Komentar Domovina.je

VEČ ...|13. 5. 2019
Poanta teh evropskih volitev: lahko nadzoruješ novice, a včasih se zgodi, da novice nadzorujejo tebe

Zdi se, da je ugrabitev nedolžnega starejšega vinogradnika v Beli Krajini popolnoma zasukala letošnjo kampanjo pred evropskimi volitvami. Dogodek je v najbolj neprimernem času ujel tako vladne stranke, ki računajo na zmago spričo zaslug za odlične trende v državi, kot tudi mainstream medije, ki so vse stavili na politični obrat na teh evropskih volitvah. Tako pa se zdi, da je ta nesrečnež sprožil plaz dogodkov, ki ga uveljavljene politične sile levice ne morejo več kontrolirati. Počakati bo sicer treba do samih volitev in do takrat se lahko zgodi še marsikaj, toda nekaj ugotovitev že lahko pokomentiramo.Z Belo Krajino je migrantska problematika dokončno postala odločujoč faktor na letošnjih volitvah. Še vedno smo sicer priče intenzivnemu omalovaževanju dogodkov in ljudi s strani določenih mnenjskih voditeljev, toda zdi se, da le-ti tudi s svojimi poskusi iz obupa ne uspejo in ne uspejo zmanipulirati javnosti.Glavni mediji so sprva poskušali s taktiko popolne ignorance dogodkov. Ker ta pristop ni obrodil sadov, so se politične konkurence lotili na način »shoot the messenger«, t.j. uničiti kredibilnost civilne družbe in politike, ki je na težave opozarjala. V tej luči je bil nedavni protestni shod v Črnomlju izveden premišljeno. Prednost na odru so dobili predstavniki javnosti, shod je bil odločen, a tudi zamejen s kulturnim programom, prisotnim političnim predstavnikom pa se namenoma ni dalo prostora na odru. Naj ljudje sami povedo, kaj čutijo in mislijo. To je zmedlo prenekatere novinarje, ki so pričakujoč blamažo ali škandal, čakali v zasedi. Z vedno večjo gotovostjo lahko trdimo, da zborovanje v Črnomlju ni bilo ne prvo in ne zadnje in da lahko pričakujemo stopnjevanje podobnih dogodkov – neodvisno od samih volitev.Ne moremo se znebiti občutka, da je letos levica tista, ki je na defenzivi, čeprav bi glede na vse dogodke morda pričakovali, da bi te volitve lahko bile dokončen obračun z »neposlušno« desnico v državi. Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo.Premešane karte na levi, konsolidacija na desniŠe več, opazimo lahko, da imajo te volitve morda celo potencial premešati pozicije moči znotraj Šarčeve vlade. Prvič: Levo sredino, ki ni bila sposobna sestaviti skupne liste za skupino ALDE, je vsem viden polom Šarčeve »spitzenkandidatke« Irene Joveve pahnil v hude škripce. Drugič: Tekom kampanje smo že videli dvakratno (evropsko ter slovensko) blamažo prve tovarišice liste Levica. Violeta Tomić je s tem v zadrego spravila trdo levi pravoverni del medijev, ki je morebiten visok odstotek liste Levica že videl kot »znamenje na nebu«, da je tudi v Slovenijo končno prišel duh Podemos-a. Tretjič: V mesecu maju, mesecu rdečih zvezd, Socialni Demokrati vedno bolj odločno prevzemajo ikonografijo svojih »nedonošenčkov« iz Levice, ki jim v resnici nikoli niso oprostili, da so jim prevzeli primat na levem polu, ki si ga SD kot uradni nasledniki KPS seveda nedvomno zaslužijo.Desnica se je medtem konsolidirala. Na pomladnem delu sta SDS in SLS jeseni zakopali bojno sekiro in nato letos pomladi postavili skupno listo ter tako naredili prvi korak v pomiritvi pomladnega tabora. NSi nadaljuje svojo jasno zgodbo že iz prejšnjih volitev v DZ in gre na te volitve s svojo listo močnih in preverjenih kandidatov, ki jo je nadgradila in razširila. Stranke pomladi z jasnimi in argumentiranimi nastopi nagovarjajo širok nabor volivcev, se medsebojno ne napadajo, lastnim članom pa dajejo motivacijo, da se volitev udeležijo ter pripomorejo h končnemu rezultatu. Tehnično in vsebinsko smo torej priča izvrstni kampanji, ki trenutno kaže na dober rezultat vseh treh strank oz. obeh list.Presenečenje te kampanje je nova desna stranka DOM, za katero se zdi, da je prva izvorno desno populistična stranka od osamosvojitve. Velik del desnice Jelinčičeve SNS zaradi njenega koketiranja namreč nikoli ni sprejel za svojo. DOM-ovci so zelo aktivni predvsem na družbenih omrežjih in se tako borijo proti medijski marginalizaciji, ki je lani (po krivici) pokopala Požarja. Požarjev »požar« so mediji še pogasili, DOM-ovega, ki ga kurijo ilegalni migranti, pa verjetno ne bodo zmogli. DOM sicer delno nagovarja iste volivce kot SNS, zato bo njena usoda na volitvah najverjetneje močno zaznamovala politiko v prihodnje. SNS si lahko upravičeno obeta poslanca na teh volitvah, toda morebiten dober rezultat Brščičeve četvorke – ne nujno s poslancem, ampak po številu glasov oz. odstotkov – lahko že pomeni, da smo dobili prihodnjega člana DZ, ki bo ključ do sestave prihodnje Vlade RS.Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo. Z evropskimi volitvami je bilo v preteklosti v različnih evropskih državah pogosto tako, da so bile tretirane kvečjemu kot priložnost, da volivci dajo oceno vladi. Letos volivci odločajo ne samo o medijsko doziranih puhlicah o posameznih področjih, ampak se bistveno bolj politično opredeljujejo do tega, kaj jim Evropa pomeni in v katero smer želijo, da bi se upravljanje Evropske unije zasukalo.Tudi v Sloveniji so volitve presegle ta namen in služijo bistveno večji politični prerazporeditvi. Kdo ve, morda pa je letošnja kampanja samo del daljšega trenda in smo priča ogrevanju za nekaj večjega. Karel Erjavec že ve.

Poanta teh evropskih volitev: lahko nadzoruješ novice, a včasih se zgodi, da novice nadzorujejo tebe

Zdi se, da je ugrabitev nedolžnega starejšega vinogradnika v Beli Krajini popolnoma zasukala letošnjo kampanjo pred evropskimi volitvami. Dogodek je v najbolj neprimernem času ujel tako vladne stranke, ki računajo na zmago spričo zaslug za odlične trende v državi, kot tudi mainstream medije, ki so vse stavili na politični obrat na teh evropskih volitvah. Tako pa se zdi, da je ta nesrečnež sprožil plaz dogodkov, ki ga uveljavljene politične sile levice ne morejo več kontrolirati. Počakati bo sicer treba do samih volitev in do takrat se lahko zgodi še marsikaj, toda nekaj ugotovitev že lahko pokomentiramo.Z Belo Krajino je migrantska problematika dokončno postala odločujoč faktor na letošnjih volitvah. Še vedno smo sicer priče intenzivnemu omalovaževanju dogodkov in ljudi s strani določenih mnenjskih voditeljev, toda zdi se, da le-ti tudi s svojimi poskusi iz obupa ne uspejo in ne uspejo zmanipulirati javnosti.Glavni mediji so sprva poskušali s taktiko popolne ignorance dogodkov. Ker ta pristop ni obrodil sadov, so se politične konkurence lotili na način »shoot the messenger«, t.j. uničiti kredibilnost civilne družbe in politike, ki je na težave opozarjala. V tej luči je bil nedavni protestni shod v Črnomlju izveden premišljeno. Prednost na odru so dobili predstavniki javnosti, shod je bil odločen, a tudi zamejen s kulturnim programom, prisotnim političnim predstavnikom pa se namenoma ni dalo prostora na odru. Naj ljudje sami povedo, kaj čutijo in mislijo. To je zmedlo prenekatere novinarje, ki so pričakujoč blamažo ali škandal, čakali v zasedi. Z vedno večjo gotovostjo lahko trdimo, da zborovanje v Črnomlju ni bilo ne prvo in ne zadnje in da lahko pričakujemo stopnjevanje podobnih dogodkov – neodvisno od samih volitev.Ne moremo se znebiti občutka, da je letos levica tista, ki je na defenzivi, čeprav bi glede na vse dogodke morda pričakovali, da bi te volitve lahko bile dokončen obračun z »neposlušno« desnico v državi. Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo.Premešane karte na levi, konsolidacija na desniŠe več, opazimo lahko, da imajo te volitve morda celo potencial premešati pozicije moči znotraj Šarčeve vlade. Prvič: Levo sredino, ki ni bila sposobna sestaviti skupne liste za skupino ALDE, je vsem viden polom Šarčeve »spitzenkandidatke« Irene Joveve pahnil v hude škripce. Drugič: Tekom kampanje smo že videli dvakratno (evropsko ter slovensko) blamažo prve tovarišice liste Levica. Violeta Tomić je s tem v zadrego spravila trdo levi pravoverni del medijev, ki je morebiten visok odstotek liste Levica že videl kot »znamenje na nebu«, da je tudi v Slovenijo končno prišel duh Podemos-a. Tretjič: V mesecu maju, mesecu rdečih zvezd, Socialni Demokrati vedno bolj odločno prevzemajo ikonografijo svojih »nedonošenčkov« iz Levice, ki jim v resnici nikoli niso oprostili, da so jim prevzeli primat na levem polu, ki si ga SD kot uradni nasledniki KPS seveda nedvomno zaslužijo.Desnica se je medtem konsolidirala. Na pomladnem delu sta SDS in SLS jeseni zakopali bojno sekiro in nato letos pomladi postavili skupno listo ter tako naredili prvi korak v pomiritvi pomladnega tabora. NSi nadaljuje svojo jasno zgodbo že iz prejšnjih volitev v DZ in gre na te volitve s svojo listo močnih in preverjenih kandidatov, ki jo je nadgradila in razširila. Stranke pomladi z jasnimi in argumentiranimi nastopi nagovarjajo širok nabor volivcev, se medsebojno ne napadajo, lastnim članom pa dajejo motivacijo, da se volitev udeležijo ter pripomorejo h končnemu rezultatu. Tehnično in vsebinsko smo torej priča izvrstni kampanji, ki trenutno kaže na dober rezultat vseh treh strank oz. obeh list.Presenečenje te kampanje je nova desna stranka DOM, za katero se zdi, da je prva izvorno desno populistična stranka od osamosvojitve. Velik del desnice Jelinčičeve SNS zaradi njenega koketiranja namreč nikoli ni sprejel za svojo. DOM-ovci so zelo aktivni predvsem na družbenih omrežjih in se tako borijo proti medijski marginalizaciji, ki je lani (po krivici) pokopala Požarja. Požarjev »požar« so mediji še pogasili, DOM-ovega, ki ga kurijo ilegalni migranti, pa verjetno ne bodo zmogli. DOM sicer delno nagovarja iste volivce kot SNS, zato bo njena usoda na volitvah najverjetneje močno zaznamovala politiko v prihodnje. SNS si lahko upravičeno obeta poslanca na teh volitvah, toda morebiten dober rezultat Brščičeve četvorke – ne nujno s poslancem, ampak po številu glasov oz. odstotkov – lahko že pomeni, da smo dobili prihodnjega člana DZ, ki bo ključ do sestave prihodnje Vlade RS.Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo. Z evropskimi volitvami je bilo v preteklosti v različnih evropskih državah pogosto tako, da so bile tretirane kvečjemu kot priložnost, da volivci dajo oceno vladi. Letos volivci odločajo ne samo o medijsko doziranih puhlicah o posameznih področjih, ampak se bistveno bolj politično opredeljujejo do tega, kaj jim Evropa pomeni in v katero smer želijo, da bi se upravljanje Evropske unije zasukalo.Tudi v Sloveniji so volitve presegle ta namen in služijo bistveno večji politični prerazporeditvi. Kdo ve, morda pa je letošnja kampanja samo del daljšega trenda in smo priča ogrevanju za nekaj večjega. Karel Erjavec že ve.

domovinakomentareuvolitveparlament

Komentar Domovina.je

Poanta teh evropskih volitev: lahko nadzoruješ novice, a včasih se zgodi, da novice nadzorujejo tebe
Zdi se, da je ugrabitev nedolžnega starejšega vinogradnika v Beli Krajini popolnoma zasukala letošnjo kampanjo pred evropskimi volitvami. Dogodek je v najbolj neprimernem času ujel tako vladne stranke, ki računajo na zmago spričo zaslug za odlične trende v državi, kot tudi mainstream medije, ki so vse stavili na politični obrat na teh evropskih volitvah. Tako pa se zdi, da je ta nesrečnež sprožil plaz dogodkov, ki ga uveljavljene politične sile levice ne morejo več kontrolirati. Počakati bo sicer treba do samih volitev in do takrat se lahko zgodi še marsikaj, toda nekaj ugotovitev že lahko pokomentiramo.Z Belo Krajino je migrantska problematika dokončno postala odločujoč faktor na letošnjih volitvah. Še vedno smo sicer priče intenzivnemu omalovaževanju dogodkov in ljudi s strani določenih mnenjskih voditeljev, toda zdi se, da le-ti tudi s svojimi poskusi iz obupa ne uspejo in ne uspejo zmanipulirati javnosti.Glavni mediji so sprva poskušali s taktiko popolne ignorance dogodkov. Ker ta pristop ni obrodil sadov, so se politične konkurence lotili na način »shoot the messenger«, t.j. uničiti kredibilnost civilne družbe in politike, ki je na težave opozarjala. V tej luči je bil nedavni protestni shod v Črnomlju izveden premišljeno. Prednost na odru so dobili predstavniki javnosti, shod je bil odločen, a tudi zamejen s kulturnim programom, prisotnim političnim predstavnikom pa se namenoma ni dalo prostora na odru. Naj ljudje sami povedo, kaj čutijo in mislijo. To je zmedlo prenekatere novinarje, ki so pričakujoč blamažo ali škandal, čakali v zasedi. Z vedno večjo gotovostjo lahko trdimo, da zborovanje v Črnomlju ni bilo ne prvo in ne zadnje in da lahko pričakujemo stopnjevanje podobnih dogodkov – neodvisno od samih volitev.Ne moremo se znebiti občutka, da je letos levica tista, ki je na defenzivi, čeprav bi glede na vse dogodke morda pričakovali, da bi te volitve lahko bile dokončen obračun z »neposlušno« desnico v državi. Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo.Premešane karte na levi, konsolidacija na desniŠe več, opazimo lahko, da imajo te volitve morda celo potencial premešati pozicije moči znotraj Šarčeve vlade. Prvič: Levo sredino, ki ni bila sposobna sestaviti skupne liste za skupino ALDE, je vsem viden polom Šarčeve »spitzenkandidatke« Irene Joveve pahnil v hude škripce. Drugič: Tekom kampanje smo že videli dvakratno (evropsko ter slovensko) blamažo prve tovarišice liste Levica. Violeta Tomić je s tem v zadrego spravila trdo levi pravoverni del medijev, ki je morebiten visok odstotek liste Levica že videl kot »znamenje na nebu«, da je tudi v Slovenijo končno prišel duh Podemos-a. Tretjič: V mesecu maju, mesecu rdečih zvezd, Socialni Demokrati vedno bolj odločno prevzemajo ikonografijo svojih »nedonošenčkov« iz Levice, ki jim v resnici nikoli niso oprostili, da so jim prevzeli primat na levem polu, ki si ga SD kot uradni nasledniki KPS seveda nedvomno zaslužijo.Desnica se je medtem konsolidirala. Na pomladnem delu sta SDS in SLS jeseni zakopali bojno sekiro in nato letos pomladi postavili skupno listo ter tako naredili prvi korak v pomiritvi pomladnega tabora. NSi nadaljuje svojo jasno zgodbo že iz prejšnjih volitev v DZ in gre na te volitve s svojo listo močnih in preverjenih kandidatov, ki jo je nadgradila in razširila. Stranke pomladi z jasnimi in argumentiranimi nastopi nagovarjajo širok nabor volivcev, se medsebojno ne napadajo, lastnim članom pa dajejo motivacijo, da se volitev udeležijo ter pripomorejo h končnemu rezultatu. Tehnično in vsebinsko smo torej priča izvrstni kampanji, ki trenutno kaže na dober rezultat vseh treh strank oz. obeh list.Presenečenje te kampanje je nova desna stranka DOM, za katero se zdi, da je prva izvorno desno populistična stranka od osamosvojitve. Velik del desnice Jelinčičeve SNS zaradi njenega koketiranja namreč nikoli ni sprejel za svojo. DOM-ovci so zelo aktivni predvsem na družbenih omrežjih in se tako borijo proti medijski marginalizaciji, ki je lani (po krivici) pokopala Požarja. Požarjev »požar« so mediji še pogasili, DOM-ovega, ki ga kurijo ilegalni migranti, pa verjetno ne bodo zmogli. DOM sicer delno nagovarja iste volivce kot SNS, zato bo njena usoda na volitvah najverjetneje močno zaznamovala politiko v prihodnje. SNS si lahko upravičeno obeta poslanca na teh volitvah, toda morebiten dober rezultat Brščičeve četvorke – ne nujno s poslancem, ampak po številu glasov oz. odstotkov – lahko že pomeni, da smo dobili prihodnjega člana DZ, ki bo ključ do sestave prihodnje Vlade RS.Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo. Z evropskimi volitvami je bilo v preteklosti v različnih evropskih državah pogosto tako, da so bile tretirane kvečjemu kot priložnost, da volivci dajo oceno vladi. Letos volivci odločajo ne samo o medijsko doziranih puhlicah o posameznih področjih, ampak se bistveno bolj politično opredeljujejo do tega, kaj jim Evropa pomeni in v katero smer želijo, da bi se upravljanje Evropske unije zasukalo.Tudi v Sloveniji so volitve presegle ta namen in služijo bistveno večji politični prerazporeditvi. Kdo ve, morda pa je letošnja kampanja samo del daljšega trenda in smo priča ogrevanju za nekaj večjega. Karel Erjavec že ve.
VEČ ...|13. 5. 2019
Poanta teh evropskih volitev: lahko nadzoruješ novice, a včasih se zgodi, da novice nadzorujejo tebe
Zdi se, da je ugrabitev nedolžnega starejšega vinogradnika v Beli Krajini popolnoma zasukala letošnjo kampanjo pred evropskimi volitvami. Dogodek je v najbolj neprimernem času ujel tako vladne stranke, ki računajo na zmago spričo zaslug za odlične trende v državi, kot tudi mainstream medije, ki so vse stavili na politični obrat na teh evropskih volitvah. Tako pa se zdi, da je ta nesrečnež sprožil plaz dogodkov, ki ga uveljavljene politične sile levice ne morejo več kontrolirati. Počakati bo sicer treba do samih volitev in do takrat se lahko zgodi še marsikaj, toda nekaj ugotovitev že lahko pokomentiramo.Z Belo Krajino je migrantska problematika dokončno postala odločujoč faktor na letošnjih volitvah. Še vedno smo sicer priče intenzivnemu omalovaževanju dogodkov in ljudi s strani določenih mnenjskih voditeljev, toda zdi se, da le-ti tudi s svojimi poskusi iz obupa ne uspejo in ne uspejo zmanipulirati javnosti.Glavni mediji so sprva poskušali s taktiko popolne ignorance dogodkov. Ker ta pristop ni obrodil sadov, so se politične konkurence lotili na način »shoot the messenger«, t.j. uničiti kredibilnost civilne družbe in politike, ki je na težave opozarjala. V tej luči je bil nedavni protestni shod v Črnomlju izveden premišljeno. Prednost na odru so dobili predstavniki javnosti, shod je bil odločen, a tudi zamejen s kulturnim programom, prisotnim političnim predstavnikom pa se namenoma ni dalo prostora na odru. Naj ljudje sami povedo, kaj čutijo in mislijo. To je zmedlo prenekatere novinarje, ki so pričakujoč blamažo ali škandal, čakali v zasedi. Z vedno večjo gotovostjo lahko trdimo, da zborovanje v Črnomlju ni bilo ne prvo in ne zadnje in da lahko pričakujemo stopnjevanje podobnih dogodkov – neodvisno od samih volitev.Ne moremo se znebiti občutka, da je letos levica tista, ki je na defenzivi, čeprav bi glede na vse dogodke morda pričakovali, da bi te volitve lahko bile dokončen obračun z »neposlušno« desnico v državi. Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo.Premešane karte na levi, konsolidacija na desniŠe več, opazimo lahko, da imajo te volitve morda celo potencial premešati pozicije moči znotraj Šarčeve vlade. Prvič: Levo sredino, ki ni bila sposobna sestaviti skupne liste za skupino ALDE, je vsem viden polom Šarčeve »spitzenkandidatke« Irene Joveve pahnil v hude škripce. Drugič: Tekom kampanje smo že videli dvakratno (evropsko ter slovensko) blamažo prve tovarišice liste Levica. Violeta Tomić je s tem v zadrego spravila trdo levi pravoverni del medijev, ki je morebiten visok odstotek liste Levica že videl kot »znamenje na nebu«, da je tudi v Slovenijo končno prišel duh Podemos-a. Tretjič: V mesecu maju, mesecu rdečih zvezd, Socialni Demokrati vedno bolj odločno prevzemajo ikonografijo svojih »nedonošenčkov« iz Levice, ki jim v resnici nikoli niso oprostili, da so jim prevzeli primat na levem polu, ki si ga SD kot uradni nasledniki KPS seveda nedvomno zaslužijo.Desnica se je medtem konsolidirala. Na pomladnem delu sta SDS in SLS jeseni zakopali bojno sekiro in nato letos pomladi postavili skupno listo ter tako naredili prvi korak v pomiritvi pomladnega tabora. NSi nadaljuje svojo jasno zgodbo že iz prejšnjih volitev v DZ in gre na te volitve s svojo listo močnih in preverjenih kandidatov, ki jo je nadgradila in razširila. Stranke pomladi z jasnimi in argumentiranimi nastopi nagovarjajo širok nabor volivcev, se medsebojno ne napadajo, lastnim članom pa dajejo motivacijo, da se volitev udeležijo ter pripomorejo h končnemu rezultatu. Tehnično in vsebinsko smo torej priča izvrstni kampanji, ki trenutno kaže na dober rezultat vseh treh strank oz. obeh list.Presenečenje te kampanje je nova desna stranka DOM, za katero se zdi, da je prva izvorno desno populistična stranka od osamosvojitve. Velik del desnice Jelinčičeve SNS zaradi njenega koketiranja namreč nikoli ni sprejel za svojo. DOM-ovci so zelo aktivni predvsem na družbenih omrežjih in se tako borijo proti medijski marginalizaciji, ki je lani (po krivici) pokopala Požarja. Požarjev »požar« so mediji še pogasili, DOM-ovega, ki ga kurijo ilegalni migranti, pa verjetno ne bodo zmogli. DOM sicer delno nagovarja iste volivce kot SNS, zato bo njena usoda na volitvah najverjetneje močno zaznamovala politiko v prihodnje. SNS si lahko upravičeno obeta poslanca na teh volitvah, toda morebiten dober rezultat Brščičeve četvorke – ne nujno s poslancem, ampak po številu glasov oz. odstotkov – lahko že pomeni, da smo dobili prihodnjega člana DZ, ki bo ključ do sestave prihodnje Vlade RS.Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo. Z evropskimi volitvami je bilo v preteklosti v različnih evropskih državah pogosto tako, da so bile tretirane kvečjemu kot priložnost, da volivci dajo oceno vladi. Letos volivci odločajo ne samo o medijsko doziranih puhlicah o posameznih področjih, ampak se bistveno bolj politično opredeljujejo do tega, kaj jim Evropa pomeni in v katero smer želijo, da bi se upravljanje Evropske unije zasukalo.Tudi v Sloveniji so volitve presegle ta namen in služijo bistveno večji politični prerazporeditvi. Kdo ve, morda pa je letošnja kampanja samo del daljšega trenda in smo priča ogrevanju za nekaj večjega. Karel Erjavec že ve.

Rajko Podgoršek

domovinakomentareuvolitveparlament

Pogovor o

VEČ ...|8. 5. 2019
Violeta Bulc in volitve v Evropski parlament

Na predvečer Dneva Evrope je bila gostja oddaje Pogovor o evropska komisarka Violeta Bulc. Predstavila nam je svoje delo v Bruslju v zadnjih petih letih in komentirala tudi aktualno dogajanje, povezano z prihajajočimi volitvami v Evropski parlament. Vabljeni k poslušanju!

Violeta Bulc in volitve v Evropski parlament

Na predvečer Dneva Evrope je bila gostja oddaje Pogovor o evropska komisarka Violeta Bulc. Predstavila nam je svoje delo v Bruslju v zadnjih petih letih in komentirala tudi aktualno dogajanje, povezano z prihajajočimi volitvami v Evropski parlament. Vabljeni k poslušanju!

politikavolitveevropska unijaevropski parlament

Pogovor o

Violeta Bulc in volitve v Evropski parlament
Na predvečer Dneva Evrope je bila gostja oddaje Pogovor o evropska komisarka Violeta Bulc. Predstavila nam je svoje delo v Bruslju v zadnjih petih letih in komentirala tudi aktualno dogajanje, povezano z prihajajočimi volitvami v Evropski parlament. Vabljeni k poslušanju!
VEČ ...|8. 5. 2019
Violeta Bulc in volitve v Evropski parlament
Na predvečer Dneva Evrope je bila gostja oddaje Pogovor o evropska komisarka Violeta Bulc. Predstavila nam je svoje delo v Bruslju v zadnjih petih letih in komentirala tudi aktualno dogajanje, povezano z prihajajočimi volitvami v Evropski parlament. Vabljeni k poslušanju!

Helena Škrlec

politikavolitveevropska unijaevropski parlament

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 4. 2019
Maver: Ukrajinci so že večkrat pokazali, da je z njimi težko pometati

Še vedno odmeva, da je ukrajinski komik Volodimir Zelenski v nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev v Ukrajini prepričljivo zmagal s skoraj tričetrtinsko podporo volivcev. Ali je mogoče z izvolitvijo komika potegniti kakšno vzporednico s Slovenijo in z ZDA, smo vprašali političnega analitika Aleša Mavra.

Maver: Ukrajinci so že večkrat pokazali, da je z njimi težko pometati

Še vedno odmeva, da je ukrajinski komik Volodimir Zelenski v nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev v Ukrajini prepričljivo zmagal s skoraj tričetrtinsko podporo volivcev. Ali je mogoče z izvolitvijo komika potegniti kakšno vzporednico s Slovenijo in z ZDA, smo vprašali političnega analitika Aleša Mavra.

maverukrajinavolitvepolitikainfo

Informativni prispevki

Maver: Ukrajinci so že večkrat pokazali, da je z njimi težko pometati
Še vedno odmeva, da je ukrajinski komik Volodimir Zelenski v nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev v Ukrajini prepričljivo zmagal s skoraj tričetrtinsko podporo volivcev. Ali je mogoče z izvolitvijo komika potegniti kakšno vzporednico s Slovenijo in z ZDA, smo vprašali političnega analitika Aleša Mavra.
VEČ ...|24. 4. 2019
Maver: Ukrajinci so že večkrat pokazali, da je z njimi težko pometati
Še vedno odmeva, da je ukrajinski komik Volodimir Zelenski v nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev v Ukrajini prepričljivo zmagal s skoraj tričetrtinsko podporo volivcev. Ali je mogoče z izvolitvijo komika potegniti kakšno vzporednico s Slovenijo in z ZDA, smo vprašali političnega analitika Aleša Mavra.

Alen Salihović

maverukrajinavolitvepolitikainfo

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 4. 2019
Profesor Miro Haček o porastu ekstremnih strank pred Evropskimi volitvami

Italijanski notranji minister in predsednik stranke Liga Matteo Salvini je v Milanu predstavil zavezništvo več evropskih desnih populističnih strank za volitve v Evropski parlament. Poimenovali so ga Evropsko zavezništvo ljudstev in narodov, njegov cilj pa je postati najmočnejša politična skupina v Evropskem parlamentu. O ekstremih, ki se pojavljajo pred volitvami se je Alen Salihović pogovarjal z Mirotom Hačkom s Fakultete za družbene vede.

Profesor Miro Haček o porastu ekstremnih strank pred Evropskimi volitvami

Italijanski notranji minister in predsednik stranke Liga Matteo Salvini je v Milanu predstavil zavezništvo več evropskih desnih populističnih strank za volitve v Evropski parlament. Poimenovali so ga Evropsko zavezništvo ljudstev in narodov, njegov cilj pa je postati najmočnejša politična skupina v Evropskem parlamentu. O ekstremih, ki se pojavljajo pred volitvami se je Alen Salihović pogovarjal z Mirotom Hačkom s Fakultete za družbene vede.

infoeuvolitvepolitika

Informativni prispevki

Profesor Miro Haček o porastu ekstremnih strank pred Evropskimi volitvami
Italijanski notranji minister in predsednik stranke Liga Matteo Salvini je v Milanu predstavil zavezništvo več evropskih desnih populističnih strank za volitve v Evropski parlament. Poimenovali so ga Evropsko zavezništvo ljudstev in narodov, njegov cilj pa je postati najmočnejša politična skupina v Evropskem parlamentu. O ekstremih, ki se pojavljajo pred volitvami se je Alen Salihović pogovarjal z Mirotom Hačkom s Fakultete za družbene vede.
VEČ ...|8. 4. 2019
Profesor Miro Haček o porastu ekstremnih strank pred Evropskimi volitvami
Italijanski notranji minister in predsednik stranke Liga Matteo Salvini je v Milanu predstavil zavezništvo več evropskih desnih populističnih strank za volitve v Evropski parlament. Poimenovali so ga Evropsko zavezništvo ljudstev in narodov, njegov cilj pa je postati najmočnejša politična skupina v Evropskem parlamentu. O ekstremih, ki se pojavljajo pred volitvami se je Alen Salihović pogovarjal z Mirotom Hačkom s Fakultete za družbene vede.

Alen Salihović

infoeuvolitvepolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 4. 2019
Gradna o izvolitvi Drnovška v predsedstvo SFRJ: Bil je preverjen kader.

Mineva 30 let od prvih neposrednih volitev v predsedstvo SFRJ. S 57-odstotno podporo je politični novinec Janez Drnovšek presenetljivo premagal starega političnega in partijskega veljaka Marka Bulca. Po besedah zgodovinarja Staneta Grande izvolitev ni bila presenečenje, kot to želijo prikazati, saj so Drnovška pred tem dobro preverili.

Gradna o izvolitvi Drnovška v predsedstvo SFRJ: Bil je preverjen kader.

Mineva 30 let od prvih neposrednih volitev v predsedstvo SFRJ. S 57-odstotno podporo je politični novinec Janez Drnovšek presenetljivo premagal starega političnega in partijskega veljaka Marka Bulca. Po besedah zgodovinarja Staneta Grande izvolitev ni bila presenečenje, kot to želijo prikazati, saj so Drnovška pred tem dobro preverili.

družbainfoizobraževanjespominpolitikapogovorstane grandasfrjjanez drnovšekvolitve

Informativni prispevki

Gradna o izvolitvi Drnovška v predsedstvo SFRJ: Bil je preverjen kader.
Mineva 30 let od prvih neposrednih volitev v predsedstvo SFRJ. S 57-odstotno podporo je politični novinec Janez Drnovšek presenetljivo premagal starega političnega in partijskega veljaka Marka Bulca. Po besedah zgodovinarja Staneta Grande izvolitev ni bila presenečenje, kot to želijo prikazati, saj so Drnovška pred tem dobro preverili.
VEČ ...|2. 4. 2019
Gradna o izvolitvi Drnovška v predsedstvo SFRJ: Bil je preverjen kader.
Mineva 30 let od prvih neposrednih volitev v predsedstvo SFRJ. S 57-odstotno podporo je politični novinec Janez Drnovšek presenetljivo premagal starega političnega in partijskega veljaka Marka Bulca. Po besedah zgodovinarja Staneta Grande izvolitev ni bila presenečenje, kot to želijo prikazati, saj so Drnovška pred tem dobro preverili.

Alen Salihović

družbainfoizobraževanjespominpolitikapogovorstane grandasfrjjanez drnovšekvolitve

Komentar Časnik.si

VEČ ...|6. 3. 2019
Dr. Ivan Štuhec: Amatersko je, da za evropski parlament kandidirajo čisti začetki in luzerji

Slovenska politika je zapisana amaterizmu in eksperimentiranju.

Dr. Ivan Štuhec: Amatersko je, da za evropski parlament kandidirajo čisti začetki in luzerji

Slovenska politika je zapisana amaterizmu in eksperimentiranju.

politikaevropski parlamentvolitve

Komentar Časnik.si

Dr. Ivan Štuhec: Amatersko je, da za evropski parlament kandidirajo čisti začetki in luzerji
Slovenska politika je zapisana amaterizmu in eksperimentiranju.
VEČ ...|6. 3. 2019
Dr. Ivan Štuhec: Amatersko je, da za evropski parlament kandidirajo čisti začetki in luzerji
Slovenska politika je zapisana amaterizmu in eksperimentiranju.

Ivan Štuhec

politikaevropski parlamentvolitve

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 2. 2019
Evropske volitve bodo v Sloveniji privedle do spopada znanih obrazov

Kako dvigniti udeležbo na prihajajočih volitvah v Evropski parlament? To je vprašanje, s katerim se intenzivno ukvarjajo ustanove Evropske unije in tudi njene članice. Državljane želijo prepričati, da Bruselj ni daleč, da vpliva na naša življenja in da oddaja glasu proti koncu letošnjega ni nepomembna. Poklicali smo sodelavca Inštituta za politični menedžment Alema Maksutija.

Evropske volitve bodo v Sloveniji privedle do spopada znanih obrazov

Kako dvigniti udeležbo na prihajajočih volitvah v Evropski parlament? To je vprašanje, s katerim se intenzivno ukvarjajo ustanove Evropske unije in tudi njene članice. Državljane želijo prepričati, da Bruselj ni daleč, da vpliva na naša življenja in da oddaja glasu proti koncu letošnjega ni nepomembna. Poklicali smo sodelavca Inštituta za politični menedžment Alema Maksutija.

infopogovorpolitikaEvropska unijavolitve

Informativni prispevki

Evropske volitve bodo v Sloveniji privedle do spopada znanih obrazov
Kako dvigniti udeležbo na prihajajočih volitvah v Evropski parlament? To je vprašanje, s katerim se intenzivno ukvarjajo ustanove Evropske unije in tudi njene članice. Državljane želijo prepričati, da Bruselj ni daleč, da vpliva na naša življenja in da oddaja glasu proti koncu letošnjega ni nepomembna. Poklicali smo sodelavca Inštituta za politični menedžment Alema Maksutija.
VEČ ...|4. 2. 2019
Evropske volitve bodo v Sloveniji privedle do spopada znanih obrazov
Kako dvigniti udeležbo na prihajajočih volitvah v Evropski parlament? To je vprašanje, s katerim se intenzivno ukvarjajo ustanove Evropske unije in tudi njene članice. Državljane želijo prepričati, da Bruselj ni daleč, da vpliva na naša življenja in da oddaja glasu proti koncu letošnjega ni nepomembna. Poklicali smo sodelavca Inštituta za politični menedžment Alema Maksutija.

Helena Škrlec

infopogovorpolitikaEvropska unijavolitve

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 1. 2019
Stranke sestavljajo liste za volitve v evropski parlament

V strankah se vse bolj ukvarjajo s sestavljanjem list za evropske volitve.

Stranke sestavljajo liste za volitve v evropski parlament

V strankah se vse bolj ukvarjajo s sestavljanjem list za evropske volitve.

infopolitikaevropske volitve

Informativni prispevki

Stranke sestavljajo liste za volitve v evropski parlament
V strankah se vse bolj ukvarjajo s sestavljanjem list za evropske volitve.
VEČ ...|8. 1. 2019
Stranke sestavljajo liste za volitve v evropski parlament
V strankah se vse bolj ukvarjajo s sestavljanjem list za evropske volitve.

Alen Salihović

infopolitikaevropske volitve

Pogovor o

VEČ ...|21. 11. 2018
Analiza izidov tokratnih lokalnih volitev

Politični komentatorji Rok Čakš s portala Domovina, Peter Jančič s Spletnega časopisa in dr. Alem Maksuti z Inštituta za politični menedžment so analizirali izide tokratnih lokalnih volitev. Dotaknili smo se tudi aktualnega dogajanja, še posebej odnosov v koaliciji. Vabljeni k poslušanju.

Analiza izidov tokratnih lokalnih volitev

Politični komentatorji Rok Čakš s portala Domovina, Peter Jančič s Spletnega časopisa in dr. Alem Maksuti z Inštituta za politični menedžment so analizirali izide tokratnih lokalnih volitev. Dotaknili smo se tudi aktualnega dogajanja, še posebej odnosov v koaliciji. Vabljeni k poslušanju.

komentarpolitikavolitve

Pogovor o

Analiza izidov tokratnih lokalnih volitev
Politični komentatorji Rok Čakš s portala Domovina, Peter Jančič s Spletnega časopisa in dr. Alem Maksuti z Inštituta za politični menedžment so analizirali izide tokratnih lokalnih volitev. Dotaknili smo se tudi aktualnega dogajanja, še posebej odnosov v koaliciji. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|21. 11. 2018
Analiza izidov tokratnih lokalnih volitev
Politični komentatorji Rok Čakš s portala Domovina, Peter Jančič s Spletnega časopisa in dr. Alem Maksuti z Inštituta za politični menedžment so analizirali izide tokratnih lokalnih volitev. Dotaknili smo se tudi aktualnega dogajanja, še posebej odnosov v koaliciji. Vabljeni k poslušanju.

Helena Škrlec

komentarpolitikavolitve

Komentar Časnik.si

VEČ ...|21. 11. 2018
Aleš Maver: Volitve brez jasnega signala

Verjetno je že moč reči, da na lokalnih volitvah opoziciji ni uspel kak velik preboj, četudi niti vladajoče koalicije ni mogoče razglasiti za zmagovalko.

Aleš Maver: Volitve brez jasnega signala

Verjetno je že moč reči, da na lokalnih volitvah opoziciji ni uspel kak velik preboj, četudi niti vladajoče koalicije ni mogoče razglasiti za zmagovalko.

komentarpolitikavolitve

Komentar Časnik.si

Aleš Maver: Volitve brez jasnega signala
Verjetno je že moč reči, da na lokalnih volitvah opoziciji ni uspel kak velik preboj, četudi niti vladajoče koalicije ni mogoče razglasiti za zmagovalko.
VEČ ...|21. 11. 2018
Aleš Maver: Volitve brez jasnega signala
Verjetno je že moč reči, da na lokalnih volitvah opoziciji ni uspel kak velik preboj, četudi niti vladajoče koalicije ni mogoče razglasiti za zmagovalko.

Aleš Maver

komentarpolitikavolitve

Komentar Domovina.je

VEČ ...|19. 11. 2018
Državo naj vodi levica, občino desnica - Martin Nahtigal

Slovenci pokažemo željo po dejavnem državljanstvu vsaj vsake štiri leta, ko napočijo lokalne volitve. Letošnja udeležba je bila za štiri odstotke višja od lanske. Komentar Martina Nahtigala je prebral Jure Sešek.

Državo naj vodi levica, občino desnica - Martin Nahtigal

Slovenci pokažemo željo po dejavnem državljanstvu vsaj vsake štiri leta, ko napočijo lokalne volitve. Letošnja udeležba je bila za štiri odstotke višja od lanske. Komentar Martina Nahtigala je prebral Jure Sešek.

politikakomentarvolitve

Komentar Domovina.je

Državo naj vodi levica, občino desnica - Martin Nahtigal
Slovenci pokažemo željo po dejavnem državljanstvu vsaj vsake štiri leta, ko napočijo lokalne volitve. Letošnja udeležba je bila za štiri odstotke višja od lanske. Komentar Martina Nahtigala je prebral Jure Sešek.
VEČ ...|19. 11. 2018
Državo naj vodi levica, občino desnica - Martin Nahtigal
Slovenci pokažemo željo po dejavnem državljanstvu vsaj vsake štiri leta, ko napočijo lokalne volitve. Letošnja udeležba je bila za štiri odstotke višja od lanske. Komentar Martina Nahtigala je prebral Jure Sešek.

Martin Nahtigal

politikakomentarvolitve

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 11. 2018
Janković v Ljubljani, Šrot v Celju, Kontič v Velenju, Macedoni v Novem mestu in Jevšek v Murski Soboti zmagovalci, v drugih mestnih občinah drugi krog

Na volišča je včeraj odšla več kot polovica volilnih upravičencev v državi. V mestnih občinah je bila udeležba slabša, povprečno je znašala dobrih 46 odstotkov. Župana so izvolili v 156 občinah, v preostalih 56 pa bo potreben drugi krog. Kar 134 županov in županj je dobilo vnovičen mandat.

Janković v Ljubljani, Šrot v Celju, Kontič v Velenju, Macedoni v Novem mestu in Jevšek v Murski Soboti zmagovalci, v drugih mestnih občinah drugi krog

Na volišča je včeraj odšla več kot polovica volilnih upravičencev v državi. V mestnih občinah je bila udeležba slabša, povprečno je znašala dobrih 46 odstotkov. Župana so izvolili v 156 občinah, v preostalih 56 pa bo potreben drugi krog. Kar 134 županov in županj je dobilo vnovičen mandat.

infopolitikalokalne volitveobčine

Informativni prispevki

Janković v Ljubljani, Šrot v Celju, Kontič v Velenju, Macedoni v Novem mestu in Jevšek v Murski Soboti zmagovalci, v drugih mestnih občinah drugi krog
Na volišča je včeraj odšla več kot polovica volilnih upravičencev v državi. V mestnih občinah je bila udeležba slabša, povprečno je znašala dobrih 46 odstotkov. Župana so izvolili v 156 občinah, v preostalih 56 pa bo potreben drugi krog. Kar 134 županov in županj je dobilo vnovičen mandat.
VEČ ...|19. 11. 2018
Janković v Ljubljani, Šrot v Celju, Kontič v Velenju, Macedoni v Novem mestu in Jevšek v Murski Soboti zmagovalci, v drugih mestnih občinah drugi krog
Na volišča je včeraj odšla več kot polovica volilnih upravičencev v državi. V mestnih občinah je bila udeležba slabša, povprečno je znašala dobrih 46 odstotkov. Župana so izvolili v 156 občinah, v preostalih 56 pa bo potreben drugi krog. Kar 134 županov in županj je dobilo vnovičen mandat.

Tanja Dominko

infopolitikalokalne volitveobčine

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 11. 2018
Predsedniki strank povečini zadovoljni z rezultati volitev

Na prvem mestu po številu izvoljenih županov, 23, ostaja Slovenska ljudska stranka, največ svetniških mandatov je pripadlo SDS. Med tistimi, ki so izboljšali rezultat na lokalni ravni je tudi NSi, tako so pomladne stranke skupaj dobile najmanj 43 županov, vladne le 15, od tega stranka Marjana Šarca ostaja po prvem krogu brez župana in le s 53 svetniki. Za primerjavo SDS jih ima tam, kjer so volili po proporcionalnem volilnem sistemu 537, SD 333, SLS 217 in NSi 176. Kljub temu so tudi letos prednjačili samostojni kandidati, izvoljenih jih je bilo 87.

Predsedniki strank povečini zadovoljni z rezultati volitev

Na prvem mestu po številu izvoljenih županov, 23, ostaja Slovenska ljudska stranka, največ svetniških mandatov je pripadlo SDS. Med tistimi, ki so izboljšali rezultat na lokalni ravni je tudi NSi, tako so pomladne stranke skupaj dobile najmanj 43 županov, vladne le 15, od tega stranka Marjana Šarca ostaja po prvem krogu brez župana in le s 53 svetniki. Za primerjavo SDS jih ima tam, kjer so volili po proporcionalnem volilnem sistemu 537, SD 333, SLS 217 in NSi 176. Kljub temu so tudi letos prednjačili samostojni kandidati, izvoljenih jih je bilo 87.

infopolitikavolitvežupanipredsednik

Informativni prispevki

Predsedniki strank povečini zadovoljni z rezultati volitev
Na prvem mestu po številu izvoljenih županov, 23, ostaja Slovenska ljudska stranka, največ svetniških mandatov je pripadlo SDS. Med tistimi, ki so izboljšali rezultat na lokalni ravni je tudi NSi, tako so pomladne stranke skupaj dobile najmanj 43 županov, vladne le 15, od tega stranka Marjana Šarca ostaja po prvem krogu brez župana in le s 53 svetniki. Za primerjavo SDS jih ima tam, kjer so volili po proporcionalnem volilnem sistemu 537, SD 333, SLS 217 in NSi 176. Kljub temu so tudi letos prednjačili samostojni kandidati, izvoljenih jih je bilo 87.
VEČ ...|19. 11. 2018
Predsedniki strank povečini zadovoljni z rezultati volitev
Na prvem mestu po številu izvoljenih županov, 23, ostaja Slovenska ljudska stranka, največ svetniških mandatov je pripadlo SDS. Med tistimi, ki so izboljšali rezultat na lokalni ravni je tudi NSi, tako so pomladne stranke skupaj dobile najmanj 43 županov, vladne le 15, od tega stranka Marjana Šarca ostaja po prvem krogu brez župana in le s 53 svetniki. Za primerjavo SDS jih ima tam, kjer so volili po proporcionalnem volilnem sistemu 537, SD 333, SLS 217 in NSi 176. Kljub temu so tudi letos prednjačili samostojni kandidati, izvoljenih jih je bilo 87.

Alen Salihović

infopolitikavolitvežupanipredsednik

Komentar Časnik.si

VEČ ...|14. 11. 2018
Lokalna samouprava kliče po reformi - dr. Ivan Štuhec

Kampanja za lokalne volitve, še posebej županske, je prišla v finalni del. Komentar dr. Ivana Štuheca je prebrala Slavi Košir.

Lokalna samouprava kliče po reformi - dr. Ivan Štuhec

Kampanja za lokalne volitve, še posebej županske, je prišla v finalni del. Komentar dr. Ivana Štuheca je prebrala Slavi Košir.

politikavolitve

Komentar Časnik.si

Lokalna samouprava kliče po reformi - dr. Ivan Štuhec
Kampanja za lokalne volitve, še posebej županske, je prišla v finalni del. Komentar dr. Ivana Štuheca je prebrala Slavi Košir.
VEČ ...|14. 11. 2018
Lokalna samouprava kliče po reformi - dr. Ivan Štuhec
Kampanja za lokalne volitve, še posebej županske, je prišla v finalni del. Komentar dr. Ivana Štuheca je prebrala Slavi Košir.

Ivan Štuhec

politikavolitve

Lokalne volitve v Mariboru

VEČ ...|14. 11. 2018
Kandidati o sodelovanju z verskimi skupnostmi ter o Slomšku in Maistru

Za položaj župana se v Metni občini Maribor poteguje kar 18 ljudi. Na vse smo naslovili tri vprašanja, odgovore smo prejeli od 13. kandidatk in kandidatov. Zanimal nas je njihov pogled na sodelovanje z verskimi skupnostmi, kako gledajo na Antona Martina Slomška in Rudolfa Maistra ter katera bo njihova prva naloga kot župana ali županje.

Kandidati o sodelovanju z verskimi skupnostmi ter o Slomšku in Maistru

Za položaj župana se v Metni občini Maribor poteguje kar 18 ljudi. Na vse smo naslovili tri vprašanja, odgovore smo prejeli od 13. kandidatk in kandidatov. Zanimal nas je njihov pogled na sodelovanje z verskimi skupnostmi, kako gledajo na Antona Martina Slomška in Rudolfa Maistra ter katera bo njihova prva naloga kot župana ali županje.

politikavolitvemariborslomšekmaisterlokalnoinfo

Lokalne volitve v Mariboru

Kandidati o sodelovanju z verskimi skupnostmi ter o Slomšku in Maistru
Za položaj župana se v Metni občini Maribor poteguje kar 18 ljudi. Na vse smo naslovili tri vprašanja, odgovore smo prejeli od 13. kandidatk in kandidatov. Zanimal nas je njihov pogled na sodelovanje z verskimi skupnostmi, kako gledajo na Antona Martina Slomška in Rudolfa Maistra ter katera bo njihova prva naloga kot župana ali županje.
VEČ ...|14. 11. 2018
Kandidati o sodelovanju z verskimi skupnostmi ter o Slomšku in Maistru
Za položaj župana se v Metni občini Maribor poteguje kar 18 ljudi. Na vse smo naslovili tri vprašanja, odgovore smo prejeli od 13. kandidatk in kandidatov. Zanimal nas je njihov pogled na sodelovanje z verskimi skupnostmi, kako gledajo na Antona Martina Slomška in Rudolfa Maistra ter katera bo njihova prva naloga kot župana ali županje.

Alen Salihović

politikavolitvemariborslomšekmaisterlokalnoinfo

Lokalne volitve v Mariboru

VEČ ...|14. 11. 2018
Kandidati o sodelovanju z verskimi skupnostmi ter o Slomšku in Maistru

Za položaj župana se v Metni občini Maribor poteguje kar 18 ljudi. Na vse smo naslovili tri vprašanja, odgovore smo prejeli od 13. kandidatk in kandidatov. Zanimal nas je njihov pogled na sodelovanje z verskimi skupnostmi, kako gledajo na Antona Martina Slomška in Rudolfa Maistra ter katera bo njihova prva naloga kot župana ali županje.

Kandidati o sodelovanju z verskimi skupnostmi ter o Slomšku in Maistru

Za položaj župana se v Metni občini Maribor poteguje kar 18 ljudi. Na vse smo naslovili tri vprašanja, odgovore smo prejeli od 13. kandidatk in kandidatov. Zanimal nas je njihov pogled na sodelovanje z verskimi skupnostmi, kako gledajo na Antona Martina Slomška in Rudolfa Maistra ter katera bo njihova prva naloga kot župana ali županje.

politikavolitvemariborslomšekmaisterlokalnoinfo

Lokalne volitve v Mariboru

Kandidati o sodelovanju z verskimi skupnostmi ter o Slomšku in Maistru
Za položaj župana se v Metni občini Maribor poteguje kar 18 ljudi. Na vse smo naslovili tri vprašanja, odgovore smo prejeli od 13. kandidatk in kandidatov. Zanimal nas je njihov pogled na sodelovanje z verskimi skupnostmi, kako gledajo na Antona Martina Slomška in Rudolfa Maistra ter katera bo njihova prva naloga kot župana ali županje.
VEČ ...|14. 11. 2018
Kandidati o sodelovanju z verskimi skupnostmi ter o Slomšku in Maistru
Za položaj župana se v Metni občini Maribor poteguje kar 18 ljudi. Na vse smo naslovili tri vprašanja, odgovore smo prejeli od 13. kandidatk in kandidatov. Zanimal nas je njihov pogled na sodelovanje z verskimi skupnostmi, kako gledajo na Antona Martina Slomška in Rudolfa Maistra ter katera bo njihova prva naloga kot župana ali županje.

Alen Salihović

politikavolitvemariborslomšekmaisterlokalnoinfo

Pogovor o

VEČ ...|14. 11. 2018
Županski kandidati v škofijskih mestih

V oddaji smo vam predstavili še enkrat, kdo so kandidati in kandidatke za župane in županje v škofijskih mestih.

Županski kandidati v škofijskih mestih

V oddaji smo vam predstavili še enkrat, kdo so kandidati in kandidatke za župane in županje v škofijskih mestih.

infopolitikapogovorlokalne volitveškofijaceljemariborljubljanamurska sobotanovo mestokoper

Pogovor o

Županski kandidati v škofijskih mestih
V oddaji smo vam predstavili še enkrat, kdo so kandidati in kandidatke za župane in županje v škofijskih mestih.
VEČ ...|14. 11. 2018
Županski kandidati v škofijskih mestih
V oddaji smo vam predstavili še enkrat, kdo so kandidati in kandidatke za župane in županje v škofijskih mestih.

Alen SalihovićHelena ŠkrlecTone GorjupPetra StoparTanja

infopolitikapogovorlokalne volitveškofijaceljemariborljubljanamurska sobotanovo mestokoper

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 11. 2018
Mamić o primeru Bandellija: Šlo je za politično korupcijo

»Če minister nekomu obljublja projekt v zameno za drugo uslugo, je to korupcija. In enako velja tudi, če minister obljublja, da nekdo na razpisih na dveh ministrstvih ne bo uspel,« je zadnje dogajanje glede Marka Bandellija ocenil politični analitik Tino Mamić. Presenečen je, da vsi govorijo o napaki in neprimernem obnašanju, nihče pa o korupciji.

Mamić o primeru Bandellija: Šlo je za politično korupcijo

»Če minister nekomu obljublja projekt v zameno za drugo uslugo, je to korupcija. In enako velja tudi, če minister obljublja, da nekdo na razpisih na dveh ministrstvih ne bo uspel,« je zadnje dogajanje glede Marka Bandellija ocenil politični analitik Tino Mamić. Presenečen je, da vsi govorijo o napaki in neprimernem obnašanju, nihče pa o korupciji.

politikavolitvemariborslomšekmaisterlokalnoinfoinfopolitika

Informativni prispevki

Mamić o primeru Bandellija: Šlo je za politično korupcijo
»Če minister nekomu obljublja projekt v zameno za drugo uslugo, je to korupcija. In enako velja tudi, če minister obljublja, da nekdo na razpisih na dveh ministrstvih ne bo uspel,« je zadnje dogajanje glede Marka Bandellija ocenil politični analitik Tino Mamić. Presenečen je, da vsi govorijo o napaki in neprimernem obnašanju, nihče pa o korupciji.
VEČ ...|14. 11. 2018
Mamić o primeru Bandellija: Šlo je za politično korupcijo
»Če minister nekomu obljublja projekt v zameno za drugo uslugo, je to korupcija. In enako velja tudi, če minister obljublja, da nekdo na razpisih na dveh ministrstvih ne bo uspel,« je zadnje dogajanje glede Marka Bandellija ocenil politični analitik Tino Mamić. Presenečen je, da vsi govorijo o napaki in neprimernem obnašanju, nihče pa o korupciji.

Alen Salihović

politikavolitvemariborslomšekmaisterlokalnoinfoinfopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 11. 2018
Kandidati za ljubljanskega župana o uravnoteženem razvoju prestolnice in stanovanjski politiki

Za ljubljanskega župana se poteguje deset kandidatov. Vsem smo poslali vprašanja o tem, kako nameravajo uravnotežiti razvoj središča in obrobja največje mestne občine ter rešiti stanovanjsko problematiko. Prejeli smo odgovore devetih kandidatov.

Kandidati za ljubljanskega župana o uravnoteženem razvoju prestolnice in stanovanjski politiki

Za ljubljanskega župana se poteguje deset kandidatov. Vsem smo poslali vprašanja o tem, kako nameravajo uravnotežiti razvoj središča in obrobja največje mestne občine ter rešiti stanovanjsko problematiko. Prejeli smo odgovore devetih kandidatov.

politikainfolokalne volitveLjubljana

Informativni prispevki

Kandidati za ljubljanskega župana o uravnoteženem razvoju prestolnice in stanovanjski politiki
Za ljubljanskega župana se poteguje deset kandidatov. Vsem smo poslali vprašanja o tem, kako nameravajo uravnotežiti razvoj središča in obrobja največje mestne občine ter rešiti stanovanjsko problematiko. Prejeli smo odgovore devetih kandidatov.
VEČ ...|13. 11. 2018
Kandidati za ljubljanskega župana o uravnoteženem razvoju prestolnice in stanovanjski politiki
Za ljubljanskega župana se poteguje deset kandidatov. Vsem smo poslali vprašanja o tem, kako nameravajo uravnotežiti razvoj središča in obrobja največje mestne občine ter rešiti stanovanjsko problematiko. Prejeli smo odgovore devetih kandidatov.

Helena Škrlec

politikainfolokalne volitveLjubljana

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 11. 2018
Janša za Radio Ognjišče ob izvolitvi Webra: Zastavica je padla, vemo, kam gremo

Najvplivnejša evropska politična družina Evropska ljudska stranka je na kongresu v Helsinkih za svojega vodilnega kandidata na evropskih volitvah prihodnje leto izbrala Nemca Manfreda Webra. Ta naj bi v primeru zmage stranke na volitvah postal predsednik Evropske komisije. Da izvolitev Webra pomeni predvsem jasno politiko ELS tudi na področju migracij, pa je takoj po objavi rezultatov za Radio Ognjišče dejal predsednik SDS Janez Janša

Janša za Radio Ognjišče ob izvolitvi Webra: Zastavica je padla, vemo, kam gremo

Najvplivnejša evropska politična družina Evropska ljudska stranka je na kongresu v Helsinkih za svojega vodilnega kandidata na evropskih volitvah prihodnje leto izbrala Nemca Manfreda Webra. Ta naj bi v primeru zmage stranke na volitvah postal predsednik Evropske komisije. Da izvolitev Webra pomeni predvsem jasno politiko ELS tudi na področju migracij, pa je takoj po objavi rezultatov za Radio Ognjišče dejal predsednik SDS Janez Janša

infoizobraževanjepogovorpolitikajanez janšaEUELSvolitve

Informativni prispevki

Janša za Radio Ognjišče ob izvolitvi Webra: Zastavica je padla, vemo, kam gremo
Najvplivnejša evropska politična družina Evropska ljudska stranka je na kongresu v Helsinkih za svojega vodilnega kandidata na evropskih volitvah prihodnje leto izbrala Nemca Manfreda Webra. Ta naj bi v primeru zmage stranke na volitvah postal predsednik Evropske komisije. Da izvolitev Webra pomeni predvsem jasno politiko ELS tudi na področju migracij, pa je takoj po objavi rezultatov za Radio Ognjišče dejal predsednik SDS Janez Janša
VEČ ...|8. 11. 2018
Janša za Radio Ognjišče ob izvolitvi Webra: Zastavica je padla, vemo, kam gremo
Najvplivnejša evropska politična družina Evropska ljudska stranka je na kongresu v Helsinkih za svojega vodilnega kandidata na evropskih volitvah prihodnje leto izbrala Nemca Manfreda Webra. Ta naj bi v primeru zmage stranke na volitvah postal predsednik Evropske komisije. Da izvolitev Webra pomeni predvsem jasno politiko ELS tudi na področju migracij, pa je takoj po objavi rezultatov za Radio Ognjišče dejal predsednik SDS Janez Janša

Alen Salihović

infoizobraževanjepogovorpolitikajanez janšaEUELSvolitve

Komentar Domovina.je

VEČ ...|5. 11. 2018
Zoran Janković je našel vero. Bodo Judeževi srebrniki dovolj za politično zmago? - Martin Nahtigal

Bližajo se lokalne volitve, kjer se vaški veljaki na vse možne načine trudijo pridobiti glasove svojih sokrajanov. Eni prepričujejo s preteklimi projekti, drugi z obljubami prihodnjih, tretji z novo plastjo asfalta na najbolj vidnih mestih v občini. Komentar Martina Nahtigala je prebral Matjaž Merljak.

Zoran Janković je našel vero. Bodo Judeževi srebrniki dovolj za politično zmago? - Martin Nahtigal

Bližajo se lokalne volitve, kjer se vaški veljaki na vse možne načine trudijo pridobiti glasove svojih sokrajanov. Eni prepričujejo s preteklimi projekti, drugi z obljubami prihodnjih, tretji z novo plastjo asfalta na najbolj vidnih mestih v občini. Komentar Martina Nahtigala je prebral Matjaž Merljak.

komentarpolitikavolitve

Komentar Domovina.je

Zoran Janković je našel vero. Bodo Judeževi srebrniki dovolj za politično zmago? - Martin Nahtigal
Bližajo se lokalne volitve, kjer se vaški veljaki na vse možne načine trudijo pridobiti glasove svojih sokrajanov. Eni prepričujejo s preteklimi projekti, drugi z obljubami prihodnjih, tretji z novo plastjo asfalta na najbolj vidnih mestih v občini. Komentar Martina Nahtigala je prebral Matjaž Merljak.
VEČ ...|5. 11. 2018
Zoran Janković je našel vero. Bodo Judeževi srebrniki dovolj za politično zmago? - Martin Nahtigal
Bližajo se lokalne volitve, kjer se vaški veljaki na vse možne načine trudijo pridobiti glasove svojih sokrajanov. Eni prepričujejo s preteklimi projekti, drugi z obljubami prihodnjih, tretji z novo plastjo asfalta na najbolj vidnih mestih v občini. Komentar Martina Nahtigala je prebral Matjaž Merljak.

Martin Nahtigal

komentarpolitikavolitve

Naš pogled

VEČ ...|12. 6. 2018
Čakajoč Vlado RS

Tako kot so v marsikateri politični stranki in v krogih civilne družbe v volilni kampanji napovedovali, da bodo letošnje državnozborske volitve najpomembnejše po osamosvojitvi Slovenije, sem tudi sama z veseljem, odgovornostjo in že dolgo odločena pričakovala ta 3. junij.

Čakajoč Vlado RS

Tako kot so v marsikateri politični stranki in v krogih civilne družbe v volilni kampanji napovedovali, da bodo letošnje državnozborske volitve najpomembnejše po osamosvojitvi Slovenije, sem tudi sama z veseljem, odgovornostjo in že dolgo odločena pričakovala ta 3. junij.

komentarpolitikavolitve

Naš pogled

Čakajoč Vlado RS
Tako kot so v marsikateri politični stranki in v krogih civilne družbe v volilni kampanji napovedovali, da bodo letošnje državnozborske volitve najpomembnejše po osamosvojitvi Slovenije, sem tudi sama z veseljem, odgovornostjo in že dolgo odločena pričakovala ta 3. junij.
VEČ ...|12. 6. 2018
Čakajoč Vlado RS
Tako kot so v marsikateri politični stranki in v krogih civilne družbe v volilni kampanji napovedovali, da bodo letošnje državnozborske volitve najpomembnejše po osamosvojitvi Slovenije, sem tudi sama z veseljem, odgovornostjo in že dolgo odločena pričakovala ta 3. junij.

Petra Stopar

komentarpolitikavolitve

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|4. 6. 2018
Prof. dr. Ernest Petrič o rezultatih volitev

V tokratni oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil naš gost prof. dr. Ernest Petrič. Z njim smo se pogovarjali o volilnih izidih, poteku volilne kampanje, drugih aktualnih vprašanjih, ki zadevajo Slovenijo in širši evropski prostor … Pa tudi o tem, kaj čaka prihodnjo vlado in kaj novi sklic parlamenta.

Prof. dr. Ernest Petrič o rezultatih volitev

V tokratni oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil naš gost prof. dr. Ernest Petrič. Z njim smo se pogovarjali o volilnih izidih, poteku volilne kampanje, drugih aktualnih vprašanjih, ki zadevajo Slovenijo in širši evropski prostor … Pa tudi o tem, kaj čaka prihodnjo vlado in kaj novi sklic parlamenta.

družbapogovorkomentarinfopolitikavolitve

Spoznanje več, predsodek manj

Prof. dr. Ernest Petrič o rezultatih volitev
V tokratni oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil naš gost prof. dr. Ernest Petrič. Z njim smo se pogovarjali o volilnih izidih, poteku volilne kampanje, drugih aktualnih vprašanjih, ki zadevajo Slovenijo in širši evropski prostor … Pa tudi o tem, kaj čaka prihodnjo vlado in kaj novi sklic parlamenta.
VEČ ...|4. 6. 2018
Prof. dr. Ernest Petrič o rezultatih volitev
V tokratni oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil naš gost prof. dr. Ernest Petrič. Z njim smo se pogovarjali o volilnih izidih, poteku volilne kampanje, drugih aktualnih vprašanjih, ki zadevajo Slovenijo in širši evropski prostor … Pa tudi o tem, kaj čaka prihodnjo vlado in kaj novi sklic parlamenta.

Tone Gorjup

družbapogovorkomentarinfopolitikavolitve

Pogovor o

VEČ ...|30. 5. 2018
Kandidati za DZ o različnih temah in komentar dr. Ivana Štuheca

Slišali boste odgovore nekaterih kandidatk in kandidatov strank na izbrana vprašanja. Zanimal nas je njihov pogled na pravico otroka do življenja od spočetja naprej, njihov pogled na potrebne spremembe v šolstvu, pa tudi o financiranju nevladnih organizacij. Povabilu k sodelovanju so se odzvali v šestih strankah. O poteku kampanje pred nedeljskimi volitvami pa se je Alen Salihović pogovorjal z dr. Ivanom Štuhecem.

Kandidati za DZ o različnih temah in komentar dr. Ivana Štuheca

Slišali boste odgovore nekaterih kandidatk in kandidatov strank na izbrana vprašanja. Zanimal nas je njihov pogled na pravico otroka do življenja od spočetja naprej, njihov pogled na potrebne spremembe v šolstvu, pa tudi o financiranju nevladnih organizacij. Povabilu k sodelovanju so se odzvali v šestih strankah. O poteku kampanje pred nedeljskimi volitvami pa se je Alen Salihović pogovorjal z dr. Ivanom Štuhecem.

volitve

Pogovor o

Kandidati za DZ o različnih temah in komentar dr. Ivana Štuheca
Slišali boste odgovore nekaterih kandidatk in kandidatov strank na izbrana vprašanja. Zanimal nas je njihov pogled na pravico otroka do življenja od spočetja naprej, njihov pogled na potrebne spremembe v šolstvu, pa tudi o financiranju nevladnih organizacij. Povabilu k sodelovanju so se odzvali v šestih strankah. O poteku kampanje pred nedeljskimi volitvami pa se je Alen Salihović pogovorjal z dr. Ivanom Štuhecem.
VEČ ...|30. 5. 2018
Kandidati za DZ o različnih temah in komentar dr. Ivana Štuheca
Slišali boste odgovore nekaterih kandidatk in kandidatov strank na izbrana vprašanja. Zanimal nas je njihov pogled na pravico otroka do življenja od spočetja naprej, njihov pogled na potrebne spremembe v šolstvu, pa tudi o financiranju nevladnih organizacij. Povabilu k sodelovanju so se odzvali v šestih strankah. O poteku kampanje pred nedeljskimi volitvami pa se je Alen Salihović pogovorjal z dr. Ivanom Štuhecem.

Alen Salihović

volitve

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|18. 5. 2019
Slavko Avsenik (arhivski pogovor)

Slavko Avsenik je kljub neizmernemu talentu, trdemu garanju in izjemnim uspehom vedno in znova ostajal skromen, prijazen in prizemljen sogovornik. O, to je pa slučaj, je bil pogosto njegov odgovor na naša vprašanja v slogu: Kako je mogoče ... V skoraj dvajset let starem pogovoru boste slišali zakaj je bil vedno tako dobrodošel gost in kako je sam gledal na obdobje, ki je neponovljivo.

Slavko Avsenik (arhivski pogovor)

Slavko Avsenik je kljub neizmernemu talentu, trdemu garanju in izjemnim uspehom vedno in znova ostajal skromen, prijazen in prizemljen sogovornik. O, to je pa slučaj, je bil pogosto njegov odgovor na naša vprašanja v slogu: Kako je mogoče ... V skoraj dvajset let starem pogovoru boste slišali zakaj je bil vedno tako dobrodošel gost in kako je sam gledal na obdobje, ki je neponovljivo.

Jure Sešek

Slavko Avsenikavsenikova glasbapogovorkulturaglasbaNaš gost

Program zadnjega tedna

VEČ ...|20. 5. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. maj 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. maj 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 5. 2019
DDr. Klemen Jaklič o pogledu na Evropsko unijo in bližajoče se volitve v EP

Pred nami so volitve v Evropski parlament. Predvsem na čem bo morala unija delati v prihodnje, nas je zanimalo v pogovoru z ustavnim sodnikom ddr. Klemenom Jakličem. Predstavil je tudi svoj pogled na ustavni pluralizem v EU, o čemer je pisal tudi v svoji knjigi.

DDr. Klemen Jaklič o pogledu na Evropsko unijo in bližajoče se volitve v EP

Pred nami so volitve v Evropski parlament. Predvsem na čem bo morala unija delati v prihodnje, nas je zanimalo v pogovoru z ustavnim sodnikom ddr. Klemenom Jakličem. Predstavil je tudi svoj pogled na ustavni pluralizem v EU, o čemer je pisal tudi v svoji knjigi.

Alen Salihović

politikapogovordružba

Komentar tedna

VEČ ...|17. 5. 2019
Veliki in mali v Evropi

Prisluhnili ste komentarju aktualnega političnega dogajanja.

Veliki in mali v Evropi

Prisluhnili ste komentarju aktualnega političnega dogajanja.

Ivan Štuhec

komentardružbapolitika

Sol in luč

VEČ ...|14. 5. 2019
John Strelecky: pisatelj po naključju Kavarna na koncu sveta

Objavili smo del intervijuja z avtorjem knjige Kavarna na koncu sveta, ki je presegla naklado treh milijonov izvodov. Zaupal nam je, kako je v 21-tih dneh, ne da bi vedel kako, napisal knjigo, ki je nato postala svetovna uspešnica. Prisluhnili smo tudi nekaj odlomkom iz njegovega dela.

John Strelecky: pisatelj po naključju Kavarna na koncu sveta

Objavili smo del intervijuja z avtorjem knjige Kavarna na koncu sveta, ki je presegla naklado treh milijonov izvodov. Zaupal nam je, kako je v 21-tih dneh, ne da bi vedel kako, napisal knjigo, ki je nato postala svetovna uspešnica. Prisluhnili smo tudi nekaj odlomkom iz njegovega dela.

Tadej Sadar

duhovnostodnosisvetovanje

Šmarnice

VEČ ...|20. 5. 2019
I kot in

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|20. 5. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 20. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 20. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 5. 2019
DDr. Klemen Jaklič o pogledu na Evropsko unijo in bližajoče se volitve v EP

Pred nami so volitve v Evropski parlament. Predvsem na čem bo morala unija delati v prihodnje, nas je zanimalo v pogovoru z ustavnim sodnikom ddr. Klemenom Jakličem. Predstavil je tudi svoj pogled na ustavni pluralizem v EU, o čemer je pisal tudi v svoji knjigi.

DDr. Klemen Jaklič o pogledu na Evropsko unijo in bližajoče se volitve v EP

Pred nami so volitve v Evropski parlament. Predvsem na čem bo morala unija delati v prihodnje, nas je zanimalo v pogovoru z ustavnim sodnikom ddr. Klemenom Jakličem. Predstavil je tudi svoj pogled na ustavni pluralizem v EU, o čemer je pisal tudi v svoji knjigi.

Alen Salihović

politikapogovordružba

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 5. 2019
Valvasorjeve nagrade 2019 - Razstava Draga Tršarja v kostanjevici na Krki - Srečanje združenja Europassion

Slovensko muzejsko društvo 20 maja opoldne v Narodni galeriji podeljuje Valvasorjeva odličja.V Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki je na ogled pregledna razstava Monument - Drago Tršar.Na srečanju združenja Europassion v Tullinsu v Franciji sta se uspešno predstavila tudi dva slovenska člana.

Valvasorjeve nagrade 2019 - Razstava Draga Tršarja v kostanjevici na Krki - Srečanje združenja Europassion

Slovensko muzejsko društvo 20 maja opoldne v Narodni galeriji podeljuje Valvasorjeva odličja.V Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki je na ogled pregledna razstava Monument - Drago Tršar.Na srečanju združenja Europassion v Tullinsu v Franciji sta se uspešno predstavila tudi dva slovenska člana.

Jože Bartolj

Komentar Domovina.je

VEČ ...|20. 5. 2019
Rok Čakš: V tekmi za Evropski parlament je še vse odprto

O anketah pred volitvami v Evropski parlament je spregovoril urednik portala Domovina.je Rok Čakš.

Rok Čakš: V tekmi za Evropski parlament je še vse odprto

O anketah pred volitvami v Evropski parlament je spregovoril urednik portala Domovina.je Rok Čakš.

Rok Čakš

komentarpolitikadružba