mojster akvarela, ki umešča svoja likovne uvide na način, da spregovorijo skozi kontekst prostora. Njegova slikarska izpoved se giblje med ekspresionističnimi morskimi vedutami, na katerih sta odsotna tako človek kot zemlja in človeško figuro naslikano v nekaj potezah z najmanjšo možno uporabo likovnih sredstev in materialov.Žiga Okorn je soavtor prenove hostla Celica iz nekdanjega zapora v odprt prostor srečevanj, prve galerije Srečišče in sooblikovalec likovnega programa od leta 1997 dalje.Kulturno umetniško društvo LIK Naklo, vabi v danes ob 18 .uri v Pavlinovo galerijo kulturnega Doma Janeza Filipiča na odprtje dokumentarno - slikarske razstave o pomembnem Slovencu, velikem prešernoslovcu Tomu Zupanu. Prihodnje leto bo namreč minilo 180 let od njegovega rojstva. V Naklem se ga še posebej spominjajo, ker je upokojenska leta preživel na Okroglem pri Naklem. Pomemben je tudi zato, ker je svoje premoženje po smrti zapustil narodu. Nepremičnine Zvezi slepih Slovenije, knjižnico NUKu in Prešernov muzej Narodnemu muzeju, danes so ti predmeti na ogled v Prešernovi hiši v Kranju. Zupanovo življenje in delo bo predstavil avtor razstave Damijan Janežič. Razstava bo odprta še 23. in 30. decembra od 10. do 12. ure in 26. decembra od 10. do 16. ure. V ogrevanem šotoru pred mestno hišo v Novi Gorici bo jutri vrata ponovno odprl knjižni sejem Knjige pod jelkami. S širokim izborom knjižnih založnikov želi Društvo humanistov Goriške v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica prebivalcem mesta in širše okolice ponuditi kakovostno bero knjig in knjižnih novosti. Letošnji sejem je daleč največji od vseh dosedanjih v zimskem času. Udeležuje se ga 16 založniških hiš. Spremljevalni program sejma bo namenjen vsem generacijam in bo obsegal predstavitve knjig in pogovore z avtorji, glasbeni program ter delavnice za otroke. Prav vsak dan bo tudi svojevrstno kulinarično in glasbeno obarvan. Knjižni sejem Knjige pod jelkami bo potekal do 22. decembra, med 12. in 20. uro.
VEČ ...|18. 12. 2018
Maruš Štibelj nagrajena v Louvru - razstava Žiga Okorn - 180 let prešernoslovca Toma Zupana - Knjižni sejem Nova Gorica
Na slovitem pariškem Salonu lepih umetnosti v muzeju Louvre je mlada slovenska umetnica Maruša Štibelj prejela nagrado žirije v kategoriji slikarstva. Po lanskih nagrajencih Marjanu Mirtu in Branimirju Ritonji ter predlanski nagrajenki Evi Petrič je to četrta nagrada za slovensko umetnost na tem salonu z več kot 150-letno tradicijo. Na salonu podeljujejo še nagrade za kiparstvo, grafiko, ilustracijo, fotografijo in zadnja leta še za instalacijo. Predstavitev slovenske umetnosti na salonu, na katerem se je predstavilo več kot 600 umetnikov, je vodil Igor Orešič iz Maribora. Povabil je umetnike iz štajersko-prekmurskega ter ljubljansko-gorenjskega konca.Danes ob 20.h bodo v galeriji Srečišče v hostlu Celica odprli razstavo akademskega slikarja Žige Okorna z naslovom vest:Žiga Okorn, slikar, konceptualni umetnik in oblikovalec je pričevalec, ki čas in dogodke v njem beleži s podobami, sodobni ikonopisec, mojster akvarela, ki umešča svoja likovne uvide na način, da spregovorijo skozi kontekst prostora. Njegova slikarska izpoved se giblje med ekspresionističnimi morskimi vedutami, na katerih sta odsotna tako človek kot zemlja in človeško figuro naslikano v nekaj potezah z najmanjšo možno uporabo likovnih sredstev in materialov.Žiga Okorn je soavtor prenove hostla Celica iz nekdanjega zapora v odprt prostor srečevanj, prve galerije Srečišče in sooblikovalec likovnega programa od leta 1997 dalje.Kulturno umetniško društvo LIK Naklo, vabi v danes ob 18 .uri v Pavlinovo galerijo kulturnega Doma Janeza Filipiča na odprtje dokumentarno - slikarske razstave o pomembnem Slovencu, velikem prešernoslovcu Tomu Zupanu. Prihodnje leto bo namreč minilo 180 let od njegovega rojstva. V Naklem se ga še posebej spominjajo, ker je upokojenska leta preživel na Okroglem pri Naklem. Pomemben je tudi zato, ker je svoje premoženje po smrti zapustil narodu. Nepremičnine Zvezi slepih Slovenije, knjižnico NUKu in Prešernov muzej Narodnemu muzeju, danes so ti predmeti na ogled v Prešernovi hiši v Kranju. Zupanovo življenje in delo bo predstavil avtor razstave Damijan Janežič. Razstava bo odprta še 23. in 30. decembra od 10. do 12. ure in 26. decembra od 10. do 16. ure. V ogrevanem šotoru pred mestno hišo v Novi Gorici bo jutri vrata ponovno odprl knjižni sejem Knjige pod jelkami. S širokim izborom knjižnih založnikov želi Društvo humanistov Goriške v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica prebivalcem mesta in širše okolice ponuditi kakovostno bero knjig in knjižnih novosti. Letošnji sejem je daleč največji od vseh dosedanjih v zimskem času. Udeležuje se ga 16 založniških hiš. Spremljevalni program sejma bo namenjen vsem generacijam in bo obsegal predstavitve knjig in pogovore z avtorji, glasbeni program ter delavnice za otroke. Prav vsak dan bo tudi svojevrstno kulinarično in glasbeno obarvan. Knjižni sejem Knjige pod jelkami bo potekal do 22. decembra, med 12. in 20. uro.

Jože Bartolj

kulturarazstava žiga okorn

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|16. 12. 2018
Sprejemanje naše končnosti

Za kakovost našega življenja je pomembno, kakšen odnos do smrti imamo. Naša gostja poudarja pomen hvaležnosti ob smrti našega bližnjega za vse, kar smo lepega skupaj doživeli ter vero, da se s smrtjo življenje ne konča, ampak gre za prehod v Novo življenje. Ne bojte se pogovora o smrti, zato prisluhnite modrim mislim Metke Klevišar.

Sprejemanje naše končnosti

Za kakovost našega življenja je pomembno, kakšen odnos do smrti imamo. Naša gostja poudarja pomen hvaležnosti ob smrti našega bližnjega za vse, kar smo lepega skupaj doživeli ter vero, da se s smrtjo življenje ne konča, ampak gre za prehod v Novo življenje. Ne bojte se pogovora o smrti, zato prisluhnite modrim mislim Metke Klevišar.

življenjesmrtsvetovanjepogovor

Klepet z Metko Klevišar

Sprejemanje naše končnosti
Za kakovost našega življenja je pomembno, kakšen odnos do smrti imamo. Naša gostja poudarja pomen hvaležnosti ob smrti našega bližnjega za vse, kar smo lepega skupaj doživeli ter vero, da se s smrtjo življenje ne konča, ampak gre za prehod v Novo življenje. Ne bojte se pogovora o smrti, zato prisluhnite modrim mislim Metke Klevišar.
VEČ ...|16. 12. 2018
Sprejemanje naše končnosti
Za kakovost našega življenja je pomembno, kakšen odnos do smrti imamo. Naša gostja poudarja pomen hvaležnosti ob smrti našega bližnjega za vse, kar smo lepega skupaj doživeli ter vero, da se s smrtjo življenje ne konča, ampak gre za prehod v Novo življenje. Ne bojte se pogovora o smrti, zato prisluhnite modrim mislim Metke Klevišar.

Damijana Medved

življenjesmrtsvetovanjepogovor

Radijska kateheza

VEČ ...|15. 12. 2018
Radost ljubezni

Rafko Klemenčič ter zakonca Vilma in Dani Siter. Zaključili smo poglavje papeževe spodbude Radost ljubezni, ki govori o preizkušnjah v družini, med katerimi je tudi smrt družinskega člana. Nadaljevali pa smo s sedmim poglavjem, ki govori o vzgoji otrok.

Radost ljubezni

Rafko Klemenčič ter zakonca Vilma in Dani Siter. Zaključili smo poglavje papeževe spodbude Radost ljubezni, ki govori o preizkušnjah v družini, med katerimi je tudi smrt družinskega člana. Nadaljevali pa smo s sedmim poglavjem, ki govori o vzgoji otrok.

duhovnostpogovordružba

Radijska kateheza

Radost ljubezni
Rafko Klemenčič ter zakonca Vilma in Dani Siter. Zaključili smo poglavje papeževe spodbude Radost ljubezni, ki govori o preizkušnjah v družini, med katerimi je tudi smrt družinskega člana. Nadaljevali pa smo s sedmim poglavjem, ki govori o vzgoji otrok.
VEČ ...|15. 12. 2018
Radost ljubezni
Rafko Klemenčič ter zakonca Vilma in Dani Siter. Zaključili smo poglavje papeževe spodbude Radost ljubezni, ki govori o preizkušnjah v družini, med katerimi je tudi smrt družinskega člana. Nadaljevali pa smo s sedmim poglavjem, ki govori o vzgoji otrok.

Marjana Debevec

duhovnostpogovordružba

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|13. 12. 2018
182. oddaja

V večeru, ko je ponekod rahlo snežilo, smo oddajo Ob radijskem ognjišču začeli s pesmijo Kakor bela snežinka – Stane Mancini, sledile so: Occhi di ragazza – Gianni Morandi (11. decembra je praznoval 74. rojstni dan); I’m sorry – Brenda Lee (11. decembra je slavila je 82. rojstni dan); Nocoj je praznik kitar - Nino Robič; New York, New York – Frank Sinatara (včeraj je bila 103. obletnica rojstva); Barcarole in der Nacht - Connie Francis (včeraj je praznovala 80. rojstni dan); Pišeš mi – Berta Ambrož; Mille Mille baci – Gabi Novak in Marko Novosel; Zakaj – Lado Leskovar in Aleš Gnamuš (Frane Milčinski – jutri je 104. obletnica rojstva – je za to pesem na Slovenski popevki ’73 prejel nagrado za besedilo); Pennsylvania 6-5000 - Glenn Miller (v soboto bo minilo 74 let od smrti); Walk On By - Dionne Warwick (rojstni dan 12. decembra 1940).

182. oddaja

V večeru, ko je ponekod rahlo snežilo, smo oddajo Ob radijskem ognjišču začeli s pesmijo Kakor bela snežinka – Stane Mancini, sledile so: Occhi di ragazza – Gianni Morandi (11. decembra je praznoval 74. rojstni dan); I’m sorry – Brenda Lee (11. decembra je slavila je 82. rojstni dan); Nocoj je praznik kitar - Nino Robič; New York, New York – Frank Sinatara (včeraj je bila 103. obletnica rojstva); Barcarole in der Nacht - Connie Francis (včeraj je praznovala 80. rojstni dan); Pišeš mi – Berta Ambrož; Mille Mille baci – Gabi Novak in Marko Novosel; Zakaj – Lado Leskovar in Aleš Gnamuš (Frane Milčinski – jutri je 104. obletnica rojstva – je za to pesem na Slovenski popevki ’73 prejel nagrado za besedilo); Pennsylvania 6-5000 - Glenn Miller (v soboto bo minilo 74 let od smrti); Walk On By - Dionne Warwick (rojstni dan 12. decembra 1940).

spominglasba

Ob radijskem ognjišču

182. oddaja
V večeru, ko je ponekod rahlo snežilo, smo oddajo Ob radijskem ognjišču začeli s pesmijo Kakor bela snežinka – Stane Mancini, sledile so: Occhi di ragazza – Gianni Morandi (11. decembra je praznoval 74. rojstni dan); I’m sorry – Brenda Lee (11. decembra je slavila je 82. rojstni dan); Nocoj je praznik kitar - Nino Robič; New York, New York – Frank Sinatara (včeraj je bila 103. obletnica rojstva); Barcarole in der Nacht - Connie Francis (včeraj je praznovala 80. rojstni dan); Pišeš mi – Berta Ambrož; Mille Mille baci – Gabi Novak in Marko Novosel; Zakaj – Lado Leskovar in Aleš Gnamuš (Frane Milčinski – jutri je 104. obletnica rojstva – je za to pesem na Slovenski popevki ’73 prejel nagrado za besedilo); Pennsylvania 6-5000 - Glenn Miller (v soboto bo minilo 74 let od smrti); Walk On By - Dionne Warwick (rojstni dan 12. decembra 1940).
VEČ ...|13. 12. 2018
182. oddaja
V večeru, ko je ponekod rahlo snežilo, smo oddajo Ob radijskem ognjišču začeli s pesmijo Kakor bela snežinka – Stane Mancini, sledile so: Occhi di ragazza – Gianni Morandi (11. decembra je praznoval 74. rojstni dan); I’m sorry – Brenda Lee (11. decembra je slavila je 82. rojstni dan); Nocoj je praznik kitar - Nino Robič; New York, New York – Frank Sinatara (včeraj je bila 103. obletnica rojstva); Barcarole in der Nacht - Connie Francis (včeraj je praznovala 80. rojstni dan); Pišeš mi – Berta Ambrož; Mille Mille baci – Gabi Novak in Marko Novosel; Zakaj – Lado Leskovar in Aleš Gnamuš (Frane Milčinski – jutri je 104. obletnica rojstva – je za to pesem na Slovenski popevki ’73 prejel nagrado za besedilo); Pennsylvania 6-5000 - Glenn Miller (v soboto bo minilo 74 let od smrti); Walk On By - Dionne Warwick (rojstni dan 12. decembra 1940).

Matjaž Merljak

spominglasba

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 12. 2018
Balantičev večer v Kamniku - knjiga Iva Brica v Dornberku - Nekatere razstave jaslic v Sloveniji

Kud Kdo in Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik vabita jutri v petek, 14. decembra 2018 ob 18. uri, na Balantičev večer, na katerem bodo slovesno prevzeli doprsni kip pesnika Franceta Balantiča, delo akad. kiparja Draga Tršarja, ki ga knjižnici podarja prof. France Pibernik. Večer je posvečen 75. obletnici pesnikove smrti. Pogovor s prof. Pibernikom bo vodil Tone Ftičar, Balantičeve pesmi pa bomo recitirali Brane Senegačnik, Jože Bartolj in Sergej Valijev, člani Kulturno umetniškega društva KDO.Župnija Dornberk vabi na predstavitev nove knjige Ivo Bric: VOJAŠKI DNEVNIK 1915–1919. Predstavitev knjige, ki bo jutri v petek ob 19.30 v avli OŠ Dornberk bo vodil dr. Jože Možina. Ta se bo pogovarjal z urednikom in piscem spremne študije prof. Petrom Černicem in dr. Renatom Podbersičem. Že ura pred tem bo v tamkajšnji župnijski cerkvi sv. Danijela sv. maša za pokojnega Iva Brica.Pred božičem marsikje po Sloveniji že postavljajo razstave jaslic. Teh že več let ne najdemo samo v muzejih in drugih notranjih prostorih, ampak tudi na prostem. Več o tem pa Petra Stopar:prispevek petra_stopar 3.20Društvo za ohranjanje dediščine iz Gradeža pri Turjaku bo že 11. leto zapored pripravilo največjo razstavo jaslic v Sloveniji, ki bo razprostrta med skrite kotičke Gradeža. »Pod kozolci, v starih hlevih, koritih, sušilnici, starih zapuščenih hišah. Koliko jih bo letos, ne vemo točno. Lani jih je bilo skoraj 270, velikih od enega centimetra do dveh metrov,« pravi predsednik društva Marko Šavli in dodaja, da so jaslice iz najrazličnejšega materiala, posebnost razstave pa je, da oživlja jaslice iz podstrešja. Tako si bodo med drugim obiskovalci lahko ogledali približno 250 let stare jaslice pokojne jasličarke iz Pirnič Brigite Juvan. Otvoritev bo v nedeljo, 16. decembra, ob 17.30 uri s krajšim koncertom, možen pa bo tudi ogled razstave ob spremljavi vodnikov.V Šmarju – Sap pa bodo v soboto, 15. decembra, ob 16. uri odprli razstavo jaslic, ki prihajajo z različnih koncev sveta. Zbirateljica in pobudnica razstave je Meta Zoran, ki sporoča: »Razstava bo v Turnčku poleg farne cerkve. Odprta bo do 6. januarja vsako nedeljo dopoldne in po kosilu ter vsako soboto od 14. do 17. ure. Po dogovoru lahko tudi katerikoli drug dan ali uro, le da naj nam to prej sporočijo na elektronski naslov našega turističnega društva Šmarje – Sap.«Na LUŠTni domačiji v Renkovci so postavili t. i. LUŠTne jaslice, saj so njihov glavni sestavni del paradižniki in drugi sadovi zemlje. Jaslice sta skupaj blagoslovila škofa katoliške in evangeličanske Cerkve Peter Štumpf in Geza Filo. »Ta ekumenski blagoslov je zopet eno od tistih znamenj, ki govori, da v prekmurju znamo kristjani obeh Cerkva v določenih pomembnih trenutkih našega praznovanja in življenja stopiti skupaj in skupaj moliti ter deliti blagoslov drug drugemu,« je povedal škof Štumpf.

Balantičev večer v Kamniku - knjiga Iva Brica v Dornberku - Nekatere razstave jaslic v Sloveniji

Kud Kdo in Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik vabita jutri v petek, 14. decembra 2018 ob 18. uri, na Balantičev večer, na katerem bodo slovesno prevzeli doprsni kip pesnika Franceta Balantiča, delo akad. kiparja Draga Tršarja, ki ga knjižnici podarja prof. France Pibernik. Večer je posvečen 75. obletnici pesnikove smrti. Pogovor s prof. Pibernikom bo vodil Tone Ftičar, Balantičeve pesmi pa bomo recitirali Brane Senegačnik, Jože Bartolj in Sergej Valijev, člani Kulturno umetniškega društva KDO.Župnija Dornberk vabi na predstavitev nove knjige Ivo Bric: VOJAŠKI DNEVNIK 1915–1919. Predstavitev knjige, ki bo jutri v petek ob 19.30 v avli OŠ Dornberk bo vodil dr. Jože Možina. Ta se bo pogovarjal z urednikom in piscem spremne študije prof. Petrom Černicem in dr. Renatom Podbersičem. Že ura pred tem bo v tamkajšnji župnijski cerkvi sv. Danijela sv. maša za pokojnega Iva Brica.Pred božičem marsikje po Sloveniji že postavljajo razstave jaslic. Teh že več let ne najdemo samo v muzejih in drugih notranjih prostorih, ampak tudi na prostem. Več o tem pa Petra Stopar:prispevek petra_stopar 3.20Društvo za ohranjanje dediščine iz Gradeža pri Turjaku bo že 11. leto zapored pripravilo največjo razstavo jaslic v Sloveniji, ki bo razprostrta med skrite kotičke Gradeža. »Pod kozolci, v starih hlevih, koritih, sušilnici, starih zapuščenih hišah. Koliko jih bo letos, ne vemo točno. Lani jih je bilo skoraj 270, velikih od enega centimetra do dveh metrov,« pravi predsednik društva Marko Šavli in dodaja, da so jaslice iz najrazličnejšega materiala, posebnost razstave pa je, da oživlja jaslice iz podstrešja. Tako si bodo med drugim obiskovalci lahko ogledali približno 250 let stare jaslice pokojne jasličarke iz Pirnič Brigite Juvan. Otvoritev bo v nedeljo, 16. decembra, ob 17.30 uri s krajšim koncertom, možen pa bo tudi ogled razstave ob spremljavi vodnikov.V Šmarju – Sap pa bodo v soboto, 15. decembra, ob 16. uri odprli razstavo jaslic, ki prihajajo z različnih koncev sveta. Zbirateljica in pobudnica razstave je Meta Zoran, ki sporoča: »Razstava bo v Turnčku poleg farne cerkve. Odprta bo do 6. januarja vsako nedeljo dopoldne in po kosilu ter vsako soboto od 14. do 17. ure. Po dogovoru lahko tudi katerikoli drug dan ali uro, le da naj nam to prej sporočijo na elektronski naslov našega turističnega društva Šmarje – Sap.«Na LUŠTni domačiji v Renkovci so postavili t. i. LUŠTne jaslice, saj so njihov glavni sestavni del paradižniki in drugi sadovi zemlje. Jaslice sta skupaj blagoslovila škofa katoliške in evangeličanske Cerkve Peter Štumpf in Geza Filo. »Ta ekumenski blagoslov je zopet eno od tistih znamenj, ki govori, da v prekmurju znamo kristjani obeh Cerkva v določenih pomembnih trenutkih našega praznovanja in življenja stopiti skupaj in skupaj moliti ter deliti blagoslov drug drugemu,« je povedal škof Štumpf.

jaslice v slovenijibalantičev večerivo bric

Kulturni utrinki

Balantičev večer v Kamniku - knjiga Iva Brica v Dornberku - Nekatere razstave jaslic v Sloveniji
Kud Kdo in Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik vabita jutri v petek, 14. decembra 2018 ob 18. uri, na Balantičev večer, na katerem bodo slovesno prevzeli doprsni kip pesnika Franceta Balantiča, delo akad. kiparja Draga Tršarja, ki ga knjižnici podarja prof. France Pibernik. Večer je posvečen 75. obletnici pesnikove smrti. Pogovor s prof. Pibernikom bo vodil Tone Ftičar, Balantičeve pesmi pa bomo recitirali Brane Senegačnik, Jože Bartolj in Sergej Valijev, člani Kulturno umetniškega društva KDO.Župnija Dornberk vabi na predstavitev nove knjige Ivo Bric: VOJAŠKI DNEVNIK 1915–1919. Predstavitev knjige, ki bo jutri v petek ob 19.30 v avli OŠ Dornberk bo vodil dr. Jože Možina. Ta se bo pogovarjal z urednikom in piscem spremne študije prof. Petrom Černicem in dr. Renatom Podbersičem. Že ura pred tem bo v tamkajšnji župnijski cerkvi sv. Danijela sv. maša za pokojnega Iva Brica.Pred božičem marsikje po Sloveniji že postavljajo razstave jaslic. Teh že več let ne najdemo samo v muzejih in drugih notranjih prostorih, ampak tudi na prostem. Več o tem pa Petra Stopar:prispevek petra_stopar 3.20Društvo za ohranjanje dediščine iz Gradeža pri Turjaku bo že 11. leto zapored pripravilo največjo razstavo jaslic v Sloveniji, ki bo razprostrta med skrite kotičke Gradeža. »Pod kozolci, v starih hlevih, koritih, sušilnici, starih zapuščenih hišah. Koliko jih bo letos, ne vemo točno. Lani jih je bilo skoraj 270, velikih od enega centimetra do dveh metrov,« pravi predsednik društva Marko Šavli in dodaja, da so jaslice iz najrazličnejšega materiala, posebnost razstave pa je, da oživlja jaslice iz podstrešja. Tako si bodo med drugim obiskovalci lahko ogledali približno 250 let stare jaslice pokojne jasličarke iz Pirnič Brigite Juvan. Otvoritev bo v nedeljo, 16. decembra, ob 17.30 uri s krajšim koncertom, možen pa bo tudi ogled razstave ob spremljavi vodnikov.V Šmarju – Sap pa bodo v soboto, 15. decembra, ob 16. uri odprli razstavo jaslic, ki prihajajo z različnih koncev sveta. Zbirateljica in pobudnica razstave je Meta Zoran, ki sporoča: »Razstava bo v Turnčku poleg farne cerkve. Odprta bo do 6. januarja vsako nedeljo dopoldne in po kosilu ter vsako soboto od 14. do 17. ure. Po dogovoru lahko tudi katerikoli drug dan ali uro, le da naj nam to prej sporočijo na elektronski naslov našega turističnega društva Šmarje – Sap.«Na LUŠTni domačiji v Renkovci so postavili t. i. LUŠTne jaslice, saj so njihov glavni sestavni del paradižniki in drugi sadovi zemlje. Jaslice sta skupaj blagoslovila škofa katoliške in evangeličanske Cerkve Peter Štumpf in Geza Filo. »Ta ekumenski blagoslov je zopet eno od tistih znamenj, ki govori, da v prekmurju znamo kristjani obeh Cerkva v določenih pomembnih trenutkih našega praznovanja in življenja stopiti skupaj in skupaj moliti ter deliti blagoslov drug drugemu,« je povedal škof Štumpf.
VEČ ...|13. 12. 2018
Balantičev večer v Kamniku - knjiga Iva Brica v Dornberku - Nekatere razstave jaslic v Sloveniji
Kud Kdo in Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik vabita jutri v petek, 14. decembra 2018 ob 18. uri, na Balantičev večer, na katerem bodo slovesno prevzeli doprsni kip pesnika Franceta Balantiča, delo akad. kiparja Draga Tršarja, ki ga knjižnici podarja prof. France Pibernik. Večer je posvečen 75. obletnici pesnikove smrti. Pogovor s prof. Pibernikom bo vodil Tone Ftičar, Balantičeve pesmi pa bomo recitirali Brane Senegačnik, Jože Bartolj in Sergej Valijev, člani Kulturno umetniškega društva KDO.Župnija Dornberk vabi na predstavitev nove knjige Ivo Bric: VOJAŠKI DNEVNIK 1915–1919. Predstavitev knjige, ki bo jutri v petek ob 19.30 v avli OŠ Dornberk bo vodil dr. Jože Možina. Ta se bo pogovarjal z urednikom in piscem spremne študije prof. Petrom Černicem in dr. Renatom Podbersičem. Že ura pred tem bo v tamkajšnji župnijski cerkvi sv. Danijela sv. maša za pokojnega Iva Brica.Pred božičem marsikje po Sloveniji že postavljajo razstave jaslic. Teh že več let ne najdemo samo v muzejih in drugih notranjih prostorih, ampak tudi na prostem. Več o tem pa Petra Stopar:prispevek petra_stopar 3.20Društvo za ohranjanje dediščine iz Gradeža pri Turjaku bo že 11. leto zapored pripravilo največjo razstavo jaslic v Sloveniji, ki bo razprostrta med skrite kotičke Gradeža. »Pod kozolci, v starih hlevih, koritih, sušilnici, starih zapuščenih hišah. Koliko jih bo letos, ne vemo točno. Lani jih je bilo skoraj 270, velikih od enega centimetra do dveh metrov,« pravi predsednik društva Marko Šavli in dodaja, da so jaslice iz najrazličnejšega materiala, posebnost razstave pa je, da oživlja jaslice iz podstrešja. Tako si bodo med drugim obiskovalci lahko ogledali približno 250 let stare jaslice pokojne jasličarke iz Pirnič Brigite Juvan. Otvoritev bo v nedeljo, 16. decembra, ob 17.30 uri s krajšim koncertom, možen pa bo tudi ogled razstave ob spremljavi vodnikov.V Šmarju – Sap pa bodo v soboto, 15. decembra, ob 16. uri odprli razstavo jaslic, ki prihajajo z različnih koncev sveta. Zbirateljica in pobudnica razstave je Meta Zoran, ki sporoča: »Razstava bo v Turnčku poleg farne cerkve. Odprta bo do 6. januarja vsako nedeljo dopoldne in po kosilu ter vsako soboto od 14. do 17. ure. Po dogovoru lahko tudi katerikoli drug dan ali uro, le da naj nam to prej sporočijo na elektronski naslov našega turističnega društva Šmarje – Sap.«Na LUŠTni domačiji v Renkovci so postavili t. i. LUŠTne jaslice, saj so njihov glavni sestavni del paradižniki in drugi sadovi zemlje. Jaslice sta skupaj blagoslovila škofa katoliške in evangeličanske Cerkve Peter Štumpf in Geza Filo. »Ta ekumenski blagoslov je zopet eno od tistih znamenj, ki govori, da v prekmurju znamo kristjani obeh Cerkva v določenih pomembnih trenutkih našega praznovanja in življenja stopiti skupaj in skupaj moliti ter deliti blagoslov drug drugemu,« je povedal škof Štumpf.

Jože Bartolj

jaslice v slovenijibalantičev večerivo bric

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 12. 2018
Drevi sklep Cankarjevega leta s proslavo na Vrhniki - Restavrirane Carpacciove Slike ponovno v Koprski stolnici

Drevi na predvečer 100. obletnice smrti Ivana Cankarja, bodo v Cankarjevem domu na Vrhniki zvečer ob 20.h, pripravili osrednjo državno proslavo ob sklepu Cankarjevega leta. To je še ena izmed številnih prireditev, ki so letos zaznamovale pisateljevo obletnico. Izhodiščna misel umetniškega programa proslave, katerega avtorja sta Marko Naberšnik in Dušan Moravec, izhaja iz pripovedke Kurent, ki jo je Cankar napisal leta 1909: O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama(...) Na proslavi bodo tako odmevale Cankarjeve besede in misli, ki ga razkrivajo kot tenkočutnega ustvarjalca. Z dramskimi nastopi bodo Cankarjeva dela predstavili igralci Polona Juh, Jurij Souček in Iztok Valič. Cankarjeve besede bo zaokrožila Slovenska suita Alda Kumarja v izvedbi Orkestra Simfonika Vrhnika pod vodstvom Marka Fabianija.V stolnici Marijinega vnebovzetja v Kopru so včeraj na drugo adventno nedeljo ob 10.00 uri predstavili in blagoslovili tri obnovljene slike Vittoreja in Benedetta Carpaccia, Predstavitev v templju, Pokol nedolžnih otrok in pa oltarno sliko Marija s svetnikoma. V Restavratorskem centru v Ljubljani so jih skrbno obnovili v treh letih in tako so spet zasijale v vsej renesančni lepoti. Po besedah Barbke Gosar Hirci iz zavoda za varstvo kulturne dediščine je bilo delo izjemno zahtevno.Prispevek barbara_gosar 1.48Koprski stolni župnik dr. Primož Krečič je povedal, kako so si zamislili promocijo omenjenih vrhunskih likovnih del, ki naj združuje turistične, umetnostne in verske vidike:prispevek primoz_krecic 1.55

Drevi sklep Cankarjevega leta s proslavo na Vrhniki - Restavrirane Carpacciove Slike ponovno v Koprski stolnici

Drevi na predvečer 100. obletnice smrti Ivana Cankarja, bodo v Cankarjevem domu na Vrhniki zvečer ob 20.h, pripravili osrednjo državno proslavo ob sklepu Cankarjevega leta. To je še ena izmed številnih prireditev, ki so letos zaznamovale pisateljevo obletnico. Izhodiščna misel umetniškega programa proslave, katerega avtorja sta Marko Naberšnik in Dušan Moravec, izhaja iz pripovedke Kurent, ki jo je Cankar napisal leta 1909: O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama(...) Na proslavi bodo tako odmevale Cankarjeve besede in misli, ki ga razkrivajo kot tenkočutnega ustvarjalca. Z dramskimi nastopi bodo Cankarjeva dela predstavili igralci Polona Juh, Jurij Souček in Iztok Valič. Cankarjeve besede bo zaokrožila Slovenska suita Alda Kumarja v izvedbi Orkestra Simfonika Vrhnika pod vodstvom Marka Fabianija.V stolnici Marijinega vnebovzetja v Kopru so včeraj na drugo adventno nedeljo ob 10.00 uri predstavili in blagoslovili tri obnovljene slike Vittoreja in Benedetta Carpaccia, Predstavitev v templju, Pokol nedolžnih otrok in pa oltarno sliko Marija s svetnikoma. V Restavratorskem centru v Ljubljani so jih skrbno obnovili v treh letih in tako so spet zasijale v vsej renesančni lepoti. Po besedah Barbke Gosar Hirci iz zavoda za varstvo kulturne dediščine je bilo delo izjemno zahtevno.Prispevek barbara_gosar 1.48Koprski stolni župnik dr. Primož Krečič je povedal, kako so si zamislili promocijo omenjenih vrhunskih likovnih del, ki naj združuje turistične, umetnostne in verske vidike:prispevek primoz_krecic 1.55

kulturabarbka gosar hircidr. primož krečič

Kulturni utrinki

Drevi sklep Cankarjevega leta s proslavo na Vrhniki - Restavrirane Carpacciove Slike ponovno v Koprski stolnici
Drevi na predvečer 100. obletnice smrti Ivana Cankarja, bodo v Cankarjevem domu na Vrhniki zvečer ob 20.h, pripravili osrednjo državno proslavo ob sklepu Cankarjevega leta. To je še ena izmed številnih prireditev, ki so letos zaznamovale pisateljevo obletnico. Izhodiščna misel umetniškega programa proslave, katerega avtorja sta Marko Naberšnik in Dušan Moravec, izhaja iz pripovedke Kurent, ki jo je Cankar napisal leta 1909: O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama(...) Na proslavi bodo tako odmevale Cankarjeve besede in misli, ki ga razkrivajo kot tenkočutnega ustvarjalca. Z dramskimi nastopi bodo Cankarjeva dela predstavili igralci Polona Juh, Jurij Souček in Iztok Valič. Cankarjeve besede bo zaokrožila Slovenska suita Alda Kumarja v izvedbi Orkestra Simfonika Vrhnika pod vodstvom Marka Fabianija.V stolnici Marijinega vnebovzetja v Kopru so včeraj na drugo adventno nedeljo ob 10.00 uri predstavili in blagoslovili tri obnovljene slike Vittoreja in Benedetta Carpaccia, Predstavitev v templju, Pokol nedolžnih otrok in pa oltarno sliko Marija s svetnikoma. V Restavratorskem centru v Ljubljani so jih skrbno obnovili v treh letih in tako so spet zasijale v vsej renesančni lepoti. Po besedah Barbke Gosar Hirci iz zavoda za varstvo kulturne dediščine je bilo delo izjemno zahtevno.Prispevek barbara_gosar 1.48Koprski stolni župnik dr. Primož Krečič je povedal, kako so si zamislili promocijo omenjenih vrhunskih likovnih del, ki naj združuje turistične, umetnostne in verske vidike:prispevek primoz_krecic 1.55
VEČ ...|10. 12. 2018
Drevi sklep Cankarjevega leta s proslavo na Vrhniki - Restavrirane Carpacciove Slike ponovno v Koprski stolnici
Drevi na predvečer 100. obletnice smrti Ivana Cankarja, bodo v Cankarjevem domu na Vrhniki zvečer ob 20.h, pripravili osrednjo državno proslavo ob sklepu Cankarjevega leta. To je še ena izmed številnih prireditev, ki so letos zaznamovale pisateljevo obletnico. Izhodiščna misel umetniškega programa proslave, katerega avtorja sta Marko Naberšnik in Dušan Moravec, izhaja iz pripovedke Kurent, ki jo je Cankar napisal leta 1909: O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama(...) Na proslavi bodo tako odmevale Cankarjeve besede in misli, ki ga razkrivajo kot tenkočutnega ustvarjalca. Z dramskimi nastopi bodo Cankarjeva dela predstavili igralci Polona Juh, Jurij Souček in Iztok Valič. Cankarjeve besede bo zaokrožila Slovenska suita Alda Kumarja v izvedbi Orkestra Simfonika Vrhnika pod vodstvom Marka Fabianija.V stolnici Marijinega vnebovzetja v Kopru so včeraj na drugo adventno nedeljo ob 10.00 uri predstavili in blagoslovili tri obnovljene slike Vittoreja in Benedetta Carpaccia, Predstavitev v templju, Pokol nedolžnih otrok in pa oltarno sliko Marija s svetnikoma. V Restavratorskem centru v Ljubljani so jih skrbno obnovili v treh letih in tako so spet zasijale v vsej renesančni lepoti. Po besedah Barbke Gosar Hirci iz zavoda za varstvo kulturne dediščine je bilo delo izjemno zahtevno.Prispevek barbara_gosar 1.48Koprski stolni župnik dr. Primož Krečič je povedal, kako so si zamislili promocijo omenjenih vrhunskih likovnih del, ki naj združuje turistične, umetnostne in verske vidike:prispevek primoz_krecic 1.55

Jože Bartolj

kulturabarbka gosar hircidr. primož krečič

Od slike do besede

VEČ ...|4. 12. 2018
Pesnica Ljubka Šorli in njene Goriške pesmi

Ob 25. obletnici smrti pomembne slovenske pesnice, katere pravo mesto bo v literarnem in pesniškem svetu šele dobilo pravo vrednost in vrednotenje, Ljubke Šorli, je letos izšla zbirka Goriške pesmi, izbrana pesniška dela iz njene bogate zapuščine, ki obsega 1030 pesmi. Izbral in uredil jih je njen nečak, ki je bil tudi naš sogovornik, Igor Tuta.

Pesnica Ljubka Šorli in njene Goriške pesmi

Ob 25. obletnici smrti pomembne slovenske pesnice, katere pravo mesto bo v literarnem in pesniškem svetu šele dobilo pravo vrednost in vrednotenje, Ljubke Šorli, je letos izšla zbirka Goriške pesmi, izbrana pesniška dela iz njene bogate zapuščine, ki obsega 1030 pesmi. Izbral in uredil jih je njen nečak, ki je bil tudi naš sogovornik, Igor Tuta.

kulturadružbaduhovnost

Od slike do besede

Pesnica Ljubka Šorli in njene Goriške pesmi
Ob 25. obletnici smrti pomembne slovenske pesnice, katere pravo mesto bo v literarnem in pesniškem svetu šele dobilo pravo vrednost in vrednotenje, Ljubke Šorli, je letos izšla zbirka Goriške pesmi, izbrana pesniška dela iz njene bogate zapuščine, ki obsega 1030 pesmi. Izbral in uredil jih je njen nečak, ki je bil tudi naš sogovornik, Igor Tuta.
VEČ ...|4. 12. 2018
Pesnica Ljubka Šorli in njene Goriške pesmi
Ob 25. obletnici smrti pomembne slovenske pesnice, katere pravo mesto bo v literarnem in pesniškem svetu šele dobilo pravo vrednost in vrednotenje, Ljubke Šorli, je letos izšla zbirka Goriške pesmi, izbrana pesniška dela iz njene bogate zapuščine, ki obsega 1030 pesmi. Izbral in uredil jih je njen nečak, ki je bil tudi naš sogovornik, Igor Tuta.

Nataša Ličen

kulturadružbaduhovnost

Priporočamo
|
Aktualno

Radijski misijon 2019

VEČ ...|13. 4. 2019
Večerni pogovor: Bil sem izgubljen in Si me našel

V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.

Večerni pogovor: Bil sem izgubljen in Si me našel

V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.

Nataša Ličen

Radijski misijon 2019duhovnostpogovor

Globine

VEČ ...|12. 3. 2019
O sektah in kultu

Tokratna tema je odprla vpšranja o cerkvenih verskih skupnostih, kultih in sektah. Zakaj je slednjih na tisoče po svetu in kako pravzaprav nastanejo? Kakšna je njihova zgodovina znotraj krščanstva in kakšne kulte goji današnji človek? Z nami bil jezuit p. Damjan Ristić.

O sektah in kultu

Tokratna tema je odprla vpšranja o cerkvenih verskih skupnostih, kultih in sektah. Zakaj je slednjih na tisoče po svetu in kako pravzaprav nastanejo? Kakšna je njihova zgodovina znotraj krščanstva in kakšne kulte goji današnji človek? Z nami bil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnostizobraževanjesektakult

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|15. 4. 2019
Sovražni govor in dodeljevanje sodnikov

V oddaji smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo se pogovarjali o pogosto omenjenem sovražnem govoru in dodeljevanju sodnikov.

Sovražni govor in dodeljevanje sodnikov

V oddaji smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo se pogovarjali o pogosto omenjenem sovražnem govoru in dodeljevanju sodnikov.

Alen Salihović

pogovordružbapolitika

Naš pogled

VEČ ...|16. 4. 2019
Tanja Dominko: Glavobol

O glavobolu, ki daje vrh politike in po drugi strani tudi nekatere duhovnike, ko ne vedo, kako pristopiti do množic, ki se zgrinjajo v cerkve, med letom pa jih ni.

Tanja Dominko: Glavobol

O glavobolu, ki daje vrh politike in po drugi strani tudi nekatere duhovnike, ko ne vedo, kako pristopiti do množic, ki se zgrinjajo v cerkve, med letom pa jih ni.

Tanja Dominko

politikacerkev

Program zadnjega tedna

VEČ ...|19. 4. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. april 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. april 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 4. 2019
Knjiga Jelke Reichamn ob njeni 80 letnici

Založba Mladinska knjiga je prestavila knjigo z naslovom Rasla je Jelka, ki je izšla ob 80 letnici ilustratorke Jelke Reichman. Gre za knjigo poezije, ki predstavlja pesmi, ki jih je Reichmanova ilustrirala v več kot 50 letih ustvarjalne poti.

Knjiga Jelke Reichamn ob njeni 80 letnici

Založba Mladinska knjiga je prestavila knjigo z naslovom Rasla je Jelka, ki je izšla ob 80 letnici ilustratorke Jelke Reichman. Gre za knjigo poezije, ki predstavlja pesmi, ki jih je Reichmanova ilustrirala v več kot 50 letih ustvarjalne poti.

Jože Bartolj

Jelka Reichamn

Svetovalnica

VEČ ...|19. 4. 2019
Velikonočni prazniki

Z nami je bil župnik s Police pri Grosupljem Jože Plut. Tema so bili prazniki. Kako se jih spominja iz otroštva in kako jih obhaja danes kot duhovnik.

Velikonočni prazniki

Z nami je bil župnik s Police pri Grosupljem Jože Plut. Tema so bili prazniki. Kako se jih spominja iz otroštva in kako jih obhaja danes kot duhovnik.

Nataša Ličen

pogovorduhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|19. 4. 2019
Tabernakelj. Prazen. Brez Boga.

VELIKI PETEK, dan Gospodovega trpljenja

Tabernakelj. Prazen. Brez Boga.

VELIKI PETEK, dan Gospodovega trpljenja

Gregor Čušin

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|19. 4. 2019
Žalostni del

Molili so radijski sodelavci. Molitev je vodil bolniški župnik Miro Šlibar.

Žalostni del

Molili so radijski sodelavci. Molitev je vodil bolniški župnik Miro Šlibar.

Radio Ognjišče

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|19. 4. 2019
Sv. Leon IX

Sv. Leon IX

Jure Sešek

duhovnost