Komentar Časnik.si

VEČ ...|31. 8. 2022
Gojko Stare: Pogled na volitve s časovnim zamikom

Komentator analizira poraz nelevice na državnozborskih volitvah in razmišlja, da nam lahko pomagajo nauki iz zgodovine. Anton Mahnič je katoliški strani npr. predložil tri cilje: socialno-gospodarsko reformo, katoliško vzgojo in narodne pravice. O tem, kako doseči volivce pa je pisal tudi škof Jeglič. Stare ugotavlja, da je volilni sistem v Sloveniji prirejen za levico, deluje namreč od zgoraj navzdol in ker nelevica nima medijske podpore bo pač morala zgraditi svoje volilno telo od spodaj navzgor. Stare poziva k povezovanju v nekakšen Demos 2.0; Ernesta Petriča pa vidi kot tistega, ki bi lahko odigral vlogo Ivana Omana.

Gojko Stare: Pogled na volitve s časovnim zamikom

Komentator analizira poraz nelevice na državnozborskih volitvah in razmišlja, da nam lahko pomagajo nauki iz zgodovine. Anton Mahnič je katoliški strani npr. predložil tri cilje: socialno-gospodarsko reformo, katoliško vzgojo in narodne pravice. O tem, kako doseči volivce pa je pisal tudi škof Jeglič. Stare ugotavlja, da je volilni sistem v Sloveniji prirejen za levico, deluje namreč od zgoraj navzdol in ker nelevica nima medijske podpore bo pač morala zgraditi svoje volilno telo od spodaj navzgor. Stare poziva k povezovanju v nekakšen Demos 2.0; Ernesta Petriča pa vidi kot tistega, ki bi lahko odigral vlogo Ivana Omana.

volitvelevicanelevicaAbton Bonaventura JegličErnest Petrič

Komentar Časnik.si

Gojko Stare: Pogled na volitve s časovnim zamikom

Komentator analizira poraz nelevice na državnozborskih volitvah in razmišlja, da nam lahko pomagajo nauki iz zgodovine. Anton Mahnič je katoliški strani npr. predložil tri cilje: socialno-gospodarsko reformo, katoliško vzgojo in narodne pravice. O tem, kako doseči volivce pa je pisal tudi škof Jeglič. Stare ugotavlja, da je volilni sistem v Sloveniji prirejen za levico, deluje namreč od zgoraj navzdol in ker nelevica nima medijske podpore bo pač morala zgraditi svoje volilno telo od spodaj navzgor. Stare poziva k povezovanju v nekakšen Demos 2.0; Ernesta Petriča pa vidi kot tistega, ki bi lahko odigral vlogo Ivana Omana.

VEČ ...|31. 8. 2022
Gojko Stare: Pogled na volitve s časovnim zamikom

Komentator analizira poraz nelevice na državnozborskih volitvah in razmišlja, da nam lahko pomagajo nauki iz zgodovine. Anton Mahnič je katoliški strani npr. predložil tri cilje: socialno-gospodarsko reformo, katoliško vzgojo in narodne pravice. O tem, kako doseči volivce pa je pisal tudi škof Jeglič. Stare ugotavlja, da je volilni sistem v Sloveniji prirejen za levico, deluje namreč od zgoraj navzdol in ker nelevica nima medijske podpore bo pač morala zgraditi svoje volilno telo od spodaj navzgor. Stare poziva k povezovanju v nekakšen Demos 2.0; Ernesta Petriča pa vidi kot tistega, ki bi lahko odigral vlogo Ivana Omana.

Gojko Stare

volitvelevicanelevicaAbton Bonaventura JegličErnest Petrič

Pogovor o

VEČ ...|31. 8. 2022
Poslanci Sajovic, Dimic, Gladek in Zrim o pestrem političnem dogajanju

Poslanci Sajovic, Dimic, Gladek in Zrim o pestrem političnem dogajanju

Kmalu bo minilo sto dni vlade in po napovedih nas čaka vroča politična jesen. O draginji, ukrepih zoper njo, migracijah, epidemiji, vojni v Ukrajini in predsedniški tekmi smo govorili s poslanci v tokratnem Pogovoru o. Naši gostje so bili vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda mag. Borut Sajovic, poslanec SDS Rado Gladek, poslanka NSi Iva Dimic in poslanec SD Damijan Zrim.

 

 

Poslanci Sajovic, Dimic, Gladek in Zrim o pestrem političnem dogajanju

Poslanci Sajovic, Dimic, Gladek in Zrim o pestrem političnem dogajanju

Kmalu bo minilo sto dni vlade in po napovedih nas čaka vroča politična jesen. O draginji, ukrepih zoper njo, migracijah, epidemiji, vojni v Ukrajini in predsedniški tekmi smo govorili s poslanci v tokratnem Pogovoru o. Naši gostje so bili vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda mag. Borut Sajovic, poslanec SDS Rado Gladek, poslanka NSi Iva Dimic in poslanec SD Damijan Zrim.

 

 

pogovor opolitikapogovornsisdssvobodasdpredsedniške volitveukrajinavojnamigracijeepidemijakoronavirusdraginja

Pogovor o

Poslanci Sajovic, Dimic, Gladek in Zrim o pestrem političnem dogajanju

Poslanci Sajovic, Dimic, Gladek in Zrim o pestrem političnem dogajanju

Kmalu bo minilo sto dni vlade in po napovedih nas čaka vroča politična jesen. O draginji, ukrepih zoper njo, migracijah, epidemiji, vojni v Ukrajini in predsedniški tekmi smo govorili s poslanci v tokratnem Pogovoru o. Naši gostje so bili vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda mag. Borut Sajovic, poslanec SDS Rado Gladek, poslanka NSi Iva Dimic in poslanec SD Damijan Zrim.

 

 

VEČ ...|31. 8. 2022
Poslanci Sajovic, Dimic, Gladek in Zrim o pestrem političnem dogajanju

Poslanci Sajovic, Dimic, Gladek in Zrim o pestrem političnem dogajanju

Kmalu bo minilo sto dni vlade in po napovedih nas čaka vroča politična jesen. O draginji, ukrepih zoper njo, migracijah, epidemiji, vojni v Ukrajini in predsedniški tekmi smo govorili s poslanci v tokratnem Pogovoru o. Naši gostje so bili vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda mag. Borut Sajovic, poslanec SDS Rado Gladek, poslanka NSi Iva Dimic in poslanec SD Damijan Zrim.

 

 

Radio Ognjišče

pogovor opolitikapogovornsisdssvobodasdpredsedniške volitveukrajinavojnamigracijeepidemijakoronavirusdraginja

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 8. 2022
Publicist Turk o množici predsedniških kandidatov: Veliko je poklicanih, a malo izvoljenih

Predsedniški kandidati nadaljujejo z zbiranjem podpisov. Z izjemo Anžeta Logarja, ki je v treh dneh, kot je zapisal na tviterju zbral 12.000 podpisov, drugi podatkov še ne razkrivajo. Kandidat, ki se na volitve poda samo s podporo volivcev mora zbrati najmanj 5000 podpisov volilnih upravičencev. Precej pisani druščini štirinajstim že napovedanim predsedniškim kandidatom in kandidatkam se, v kolikor bo imel širšo podporo strank in ljudi, namerava pridružiti tudi predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Za komentar do sedaj znanih predsedniških kandidatov in o tem, kakšno tekmo lahko pričakujemo smo vprašali publicista Boštjana M. Turka, ki je dejal, da je veliko poklicanih, a malo izvoljenih.

Publicist Turk o množici predsedniških kandidatov: Veliko je poklicanih, a malo izvoljenih

Predsedniški kandidati nadaljujejo z zbiranjem podpisov. Z izjemo Anžeta Logarja, ki je v treh dneh, kot je zapisal na tviterju zbral 12.000 podpisov, drugi podatkov še ne razkrivajo. Kandidat, ki se na volitve poda samo s podporo volivcev mora zbrati najmanj 5000 podpisov volilnih upravičencev. Precej pisani druščini štirinajstim že napovedanim predsedniškim kandidatom in kandidatkam se, v kolikor bo imel širšo podporo strank in ljudi, namerava pridružiti tudi predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Za komentar do sedaj znanih predsedniških kandidatov in o tem, kakšno tekmo lahko pričakujemo smo vprašali publicista Boštjana M. Turka, ki je dejal, da je veliko poklicanih, a malo izvoljenih.

infopredsedniške volitvekampanjakandidatipolitikapogovor

Informativni prispevki

Publicist Turk o množici predsedniških kandidatov: Veliko je poklicanih, a malo izvoljenih

Predsedniški kandidati nadaljujejo z zbiranjem podpisov. Z izjemo Anžeta Logarja, ki je v treh dneh, kot je zapisal na tviterju zbral 12.000 podpisov, drugi podatkov še ne razkrivajo. Kandidat, ki se na volitve poda samo s podporo volivcev mora zbrati najmanj 5000 podpisov volilnih upravičencev. Precej pisani druščini štirinajstim že napovedanim predsedniškim kandidatom in kandidatkam se, v kolikor bo imel širšo podporo strank in ljudi, namerava pridružiti tudi predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Za komentar do sedaj znanih predsedniških kandidatov in o tem, kakšno tekmo lahko pričakujemo smo vprašali publicista Boštjana M. Turka, ki je dejal, da je veliko poklicanih, a malo izvoljenih.

VEČ ...|25. 8. 2022
Publicist Turk o množici predsedniških kandidatov: Veliko je poklicanih, a malo izvoljenih

Predsedniški kandidati nadaljujejo z zbiranjem podpisov. Z izjemo Anžeta Logarja, ki je v treh dneh, kot je zapisal na tviterju zbral 12.000 podpisov, drugi podatkov še ne razkrivajo. Kandidat, ki se na volitve poda samo s podporo volivcev mora zbrati najmanj 5000 podpisov volilnih upravičencev. Precej pisani druščini štirinajstim že napovedanim predsedniškim kandidatom in kandidatkam se, v kolikor bo imel širšo podporo strank in ljudi, namerava pridružiti tudi predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Za komentar do sedaj znanih predsedniških kandidatov in o tem, kakšno tekmo lahko pričakujemo smo vprašali publicista Boštjana M. Turka, ki je dejal, da je veliko poklicanih, a malo izvoljenih.

Alen Salihović

infopredsedniške volitvekampanjakandidatipolitikapogovor

Komentar Časnik.si

VEČ ...|24. 8. 2022
Franci Kindlhofer: Predsednik Republike Slovenije, zakaj pa ne?

Komentator se v komentarju spominja v predsedniških volitev leta 1990 in Pučnikovega poraza, ki je pomladnike zelo presenetil. Opaža, da se je leva linija Kučanovih predsedniških naslednikov ohranila do danes.

Prepričan je, da Slovenija nujno potrebuje predsednika, ki bo o naši zgodovini spregovoril brez dlake na jeziku. Predsedniško funkcijo primerja s starimi starši, ki v družini skrbijo za stabilnost in delujejo pomirjevalno. Namesto na inflacijo predsedniških kandidatov pa spominja na čase, ko smo imeli smo enega kandidata, pionirji pa so hodili po vasi in animirali ljudi, naj gredo na volišče, da se bo videlo, kako je partijski kandidat uspešen.

Franci Kindlhofer: Predsednik Republike Slovenije, zakaj pa ne?

Komentator se v komentarju spominja v predsedniških volitev leta 1990 in Pučnikovega poraza, ki je pomladnike zelo presenetil. Opaža, da se je leva linija Kučanovih predsedniških naslednikov ohranila do danes.

Prepričan je, da Slovenija nujno potrebuje predsednika, ki bo o naši zgodovini spregovoril brez dlake na jeziku. Predsedniško funkcijo primerja s starimi starši, ki v družini skrbijo za stabilnost in delujejo pomirjevalno. Namesto na inflacijo predsedniških kandidatov pa spominja na čase, ko smo imeli smo enega kandidata, pionirji pa so hodili po vasi in animirali ljudi, naj gredo na volišče, da se bo videlo, kako je partijski kandidat uspešen.

volitveSlovenijaJože PučnikMilan KučanBorut Pahor

Komentar Časnik.si

Franci Kindlhofer: Predsednik Republike Slovenije, zakaj pa ne?

Komentator se v komentarju spominja v predsedniških volitev leta 1990 in Pučnikovega poraza, ki je pomladnike zelo presenetil. Opaža, da se je leva linija Kučanovih predsedniških naslednikov ohranila do danes.

Prepričan je, da Slovenija nujno potrebuje predsednika, ki bo o naši zgodovini spregovoril brez dlake na jeziku. Predsedniško funkcijo primerja s starimi starši, ki v družini skrbijo za stabilnost in delujejo pomirjevalno. Namesto na inflacijo predsedniških kandidatov pa spominja na čase, ko smo imeli smo enega kandidata, pionirji pa so hodili po vasi in animirali ljudi, naj gredo na volišče, da se bo videlo, kako je partijski kandidat uspešen.

VEČ ...|24. 8. 2022
Franci Kindlhofer: Predsednik Republike Slovenije, zakaj pa ne?

Komentator se v komentarju spominja v predsedniških volitev leta 1990 in Pučnikovega poraza, ki je pomladnike zelo presenetil. Opaža, da se je leva linija Kučanovih predsedniških naslednikov ohranila do danes.

Prepričan je, da Slovenija nujno potrebuje predsednika, ki bo o naši zgodovini spregovoril brez dlake na jeziku. Predsedniško funkcijo primerja s starimi starši, ki v družini skrbijo za stabilnost in delujejo pomirjevalno. Namesto na inflacijo predsedniških kandidatov pa spominja na čase, ko smo imeli smo enega kandidata, pionirji pa so hodili po vasi in animirali ljudi, naj gredo na volišče, da se bo videlo, kako je partijski kandidat uspešen.

Franci Kindlhofer

volitveSlovenijaJože PučnikMilan KučanBorut Pahor

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|8. 8. 2022
Dr. Ernest Petrič: Komisija za mednarodno pravo in predsedniške volitve

Prof. dr. Ernest Petrič je ob koncu tretjega mandata v Komisije Združenih narodov za mednarodno pravo pojasnil, za kakšno ustanovo gre, kako je začela z delom, kdo so njeni člani in nekatere aktualne zadeve. Ki so jih obravnavali v zadnjem času. Pred oktobrskimi volitvami predsednika države je povedal, kakšne so njegove naloge. Pojasnil je še, kako je z njegovo kandidaturo za ta položaj. 

Dr. Ernest Petrič: Komisija za mednarodno pravo in predsedniške volitve

Prof. dr. Ernest Petrič je ob koncu tretjega mandata v Komisije Združenih narodov za mednarodno pravo pojasnil, za kakšno ustanovo gre, kako je začela z delom, kdo so njeni člani in nekatere aktualne zadeve. Ki so jih obravnavali v zadnjem času. Pred oktobrskimi volitvami predsednika države je povedal, kakšne so njegove naloge. Pojasnil je še, kako je z njegovo kandidaturo za ta položaj. 

politikadružbavolitve

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Ernest Petrič: Komisija za mednarodno pravo in predsedniške volitve

Prof. dr. Ernest Petrič je ob koncu tretjega mandata v Komisije Združenih narodov za mednarodno pravo pojasnil, za kakšno ustanovo gre, kako je začela z delom, kdo so njeni člani in nekatere aktualne zadeve. Ki so jih obravnavali v zadnjem času. Pred oktobrskimi volitvami predsednika države je povedal, kakšne so njegove naloge. Pojasnil je še, kako je z njegovo kandidaturo za ta položaj. 

VEČ ...|8. 8. 2022
Dr. Ernest Petrič: Komisija za mednarodno pravo in predsedniške volitve

Prof. dr. Ernest Petrič je ob koncu tretjega mandata v Komisije Združenih narodov za mednarodno pravo pojasnil, za kakšno ustanovo gre, kako je začela z delom, kdo so njeni člani in nekatere aktualne zadeve. Ki so jih obravnavali v zadnjem času. Pred oktobrskimi volitvami predsednika države je povedal, kakšne so njegove naloge. Pojasnil je še, kako je z njegovo kandidaturo za ta položaj. 

Tone Gorjup

politikadružbavolitve

Komentar Časnik.si

VEČ ...|18. 5. 2022
Janez Juhant: »Pust’e nas pr’ mir’«

Komentator v komentarju pretresa aktualno politično situacijo v Sloveniji in je kritičen do razdiralnega obnašanja levičarjev v preteklih dveh letih, kamor sodijo tudi izzivalni in včasih zelo nesramni javni shodi, ki so odgovornim nalagala dodatna bremena v že sicer zahtevnih časih. Poleg tega je kritičen, da nam bodo vladali ljudje, ki niso bili izvoljeni; še več: človek, ki je vrgel puško v koruzo, je predlagan za obrambnega ministra. Komentator se zavzema za dialog in obljublja, da bomo govorili in uporabljali vsa demokratična sredstva, da bodo srca večine lahko bila svobodno in bomo lahko vsi dihali z obema kriloma pljuč, ne pa samo z levim ali desnim.

Janez Juhant: »Pust’e nas pr’ mir’«

Komentator v komentarju pretresa aktualno politično situacijo v Sloveniji in je kritičen do razdiralnega obnašanja levičarjev v preteklih dveh letih, kamor sodijo tudi izzivalni in včasih zelo nesramni javni shodi, ki so odgovornim nalagala dodatna bremena v že sicer zahtevnih časih. Poleg tega je kritičen, da nam bodo vladali ljudje, ki niso bili izvoljeni; še več: človek, ki je vrgel puško v koruzo, je predlagan za obrambnega ministra. Komentator se zavzema za dialog in obljublja, da bomo govorili in uporabljali vsa demokratična sredstva, da bodo srca večine lahko bila svobodno in bomo lahko vsi dihali z obema kriloma pljuč, ne pa samo z levim ali desnim.

komentarkoalicijaopozicijavolitvedemokracijasvoboda

Komentar Časnik.si

Janez Juhant: »Pust’e nas pr’ mir’«

Komentator v komentarju pretresa aktualno politično situacijo v Sloveniji in je kritičen do razdiralnega obnašanja levičarjev v preteklih dveh letih, kamor sodijo tudi izzivalni in včasih zelo nesramni javni shodi, ki so odgovornim nalagala dodatna bremena v že sicer zahtevnih časih. Poleg tega je kritičen, da nam bodo vladali ljudje, ki niso bili izvoljeni; še več: človek, ki je vrgel puško v koruzo, je predlagan za obrambnega ministra. Komentator se zavzema za dialog in obljublja, da bomo govorili in uporabljali vsa demokratična sredstva, da bodo srca večine lahko bila svobodno in bomo lahko vsi dihali z obema kriloma pljuč, ne pa samo z levim ali desnim.

VEČ ...|18. 5. 2022
Janez Juhant: »Pust’e nas pr’ mir’«

Komentator v komentarju pretresa aktualno politično situacijo v Sloveniji in je kritičen do razdiralnega obnašanja levičarjev v preteklih dveh letih, kamor sodijo tudi izzivalni in včasih zelo nesramni javni shodi, ki so odgovornim nalagala dodatna bremena v že sicer zahtevnih časih. Poleg tega je kritičen, da nam bodo vladali ljudje, ki niso bili izvoljeni; še več: človek, ki je vrgel puško v koruzo, je predlagan za obrambnega ministra. Komentator se zavzema za dialog in obljublja, da bomo govorili in uporabljali vsa demokratična sredstva, da bodo srca večine lahko bila svobodno in bomo lahko vsi dihali z obema kriloma pljuč, ne pa samo z levim ali desnim.

Janez Juhant

komentarkoalicijaopozicijavolitvedemokracijasvoboda

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 5. 2022
Pravnik dr. Jurij Toplak na laž postavil državno volilno komisijo

Še vedno odmeva napaka, ki si jo je privoščila državna volilna komisija pri določanju mandatov. Komisija, ki jo vodita predsednik Peter Golob in direktor Dušan Vučko je javnosti sporočila seznam izvoljenih poslancev. Dva tedna kasneje pa je seznam spremenila s šestimi novimi imeni poslancev. Predsednik DVK je zmedo pri izračunu šestih poslancev opravičeval s sklicevanjem na »računalniško napako«, možnost ročnega izračuna mandatov pa zavrnil z navajanjem izjave profesorja matematike, da naj bi za tak izračun potrebovali »nekaj sto ljudi in nekaj mesecev«. Da to ne drži je v treh urah dokazal pravnik in strokovnjak za volilno zakonodajo dr. Jurij Toplak, ki iz ZDA jasno sporoča, da si ta volilna komisija ne zasluži zaupanja.

Pravnik dr. Jurij Toplak na laž postavil državno volilno komisijo

Še vedno odmeva napaka, ki si jo je privoščila državna volilna komisija pri določanju mandatov. Komisija, ki jo vodita predsednik Peter Golob in direktor Dušan Vučko je javnosti sporočila seznam izvoljenih poslancev. Dva tedna kasneje pa je seznam spremenila s šestimi novimi imeni poslancev. Predsednik DVK je zmedo pri izračunu šestih poslancev opravičeval s sklicevanjem na »računalniško napako«, možnost ročnega izračuna mandatov pa zavrnil z navajanjem izjave profesorja matematike, da naj bi za tak izračun potrebovali »nekaj sto ljudi in nekaj mesecev«. Da to ne drži je v treh urah dokazal pravnik in strokovnjak za volilno zakonodajo dr. Jurij Toplak, ki iz ZDA jasno sporoča, da si ta volilna komisija ne zasluži zaupanja.

infokomentarpolitikavolitvedržavni zbor

Informativni prispevki

Pravnik dr. Jurij Toplak na laž postavil državno volilno komisijo

Še vedno odmeva napaka, ki si jo je privoščila državna volilna komisija pri določanju mandatov. Komisija, ki jo vodita predsednik Peter Golob in direktor Dušan Vučko je javnosti sporočila seznam izvoljenih poslancev. Dva tedna kasneje pa je seznam spremenila s šestimi novimi imeni poslancev. Predsednik DVK je zmedo pri izračunu šestih poslancev opravičeval s sklicevanjem na »računalniško napako«, možnost ročnega izračuna mandatov pa zavrnil z navajanjem izjave profesorja matematike, da naj bi za tak izračun potrebovali »nekaj sto ljudi in nekaj mesecev«. Da to ne drži je v treh urah dokazal pravnik in strokovnjak za volilno zakonodajo dr. Jurij Toplak, ki iz ZDA jasno sporoča, da si ta volilna komisija ne zasluži zaupanja.

VEČ ...|11. 5. 2022
Pravnik dr. Jurij Toplak na laž postavil državno volilno komisijo

Še vedno odmeva napaka, ki si jo je privoščila državna volilna komisija pri določanju mandatov. Komisija, ki jo vodita predsednik Peter Golob in direktor Dušan Vučko je javnosti sporočila seznam izvoljenih poslancev. Dva tedna kasneje pa je seznam spremenila s šestimi novimi imeni poslancev. Predsednik DVK je zmedo pri izračunu šestih poslancev opravičeval s sklicevanjem na »računalniško napako«, možnost ročnega izračuna mandatov pa zavrnil z navajanjem izjave profesorja matematike, da naj bi za tak izračun potrebovali »nekaj sto ljudi in nekaj mesecev«. Da to ne drži je v treh urah dokazal pravnik in strokovnjak za volilno zakonodajo dr. Jurij Toplak, ki iz ZDA jasno sporoča, da si ta volilna komisija ne zasluži zaupanja.

Alen Salihović

infokomentarpolitikavolitvedržavni zbor

Komentar Časnik.si

VEČ ...|4. 5. 2022
Andrej Grebenc: Odprto pismo dr. Robertu Golobu

Andrej Grebenc v odprtem pismu sprašuje dr. Roberta Goloba, kje je njegova načelnost, ko trdi, da bo v vlado povabil kader iz strank, ki niso bili izvoljeni v Državni zbor. Sprašuje ga, kdo je zanj civilna družba ter ali bo, preden bo predlagal odstranitev tehničnih ovir, postavljenih v času Cerarjeve vlade, prosil obmejne občine za soglasje. Sprašuje tudi, če bodo vse neprijavljene demonstracije in zbiranja ostala nekaznovana in kako razume svobodo medijev. Andreja Grebenca zanima, če se strinja, da se javni medij ne ukvarja s produkcijo na kulturno umetniškem področju ter da v nadzornem in programskem svetu RTVS ne bi bili predstavniki političnih strank. Odgovor na vprašanja komentator pričakuje v roku dveh tednov, sicer bo upošteval, da se dr. Golob z vsemi trditvami v komentarju strinja.

Andrej Grebenc: Odprto pismo dr. Robertu Golobu

Andrej Grebenc v odprtem pismu sprašuje dr. Roberta Goloba, kje je njegova načelnost, ko trdi, da bo v vlado povabil kader iz strank, ki niso bili izvoljeni v Državni zbor. Sprašuje ga, kdo je zanj civilna družba ter ali bo, preden bo predlagal odstranitev tehničnih ovir, postavljenih v času Cerarjeve vlade, prosil obmejne občine za soglasje. Sprašuje tudi, če bodo vse neprijavljene demonstracije in zbiranja ostala nekaznovana in kako razume svobodo medijev. Andreja Grebenca zanima, če se strinja, da se javni medij ne ukvarja s produkcijo na kulturno umetniškem področju ter da v nadzornem in programskem svetu RTVS ne bi bili predstavniki političnih strank. Odgovor na vprašanja komentator pričakuje v roku dveh tednov, sicer bo upošteval, da se dr. Golob z vsemi trditvami v komentarju strinja.

komentarvolitvevladacivilna družbaRTVsvoboda medijev

Komentar Časnik.si

Andrej Grebenc: Odprto pismo dr. Robertu Golobu

Andrej Grebenc v odprtem pismu sprašuje dr. Roberta Goloba, kje je njegova načelnost, ko trdi, da bo v vlado povabil kader iz strank, ki niso bili izvoljeni v Državni zbor. Sprašuje ga, kdo je zanj civilna družba ter ali bo, preden bo predlagal odstranitev tehničnih ovir, postavljenih v času Cerarjeve vlade, prosil obmejne občine za soglasje. Sprašuje tudi, če bodo vse neprijavljene demonstracije in zbiranja ostala nekaznovana in kako razume svobodo medijev. Andreja Grebenca zanima, če se strinja, da se javni medij ne ukvarja s produkcijo na kulturno umetniškem področju ter da v nadzornem in programskem svetu RTVS ne bi bili predstavniki političnih strank. Odgovor na vprašanja komentator pričakuje v roku dveh tednov, sicer bo upošteval, da se dr. Golob z vsemi trditvami v komentarju strinja.

VEČ ...|4. 5. 2022
Andrej Grebenc: Odprto pismo dr. Robertu Golobu

Andrej Grebenc v odprtem pismu sprašuje dr. Roberta Goloba, kje je njegova načelnost, ko trdi, da bo v vlado povabil kader iz strank, ki niso bili izvoljeni v Državni zbor. Sprašuje ga, kdo je zanj civilna družba ter ali bo, preden bo predlagal odstranitev tehničnih ovir, postavljenih v času Cerarjeve vlade, prosil obmejne občine za soglasje. Sprašuje tudi, če bodo vse neprijavljene demonstracije in zbiranja ostala nekaznovana in kako razume svobodo medijev. Andreja Grebenca zanima, če se strinja, da se javni medij ne ukvarja s produkcijo na kulturno umetniškem področju ter da v nadzornem in programskem svetu RTVS ne bi bili predstavniki političnih strank. Odgovor na vprašanja komentator pričakuje v roku dveh tednov, sicer bo upošteval, da se dr. Golob z vsemi trditvami v komentarju strinja.

Andrej Grebenc

komentarvolitvevladacivilna družbaRTVsvoboda medijev

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|26. 9. 2022
P. Branko Cestnik o mladih v Stični, predsedniških volitvah in kulturi smrti

Gost pisatelj in duhovnik Branko Cestnik je spregovoril najprej o obisku predsednika Boruta Pahorja med katoliškimi mladimi v Stični. Pogovor se je nato dotaknil mladinske pastorale, ki ji je posvečen tokratni pastoralni tečaj. P. Branko je ne njem osredni predavatelj. Govorili smo tudi o prihajajočih predsedniških volitvah in obravnavi sprememb družinskega zakonika. Drugi del oddaje je bil posvečen podpori shodu za zaščito otrok in družin ter Pohodu za življenje.

P. Branko Cestnik o mladih v Stični, predsedniških volitvah in kulturi smrti

Gost pisatelj in duhovnik Branko Cestnik je spregovoril najprej o obisku predsednika Boruta Pahorja med katoliškimi mladimi v Stični. Pogovor se je nato dotaknil mladinske pastorale, ki ji je posvečen tokratni pastoralni tečaj. P. Branko je ne njem osredni predavatelj. Govorili smo tudi o prihajajočih predsedniških volitvah in obravnavi sprememb družinskega zakonika. Drugi del oddaje je bil posvečen podpori shodu za zaščito otrok in družin ter Pohodu za življenje.

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Zgodbe za otroke

VEČ ...|1. 10. 2022
Mraz in žeja

Afanti je bil preprost in plemenit kmet. V perzijski pravljici se meri z modrostjo sultana in skuša zaslužiti sto srebrnikov. Še ena v vrsti pravljic, ki potrjujejo, da modrost ni le nekaj, kar premorejo vladarji.

Mraz in žeja

Afanti je bil preprost in plemenit kmet. V perzijski pravljici se meri z modrostjo sultana in skuša zaslužiti sto srebrnikov. Še ena v vrsti pravljic, ki potrjujejo, da modrost ni le nekaj, kar premorejo vladarji.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Komentar tedna

VEČ ...|30. 9. 2022
Janez Juhant: Pogum in poštenost

Težko sprejemamo, da se kljub dva tisoč letni zgodovini krščanstva še dogajajo težke stvari za človeka in človeštvo: vojne, taborišča, množični pomori, izkoriščanja, trgovanje in nasilje nad otroki, sploh nad človekom od spočetja do smrti. Še težje je, da država Slovenija, prepletena z lovkami preteklosti, po 30 letih uradno kot oblast sistematično podpira táko izkoriščanje in zatiranje.

Janez Juhant: Pogum in poštenost

Težko sprejemamo, da se kljub dva tisoč letni zgodovini krščanstva še dogajajo težke stvari za človeka in človeštvo: vojne, taborišča, množični pomori, izkoriščanja, trgovanje in nasilje nad otroki, sploh nad človekom od spočetja do smrti. Še težje je, da država Slovenija, prepletena z lovkami preteklosti, po 30 letih uradno kot oblast sistematično podpira táko izkoriščanje in zatiranje.

Janez Juhant

komentar

Dogodki

VEČ ...|8. 9. 2022
Pridiga Aloza Furlana na praznik Marijinega rojstva

Prisluhnite današnjemu mašnemu nagovoru Alojz Furlana, rektorja svetišča Marije tolažnice žalostnih v Logu pri Vipavi.

Pridiga Aloza Furlana na praznik Marijinega rojstva

Prisluhnite današnjemu mašnemu nagovoru Alojz Furlana, rektorja svetišča Marije tolažnice žalostnih v Logu pri Vipavi.

Radio Ognjišče

kolesarjenje

Sol in luč

VEČ ...|27. 9. 2022
Jane Goodall: Knjiga upanja: Mladi so danes malodušni, ker so izgubili upanje glede prihodnosti.

Zavedam se, da gremo skozi temne čase. V knjigi z bralci delim svoje razloge za upanje. Človeški intelekt, trdoživost narave, energija, entuziazem in odločnost mladih za reševanje težav, ko jih prepoznajo, sprožijo ukrepanje neuklonljivega človeškega duha. Trdno verjamem, da upanje ni samo pobožna želja, ampak je akcija, spoznanje cilja in poti kako do cilja priti. Ob tem spoznanju zavihaš rokave in pot in cilj s trdim delom tudi uresničiš. To je moja razlaga besede upanje.«

Tako je delo z naslovom Knjiga upanja (Založba Učila) pospremila Jane Goodall, ki bi ji sicer težko rekli, da je avtorica, saj je knjiga napisana v obliki intervjuja, ki ga je pripravil Douglas Abrams. Svetovno znana naravoslovka, Jane Goodall v njej govori o realnosti v kateri smo, čeprav nezavedajoč se ukrajinske tragedije, govori o miru, o človeški naravi, o moči upanja in o neuklonljivosti človeškega duha. Pripravili smo nekaj odlomkov.

Jane Goodall: Knjiga upanja: Mladi so danes malodušni, ker so izgubili upanje glede prihodnosti.

Zavedam se, da gremo skozi temne čase. V knjigi z bralci delim svoje razloge za upanje. Človeški intelekt, trdoživost narave, energija, entuziazem in odločnost mladih za reševanje težav, ko jih prepoznajo, sprožijo ukrepanje neuklonljivega človeškega duha. Trdno verjamem, da upanje ni samo pobožna želja, ampak je akcija, spoznanje cilja in poti kako do cilja priti. Ob tem spoznanju zavihaš rokave in pot in cilj s trdim delom tudi uresničiš. To je moja razlaga besede upanje.«

Tako je delo z naslovom Knjiga upanja (Založba Učila) pospremila Jane Goodall, ki bi ji sicer težko rekli, da je avtorica, saj je knjiga napisana v obliki intervjuja, ki ga je pripravil Douglas Abrams. Svetovno znana naravoslovka, Jane Goodall v njej govori o realnosti v kateri smo, čeprav nezavedajoč se ukrajinske tragedije, govori o miru, o človeški naravi, o moči upanja in o neuklonljivosti človeškega duha. Pripravili smo nekaj odlomkov.

Tadej Sadar

družbanaravaodnosi

Moja zgodba

VEČ ...|2. 10. 2022
Razstava Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki 1. del

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so pripravili razstavo V čevljih zmagovalcev - Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki. Razstava predstavlja živahno dogajanje povezano tudi z minulim dnevom slovenskega športa (23. 9.), ki je od leta 2020 tudi državni praznik. V Moji zgodbi ob 20.h je bila na sporedu prva od dveh oddaj v kateri lahko prisluhnete, kako se je porodila ideja za razstavo in kaj predstavlja. Razstavo sta predstavila avtorja višja kustosinja Andreja Zupanec Bajželj in kustos Domen Kaučič.

Razstava Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki 1. del

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so pripravili razstavo V čevljih zmagovalcev - Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki. Razstava predstavlja živahno dogajanje povezano tudi z minulim dnevom slovenskega športa (23. 9.), ki je od leta 2020 tudi državni praznik. V Moji zgodbi ob 20.h je bila na sporedu prva od dveh oddaj v kateri lahko prisluhnete, kako se je porodila ideja za razstavo in kaj predstavlja. Razstavo sta predstavila avtorja višja kustosinja Andreja Zupanec Bajželj in kustos Domen Kaučič.

Jože Bartolj

spominšportAndreja Zupanec BajželjDomen KaučičV čevljih zmagovalcevSlovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|2. 10. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Nedeljski klepet

VEČ ...|2. 10. 2022
Minljivost

V oktobrskem Nedeljskem klepetu je bila tema pogovora minljivost, naša gostja pa psihologinja Janja Frelih Gorjanc. Spregovorila je o pomenu žalovanja, o strahu, ki nas spremlja ob soočanju s smrtjo in umiranjem, pa tudi o tem, kako se soočiti z nenadno smrtjo naših dragih. Še posebej se je ob tem dotaknila samomora.

Minljivost

V oktobrskem Nedeljskem klepetu je bila tema pogovora minljivost, naša gostja pa psihologinja Janja Frelih Gorjanc. Spregovorila je o pomenu žalovanja, o strahu, ki nas spremlja ob soočanju s smrtjo in umiranjem, pa tudi o tem, kako se soočiti z nenadno smrtjo naših dragih. Še posebej se je ob tem dotaknila samomora.

Damijana Medved

strahsmrtevtanazijasamomoržalovanje

Pojdite in učite

VEČ ...|2. 10. 2022
Uvod v misijonski mesec

Prisluhnite kako misijonsko bogat bo letošnji oktober.

Uvod v misijonski mesec

Prisluhnite kako misijonsko bogat bo letošnji oktober.

Jure Sešek

duhovnostmisijon