Doživetja narave
V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.
Doživetja narave
V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.
Pogovor o
S kandidati in kandidatkami za evropske poslance in poslanke smo spregovorili o evropskem načinu življenja. Zanimalo nas je, kako gledajo na krščanske korenine Evrope in na vse več ideologij, ki ponekod že spreminjajo evropska mesta. Seveda pa nas je zanimalo tudi, kako vidijo Evropsko unijo po volitvah 9. junij.
Pogovor o
S kandidati in kandidatkami za evropske poslance in poslanke smo spregovorili o evropskem načinu življenja. Zanimalo nas je, kako gledajo na krščanske korenine Evrope in na vse več ideologij, ki ponekod že spreminjajo evropska mesta. Seveda pa nas je zanimalo tudi, kako vidijo Evropsko unijo po volitvah 9. junij.
Komentar Časnik.si
Andrej Tomelj raziskuje provokativno perspektivo o zelenem prehodu, ki ga primerja z alkimijo in perpetuum mobile preteklosti. Avtor izpostavlja skeptičen pogled na trenutne politike zelenega prehoda in brezogljične družbe, poudarja nevarnosti, ki jih te politike predstavljajo za Evropo, in opozarja na paradoksalno zanašanje na nezanesljive obnovljive vire. Pridružite se g. Tomelju, ki je pod drobnogled vzel to kompleksno in deljeno temo, ter odkrijte, kako se zgodovinske lekcije in sodobni izzivi prepletajo v naših prizadevanjih za boljši jutri. Poslušajte, da razširite svoje obzorje. Komentar si lahko tudi preberete na Časnik.si.
Komentar Časnik.si
Andrej Tomelj raziskuje provokativno perspektivo o zelenem prehodu, ki ga primerja z alkimijo in perpetuum mobile preteklosti. Avtor izpostavlja skeptičen pogled na trenutne politike zelenega prehoda in brezogljične družbe, poudarja nevarnosti, ki jih te politike predstavljajo za Evropo, in opozarja na paradoksalno zanašanje na nezanesljive obnovljive vire. Pridružite se g. Tomelju, ki je pod drobnogled vzel to kompleksno in deljeno temo, ter odkrijte, kako se zgodovinske lekcije in sodobni izzivi prepletajo v naših prizadevanjih za boljši jutri. Poslušajte, da razširite svoje obzorje. Komentar si lahko tudi preberete na Časnik.si.
Informativni prispevki
S poslancem Evropske ljudske stranke Francem Bogovičem smo se pogovarjali o aktualnih temah, kot so kmetijstvo, migracije in prihodnje evropske volitve.
Informativni prispevki
S poslancem Evropske ljudske stranke Francem Bogovičem smo se pogovarjali o aktualnih temah, kot so kmetijstvo, migracije in prihodnje evropske volitve.
Informativni prispevki
Evropski parlament je se je odpravil na počitnice. Naslednje zasedanje jih čaka septembra. Z evropskim poslancem iz vrst Evropske ljudske stranke Milanom Zverom smo se pogovarjali o delu parlamenta, o nemirni Evropi, slabem delu aktualne vlade in obremenitvah za kmete.
Informativni prispevki
Evropski parlament je se je odpravil na počitnice. Naslednje zasedanje jih čaka septembra. Z evropskim poslancem iz vrst Evropske ljudske stranke Milanom Zverom smo se pogovarjali o delu parlamenta, o nemirni Evropi, slabem delu aktualne vlade in obremenitvah za kmete.
Informativni prispevki
Evropski parlament je razglasil dobitnike nagrade državljan Evrope za leto 2023. Slovenski prejemnik je poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk za projekt pomoči ukrajinskim sirotam in beguncem, ki so zaradi ruske agresije na Ukrajino izgubili vse.
Informativni prispevki
Evropski parlament je razglasil dobitnike nagrade državljan Evrope za leto 2023. Slovenski prejemnik je poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk za projekt pomoči ukrajinskim sirotam in beguncem, ki so zaradi ruske agresije na Ukrajino izgubili vse.
Informativni prispevki
V Evropi so vedno močnejši pritiski, da bi pravico do splava v evropsko ustavo zapisali kot temeljno človekovo pravico. O tem je beseda tekla na sredini konferenci v Bruslju. Prispevek Marjane Debevec.
Informativni prispevki
V Evropi so vedno močnejši pritiski, da bi pravico do splava v evropsko ustavo zapisali kot temeljno človekovo pravico. O tem je beseda tekla na sredini konferenci v Bruslju. Prispevek Marjane Debevec.
Komentar Časnik.si
V komentarju avtor omenja knjigo Roda Dreherja: Ne živite od laži, ki poudarja, da je čvrsta, dialoška in čuječa družinska ali širša duhovna skupnost temelj odpornosti zoper laž sodobnega mehkega totalitarizma medijev, vsegliharske mentalitete in lažne svobode. Omenja tudi Lamberta Erhlicha, ki je - po besedah pokojnega Kajetana Gantarja - veliko pred Schumannom in Adenauerjem govoril o združeni Evropi na krščanskih temeljih. V najtežjih trenutkih narodove stiske je gradil samostojno slovensko državo oziroma mednarodno zvezo držav s Slovenijo v središču.
Komentar Časnik.si
V komentarju avtor omenja knjigo Roda Dreherja: Ne živite od laži, ki poudarja, da je čvrsta, dialoška in čuječa družinska ali širša duhovna skupnost temelj odpornosti zoper laž sodobnega mehkega totalitarizma medijev, vsegliharske mentalitete in lažne svobode. Omenja tudi Lamberta Erhlicha, ki je - po besedah pokojnega Kajetana Gantarja - veliko pred Schumannom in Adenauerjem govoril o združeni Evropi na krščanskih temeljih. V najtežjih trenutkih narodove stiske je gradil samostojno slovensko državo oziroma mednarodno zvezo držav s Slovenijo v središču.
Svetovalnica
V zadnjih letih se je v šolskih prostorih ob različnih mnenjih staršev in učiteljev pogosto zaostrilo. Vlada je uveljavila nov zakon, s katerim razredniki niso več dolžni opozarjati na potrebo po opravičilih, ampak je odgovornost za opravičevanje odsotnosti učencev pri pouku prešla na njihove starše. Omejeni so tudi telefoni v šoli. Oboje je v preteklih letih močno poseglo v odnos med starši in učitelji, oziroma šolo. Kako vzpostavljati boljši/dober odnos in pogovor, usklajevati različna stališča, kako torej s kakovostno komunikacijo med starši in učitelji omogočiti otroku njegovo pristnost?, smo govorili z Natalijo Hormuth, profesorico latinščine in francoščine, svetovalko za celostno življenje in zdravje ter za vodenje z vrednotami, direktorico Zavoda Viamus za glasbo, celostno življenje in zdravje ter osebno rast.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je odmevala predvsem izvolitev novega papeža. Kakšni izzivi čakajo Leona XIV. in vesoljno Cerkev, smo vprašali latinista, teologa in zgodovinarja doktorja Aleša Mavra. Z njim smo se ozrli tudi na pontifikat pokojnega svetega očeta Frančiška. Prav tako smo se dotaknili 80. obletnice konca druge svetovne vojne ter v tej luči pokomentirali zaskrbljujoče razmere v več državah. Ni šlo niti brez bližnjega dneva spomina na žrtve komunizma v Sloveniji in aktualnega domačega dogajanja.
Za življenje
Z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, ki pravi, da je dotik osnova, brez njega ne preživimo, smo se pogovarjali o razsežnostih bližine, spoštljivega dotika in kako je le ta nepogrešljiv tudi pri vzgoji in v partnerskem odnosu. V oddaji so s svojimi izkušnjami in vprašanji sodelovali tudi poslušalci.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ob 20. uri bomo predvajali nagovore, ki so jih v organizaciji Društva poslancev devedesetih, pripravili uvodničarji različnih nazorskih usmeritev ob 80. obletnici konca 2.svetovne vojne. V pogovoru, ki je potekal preko zoom povezave v ponedeljek, 5. maja so spregovorili predsednik Zveze borcev Marijan Križman, zgodovinar dr. Jože Dežman, zgodovinarka in hči partizana Saša Kos, škofov vikar, duhovnik Bogdan Vidmar in pravnuk žrtev komunističnega nasilja Marko Gruden. Ob tem je treba kot morda najpomembnejše izpostaviti, da se je očitno vzpostavilo zavedanje, da se bomo med seboj morali pogovarjati, poslušati in slišati.
Naš gost
V sobotnem popoldnevu je bil naš gost gledališki režiser Tomi Janežič. Diplomiral in magistriral je na AGRFT iz gledališke režije ter zaključil večletno mednarodno psihodramsko edukacijo. Prvo profesionalno predstavo Equus je na oder postavil leta 1996, od takrat pa je nanizal vrsto uspehov s predstavami, kot so Človek (po knjigi Viktorja Frankla Kljub vsemu reči življenju Da, Kralj Lear, Potujoče gledališče Šopalović, Sedem vprašanj o sreči, še ni naslova in druge. Je tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada, ki pa je le ena v vrsti številnih nagrad za njegovo delo.
Njegove predstave so gostovale na pomembnih festivalih, kot so Kunstenfestivaldesarts v Belgiji, Bitef v Srbiji in Wiener Festwochen v Avstriji. Kot redni profesor na AGRFT je svoje bogate izkušnje predajal novim generacijam gledaliških ustvarjalcev, predaval pa je tudi v tujini, med drugim v Oslu, Arezzu, Beogradu, Novem Sadu, Lizboni in drugod. Kot gledališki režiser v zadnjih letih v Sloveniji deluje le izjemoma, več režira v tujini, zato ne zamudite priložnosti, da ga pobliže spoznate.
Dogodki
Slovesnost na Trgu republike v Ljubljani se je odvijala v spomin na žrtve komunističnega nasilja, na predvečer ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive in mnoge prizadela, saj je bil za številne simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic. Slovesnost so pripravili Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev, ki verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci.
Ritem srca
S kordinatorjem skupnosti Rapha, Lovrom Kavčičem, smo povabili na Madžarsko, točneje v Sombótel. Tam bo konec maja v sklopu slavilnega dogodka na tamkajšnjem stadionu zaigrala tudi avstralska legendarna zasedba Planetshakers, dogodka pa se lahko udeležite v organizaciji Katoliške mladine. Seveda pa v oddaji ni šlo brez vabila na festival, ki je pred vrati. Med drugim smo razkrili kdo bo npr. nastopil na Malem odru, ter še kakšno programsko in vsebinsko podrobnost Ritma srca 2025.
V oddaji smo slišali:
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
V duhu 10. obletnice okrožnice Laudato si papeža Frančiška smo se odpravili v planinski svet z uporabo javnega potniškega prometa. Kako nam pri tem lahko pomaga aplikacija planinske zveze, ki tudi sicer postaja vse boljši pripomoček za načrtovanje planinskih izletov? In ali je danes sploh mogoče (pre)živeti brez osebnega avtomobila, tudi če prosti čas pogosto namenimo obiskovanju gora? Naša gosta sta bila urednik za kartografijo pri PZS Andrej Stritar in ljubiteljica gorskega teka Deja Jakopič.