Kronična mieloična levkemija

Zdravstveno Svetovalnico smo posvetili eni od oblik krvnega raka, ki je dolgo veljala za zahrbtno in smrtonosno, danes pa je to kronična bolezen. O tem, kako poteka in kakšna je vloga bolnika, s specialistko hematologije dr. Karlo Rener in direktorico združenja bolnikov z limfomom in levkemijo Kristino Modic.

Na Bledu srečanje PEN - Pikin Festival - 50 let od smrti Vena Pilona

Dr. Anton Trstenjak: Če bi še enkrat živel.

Naslov knjige izjemnega psihologa najbolje povzame vsebino tokratne oddaje, ki je nastala s pomočjo še ene njegove knjige, Smrt pred smrtjo. Dve zgodbi smo prebrali iz knjige Obrisal bo solze z njihovih oči, ki je izšla pri založbi Ognjišče, slišali pa smo tudi odlomek iz knjige Ognjena noč, avtorja Erica Emmanuela Schitta.

Preprečevanje samomorov

V Sloveniji zaradi samomora umre preveč ljudi. Osrednje sporočilo letošnjega svetovnega dneva preprečevanja samomora je, da lahko smrti preprečujemo, pri tem pa lahko sodeluje vsakdo - svojci, prijatelji, znanci... V današnji Svetovalnici smo gostili Anjo Klančar, ki je zaradi samomora izgubila oba starša.

V breznu 3 v Kočevskem rogu našli posmrtne ostanke približno 250 žrtev

Kdo so, zakaj so umrli smo se vprašali v tokratni oddaji Pogovor o. Slišali boste, kaj so o najdbi povedali kriminalist Pavel Jamnik, arheolog dr. Uroš Košir in predsednik jamarskega društva Novo mesto Zdravko Bučar. O tem, kako bi morali ta del naše polpretekle zgodovine ovrednotiti v šolah smo vprašali direktorico Študijskega centra za narodno spravo dr. Andrejo Valič Zver. Ob sklepu oddaje pa boste lahko prisluhnili še pogovoru z dr. Matejem Ogrinom, ki bo predstavil pobudo za postavitev spominskega znamenja prepovedanim in uničenim knjigam na Slovenskem zaradi cenzure, dveh svetovnih vojn in treh totalitarnih sistemov 20. stoletja.

Aleš Maver: Oprosti, Belorusija

Priznam, nad Belorusijo sem obupal kar precej let nazaj. Ko sem jo leta 2011 obiskal, sem tam videl marsikaj, česar si brez ostanka nisem znal razložiti. Kljub izrazito sovjetski sceni sem dobil občutek, da ljudje vsaj v mestih živijo solidno. Upanja, da bi se Belorusi kaj veliko pred njegovo smrtjo znebili dolgoletnega predsednika Aljaksandra Lukašenke, pa vsaj glede na tedaj videno nisem več gojil.Celotni komentar je objavljen na spletni strani Casnik.si.

Marija ima krancel zlat

Prihajajoči praznik veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo obeležili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte. V njej smo razgrnili, kakšno mesto zavzema Marija v pesemskem izročilu, kako je bila povezana z življenjem slovenskega ljudstva in na kakšen način je ljudska ustvarjalna domišljija upodobila Jezusovo mater.

Alma Karlin v Celjski Mohorjevi, 130 let od smrti Vincenta van Gogha

V Celjski Mohorjevi se bosta o Almi Karlin, svetovni popotnici, poliglotki in ljubiteljski etnologinji, pogovarjala urednik Aleš Čeh in ena najvičjih poznavalk Alme Karlin Jerneja Jezernik. Mineva 130 let od smrti nizozemskega slikarja Vincenta van Gogha. Za časa svojega kratkega življenja je prodal eno samo sliko, danes velja za enega od utemeljiteljev modernega slikarstva. Rezultati ankete, ki so jo organizatorji kulturnih dogodkov pripravili v sodelovanju s strokovnjaki s področja statistike, so pokazali, da so vprašani pogrešali kulturne dogodke v času zaprtja kulturnih prizorišč.

Sprejemanje smrti otroka

Smrt otroka je nekaj najhujšega, kar lahko doleti človeka. Nina in Gregor Bezenšek sta o tej težki izkušnji spregovorila v oddaji Srečanja. Njun otrok, dveinpolletni Viljem Julijan, je namreč pred dobrim letom izgubil boj z redko in neozdravljivo boleznijo. Kako je pri nas poskrbljeno in kakšne so pomanjkljivosti v sistemu skrbi za umirajoče in otroke z redkimi boleznimi?

Med viharjem in jasnino; akad. slikar Lojze Perko

Oddaja o slikarski razstavi v Dolenjskem muzeju ob štiridesetletnici umetnikove smrti.

Podivjani liberalizem!

Ne, to ni pamflet, kot je na primer smrt janšizmu, o čemer nekoliko kasneje, avtor tega zapisa se namreč zelo stvarno zavedam nevarnosti vsakršnega ekstremizma, tako levega, kot desnega. Liberalizem in konservatizem potrebujeta drug drugega. Leva Slovenija potrebuje desno, če želi zadihati s polnimi pljuči. Ampak, šment, kaj je levo in kaj desno, in kaj ekstremno na obeh polih? Če smo iskreni, smo ta vprašanja že nekje daleč, tako daleč, da se ne zavedamo več kdaj, izgubili na poti naše stvarnosti. Danes je pomembno samo tisto kar je moderno in hudo moderno je biti za vsakršno svobodo in za pravico in še posebej za enakopravnost. Lahko bi naštel še ducat takšnih besed, ki zelo lepo zvenijo, a so žal brez vsebine.

Celotni komentar si lahko preberete na stranehRadia Ognjišče.

Podpora pred smrtjo

V Svetovalnici smo se tokrat posvetili trenutkom, ki so neizbežni pri vsakem ko za bolezen ni zdravila, ko telo ne zmore več nekaterih funkcij in ko nastopi čakanje. Na slovo. V našem studiu sta bila Tatjana Fink in Boris Bjéljac iz Ljubhospica v Ljubljani.

Komentator Peter Merše o protestih zaradi policijskega nasilja in rasizma v ZDA

ZDA so zajeli protesti proti rasizmu in policijskemu nasilju. Sprožila jih je smrt temnopoltega Georgea Floyda med nedavno aretacijo. Poklicali smo komentatorja Petra Meršeta, ki trenutne razmere čez veliko lužo spremlja za spletni portal Domovina.je.

Oče Šarbel: menih, ki je z ljubeznijo iztrgal svoje telo minljivosti in postal svetnik.

Zaradi ljudi in njihove zaverovanosti v znanje, je zemlja zbolela. Ljubezen je bila večni zakon meniha, ki je ponižnost in skromnost živel tako zares, da ga je iztrgala minljivosti. Izredni dogodki in čudeži po njegovi smrti, so na njegov grob pripeljali množice, celo različnih veroizpovedi. V oddaji smo slišali nekaj odlomkov iz knjige Izreki svetega Šarbela, avtorja Hanna Skandarja, ki je izšla pri založbi Družina.

Federico Viktor Potočnik: Zdravnik s prve bojne črte: kako sem gledal, videl in občutil oddajo Tarča o “seznamih smrti”

Ob gledanju oddaje Tarča na TV Slovenija sem se zalotil, kako odkimavam skoraj vsakemu izrečenemu stavku. Izrečenih je bilo veliko polresnic, dogodki so bili prikazani nepošteno.S kolegi, ki smo oddajo spremljali, nismo bili le jezni, temveč predvsem razočarani. Mučno je bilo gledati nekatere novinarje, ki se na zdravljenje in etične dileme ob koncu življenja ne spoznajo, kako v prime-time ne rušijo samo ugleda našega poklica, ampak pljuvajo v obraz vsem, ki smo v tem času vestno izpolnjevali svoje poslanstvo – z vsemi prijetnimi in neprijetnimi stvari, ki spadajo zraven.

Kako po pandemiji gledamo na ostarele in vprašanje evtanazije?

Koronavirus je v ljudeh in družbi na sploh spremenil tudi pogled na smrt. Kako po pandemiji gledamo na ostarele in vprašanje evtanazije? Kako sedaj vidimo kulturo, ki zavrže vse, ki jih ne potrebuje? Kako mediji poročajo o smrti? O tem je beseda tekla na spletnem mednarodnem seminarju medijskih ustvarjalcev iz Gibanja fokolarov. Nekaj utrinkov ste lahko slišlai v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve, v kateri smo za vas pripravili tudi pričevanje dekleta iz Ekvadorja, kateremu je zaradi covida 19 umrlo več sorodnikov.

Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

100 let od smrti Soškega viteza

23. maja leta 2020 je minilo sto let od smrti Soškega viteza, uspešnega vojaškega poveljnika, feldmaršala Svetozarja Borojeviča, ki je v prvi svetovni vojni italijanskim vojakom preprečil opustošenje slovenske dežele. Bil je najuspešnejši vojaški poveljnik v prvi svetovni vojni. Tone Gorjup se je pogovarjal z zgodovinarjem Renatom Podbersičem.

Premestitve duhovnikov

Kako bo letos s premestitvami duhovnikov? Te bodo kljub koronavirusu, morda le manj številne, je v zadnji številki Družine zapisal novomeški škof Andrej Glavan. Dodal je, da nekatere spremembe želijo duhovniki sami; škofje nekatere premestitve načrtujejo zaradi smrti duhovnikov in novih pastoralnih potreb. Da premestitve bodo, je v pogovoru za Radio Ognjišče potrdil tudi ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.

Križev pot

»Naša« družina je izvedela žalostno novico, da je z dojenčkom, ki ga pričakujejo, nekaj narobe. Bili so zaskrbljeni in zvečer so se stisnili k mamici, ki je rekla, da ima tudi njihova družina svoj križev pot. A očka je dodal, da se bo ta končal z novim življenjem, ne s smrtjo – kar je tudi bistvo velike noči.

Možganska kap v času epidemije

Govorili smo o najpogostejši nevrološki bolezni, ki jo letno samo v Sloveniji doživi več kot 4.000 ljudi. Smrtnost zaradi možganske kapi je visoka, izredno velika pa je tudi invalidnost, ki jo povzroča. Kako skrbeti za preventivo v času epidemije je povedal predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije primarij dr. Matija Cevc.

Strah pred smrtjo

Govorili smo o strahu, ki nas prežema in onemogoča, da bi življenje živeli v polnosti in hvaležnosti.

Kako žalovati v času epidemije

Vsako žalovanje ob smrti bližnjega je že samo po sebi boleče, težko in naporno. V času epidemije koronavirusa je vse skupaj še veliko težje, saj se tudi od najbližjih pogosto ni mogoče posloviti na način, ki smo ga bili vajeni. Kaj nam je lahko v pomoč v tem napornem obdobju? O je spregovoril jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

Tadej Jakopič ob smrti vodja malteškega viteškega reda: Bil je neomajni zaščitnik ubogih in bolnih

Po nekajmesečni težki bolezni je umrl veliki mojster Suverenega malteškega reda Giacomo dalla Torre del Tempio di Sanguinetto. Star je bil 80 let. Kot so zapisali pri slovenski asociaciji se ga bodo »spominjali kot velikega dobrotnika in kot moža z globoko duhovnostjo in čutom za sočloveka ter neomajnega zaščitnika ubogih in bolnih«. Lani je bil veliki mojster na uradnem obisku tudi v Sloveniji. O tem je za Radio Ognjišče spregovoril predsednik slovenske asociacije Suverenega malteškega reda dr. Tadej Jakopič.

Gregor Gorenc: Pravi kristjan živi iz nepremagljivega upanja!

Gregor Gorenc, župnik župnije Rakek in soupravitelj župnije Unec, nas v rubriki Ostanímo povezano občestvo med drugim nagovarja: Velikonočni kristjan mora biti živo, poosebljeno upanje. Ali smo res? Velikokrat, če smo iskreni, vse prej, kot to. Kristjan mora gledati na življenje skozi Jezusa Kristusa, ki je premagal smrt in vso hudobijo sveta, ter ima moč, da to hudobijo premaga tudi v nas. Pravi kristjan zato živi iz nepremagljivega upanja!

249. oddaja

Predvajali smo skladbe: Ura brez kazalcev - Nino Robić, Ulica Jorgovana - Darko Domijan, My special prayer - Percy Sledge, On je rekel sonce - Marjetka Falk, L’Immensità - Johnny Dorelli, All I ever need is you - Tom Jones, Moja zgodba - Ivanka Kraševec, Sva su moja proljeća u meni - Tereza Kesovija, Weisse Rosen aus Athen - Nana Mouskouri, Butterfly - Nicole, Rio Bravo - Dan Martin, Zveličar naš je vstal od smrti - Gorenjci ...

Anton Česen: Navdihujoča dobrohotnost

V tišino jutra velike sobote je odjeknil glas o smrti našega dragega prijatelja nadškofa Alojza.

Stoletnica rojstva: Ljubo Sirc, žrtev komunistične represije in antikomunist

Ljubo Sirc se je rodil v Kranju 19. aprila 1920. Njegov korektno strnjen življenjepis je na voljo na slovenski Wikipediji. Sam sem se srečal z njim junija 1993 in ostala sva v stikih skoraj do njegove smrti 1. decembra 2016. Ob stoletnici njegovega rojstva čutim dolžnost, da slovensko javnost opozorim na velikega človeka. Ljubo Sirc večine svojega življenja ni preživel v Sloveniji, je pa bila Slovenija vedno v njegovem srcu in mislih. Za poživitev spomina na Ljuba bo primeren nagovor, ki sem ga imel, ko sem v imenu družine Sirc sprejel nagrado dr. Jožeta Pučnika, ki je bila Ljubu Sircu posmrtno podeljena leta 2017.

Celotno razmišljanje o Ljubu Sircu si lahko preberete v komentarju Mateja Kovača na spletni strani Časnik.si.

Franc Pen (1924 – 1944)

Stolnica v Linzu (Zgornja Avstrija), posvečena Materi božji, je bila 26. oktobra 2007 kraj posebne slovesnosti. Papežev delegat kardinal Martins je za blaženega razglasil 36-letnega kmečkega gospodarja Franza Jägerstätterja. Mož je pozorno spremljal dogajanja v nacistični Nemčiji: okupacija Porenja, priključitev Avstrije, okupacija Sudetov, teror tajne policije, zakon o evtanaziji ljudi, ki državo zgolj obremenjujejo, požar svetovne vojne… Javno je povedal, da kot veren katoličan na sme sodelovati pri nečem, kar je proti njegovi vesti, ne sme se boriti za nacistično državo. Prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj vendar pomisli na svojo družino – imel je ženo in tri otroke – pa se ni dal prepričati. Tudi žena, ki se je zavedala posledic, ga je podpirala v njegovem prepričanju. Februarja 1943 je zavrnil poziv v vojsko, marca so ga zaprli v vojaškem zaporu, julija je bil obsojen, 9. avgusta so ga usmrtili. Mučenec za svoje krščansko prepričanje!

Poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman

Proti moči smrti, ni rožice na vrti. To je dobro vedel tudi poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman. Pred leti je bil pogosto gost na našem radiu. Pred slabim mesecem dni se je od nas poslovil v 86. letu. Pogovor z njim je leta 2012 posnela Mateja Subotičanec. Lepo vabljeni k poslušanju spominske oddaje.

Poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman

Proti moči smrti, ni rožice na vrti. To je dobro vedel tudi poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman. Pred leti je bil pogosto gost na našem radiu. Pred slabim mesecem dni se je od nas poslovil v 86. letu. Pogovor z njim je leta 2012 posnela Mateja Subotičanec. Lepo vabljeni k poslušanju spominske oddaje.

Umetnost umiranja

Množičnost umiranja v pandemiji postavlja vsakogar od nas v resničnost osebne smrti. Zahodnjaki smo bolj kot ne opazovali umiranje na daljavo - npr. lačnih otrok v Afriki, žrtev vojn v Siriji in drugod, od blizu so nas oplazili le teroristični napadi ali umiranje na cestah. Za časa vojne v republikah bivše Jugoslavije so politiki štiri leta ponavljali: »Če bodo Srbi pobili še toliko ljudi, jih bomo pa ustavili.« A preden je NATO po diplomatskih prerekanjih naposled le končal vojno, smo bili priče genocidnim pokolom v Srebrenici in drugod. Zdaj pa ni sredstev zoper smrt razen samoizolacije, virus je nepredvidljiv, na udaru smo starejši, odrinjeni na rob družbe. Množično umiranje torej daje misliti in nam sprašuje vest.

Celoten komentar si lahko preberete na radio.ognjisce.si.

Marjan Pogačnik: Vstati iz teme

Ljubezen najde pot, smrt pa vztraja v grobu, je v med drugim v uvodniku aktualne, velikonočne številke Družine napisal Marjan Pogačnik.

Nadškofu Uranu v slovo

Ob vsem, kar je zaznamovalo prve mesece tega leta, sem slišal staro misel: »Prestopno leto veliko obeta, pa malo da.« Zdaj spoznavam, da lahko tudi veliko vzame. Nenavadno pogosto smo bili s sodelavci in družino na pogrebih. Pretresla nas je smrt v gorah, izguba mladega očeta, spremljali smo boj in slovo rosno mladega fantiča, poslovili smo se od našega direktorja msgr. Boleta, prijateljem, tudi sodelavcu in uredniku segali v roke in izrekali sožalje ob izgubi staršev … Ja, in prišel je čas, v katerem si niti roke ne moremo več stisniti. Čas, v katerem umrle zaradi bolezni v Evropi štejemo v desettisočih.

Tradicionalna protipotresna pobožnost

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman

Proti moči smrti, ni rožice na vrti. To je dobro vedel tudi poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman. Pred leti je bil pogosto gost na našem radiu. Pred slabim mesecem dni se je od nas poslovil v 86. letu. Pogovor z njim je leta 2012 posnela Mateja Subotičanec. Lepo vabljeni k poslušanju spominske oddaje.

Spominska oddaja ob smrti msgr. Alojza Urana

V spominski oddaji Naš gost, ki smo jo pripravili ob smrti nekdanjega ljubljanskega nadškofa msgr. Alojza Urana ste lahko slišali kako se je spominjal svojega otroštva, kako je v očetovi molitvi prepoznal obstoj Boga in kako ga je mama v hudi stiski že pred rojstvom posvetila Mariji. Na Radijskih počitnicah, v poletju leta 2018, smo pripravili pogovor z njim in v vsaki misli spoznavali njegovo dobrodušnost in iskreno preprostost, ki se ni dala preglasiti častem in pomembnosti. Bil je in ostaja »ljudski škof«, mož, ki je s pesmijo in zaupanjem v Boga prinašal veselje in radost, upanje in vero vsem, ki so se srečali z njim.

Prenos obredov velikega petka iz stolne cerkve škofije Murska Sobota

Veliki petek je dan Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Simbolika velikega petka predstavlja namero in razpoloženje, da se v odpovedi odpremo in postanemo bolj razpoložljivi za Božjo milost in spreobrnjenje srca. Obrede velikega petka je vodil stolni župnik Goran Kuhar.

Martin Golob: Vam povem, velika noč BO!

»Glavno se bo zgodilo! Jezus bo vstal in nam vsem pokazal, kako ljubezen odpira grobove smrti. Odrešeni smo tudi znotraj svojih domov. Bo, boste videli.« Tako nas je v rubriki »Ostanimo povezano občestvo – pozdravi naših duhovnikov«, nagovoril župnik v Srednji vasi v Bohinju Martin Golob.

Ferdinand Potokar (1911 - 1942)

Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil štajerskega duhovnika Ferdinanda Potokarja, ki je opravljal službo tajnika mariborskega škofa Tomažiča. Gestapovci so ga po aretaciji v celjskem Starem piskru pretepli do smrti. Umrl je 5. novembra 1942.

Kristina Lenc - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Kristine Lenc. Rojena je bila decembra 1945, sedem mesecev po smrti svojega očeta, po rodu Poljaka. Njegova smrt je še vedno zavita v tančico skrivnosti. Pričevalka bi rada našla njegov grob in mu postavila skromno obeležje.

5. postna, ali tiha nedelja

Jezus je sicer dopustil smrti vso moč, da z boleznimi, pa naj bo to rak, Korona virus, kap, ali kaj drugega, izniči vse kar je živega na tem svetu. Toda s tem je smrt izničila tudi sebe. Reši nas nekega omejenega načina bivanja in nas odpre za neprimerno lepše obzorje.Duhovni nagovor je pripravil novomeški škof Andrej Glavan.

Mag. Branko Cestnik o razmerah povezanih s koronavirusom

Sinoči sem imel videoklepet z župnikom Pietrom iz Bergama. Bil sem vesel, ker sem ga videl in slišal, žalosten, ker je tema najinega pogovora šla o bolezni in smrti, o koronavirusu, ki je v zadnjih tednih prav v severnoitalijanskem Bergamu razvil svojo uničevalno moč. Podobe kolone vojaških tovornjakov, ki iz Bergama odvažajo krste z umrlimi za koronavirusom, so presunile cel svet. Tako je zapisal p. Branko Cestnik na svoji blog strani in o tem je tudi tekla beseda v oddaji Spoznanje več predsodek manj.

Svetovna dneva poezije in lutk - Nagrada velenjica

21. marca, na prvi pomladni dan sta bila svetovna dneva pezije in lutk. Nagrado 19. Lirikonfesta Velenje, poimenovano velenjica - čaša nesmrtnosti, prejme pesnica, pisateljica, esejistka, prevajalka in kritičarka Lidija Dimkovska.

Fabrice Hadjadj: Kako uspeti v smrti, poglavje Mučeništvo za vsakogar.

Naslov knjige francoskega pisatelja Fabrica Hadjada, Kako uspeti v smrti, je že sam po sebi zanimiv, na dan 40-tih mučencev, smo za oddajo Sol in luč izbrali odlomek Mučeništvo za vsakogar. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

Spomenik skladatelju in duhovniku Stanku Premrlu

Danes (10. marec 2020) ob 11. uri bo na ljubljanskih Žalah ob grobu duhovnika in skladatelja msgr. Stanka Premrla odkritje in blagoslovitev spominskega obeležja ob 55-letnici njegove smrti in 115-letnici nastanka skladbe Zdravljica, ki je pred 30. leti postala slovenska himna.

Fil o pisatelju Mešku na Prevaljah - Razstava Rafaela Santija v Rimu

Projekcija filma TIHI VEČERI o pisatelju Franu Ksaverju Mešku bo v petek, 6. marca 2020 ob 18. uri, v Družbenem domu na Prevaljah. V rimskem razstavišču Scuderie del Quirinale bo od 5. marca na ogled razstava ob 500-letnice smrti velikega renesančnega slikarja Rafaela Santija.

Razstavi Lojzeta Perka in Marka Bouliera - Grošljev simpozij

V galeriji Dolenjskega muzeja v Novem mestu je na ogled razstava ob 40. obletnici smrti akademskega slikarja Lojzeta Perka. Francoski ustvarjalec Mark Bourlier se z izbranimi 52 deli zadnjih dveh desetletij predstavlja v Galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem. Meseci in letni časi od antike do renesanse bodo tema letošnjega Grošljevega simpozija, ki ga pripravlja ZRC SAZU.

Asia Bibi v Franciji

Mesto Pariz je v tem tednu je svetovnemu simbolu boja proti verskemu skrajništvu krščanski materi iz Pakistana Asii bibi podelilo posebno nagrado. Na temelju spornega zakona o bogoskrunstvu so jo namreč obsodili na smrt; kar devet let je preživela v zaporu. Pakistansko vrhovno sodišče jo je leta 2018 oprostilo in sedaj živi na skriti lokaciji v Kanadi. V pogovoru z novinarko Isabelle-Anne Tollet, ki se je vsa leta zavzemala za njeno izpustitev, je spregovorila o svojem življenju. Knjiga je v teh dneh izšla tudi v slovenskem prevodu z naslovom Končno svobodna.