Svetovalnica

VEČ ...|23. 1. 2025
Delovna terapija - kdaj poiskati pomoč?

O vlogi delovne terapije pri samostojnem življenju starejše osebe, pa naj gre za osebo z demenco, kognitivnim upadom, po padcih v domačem okolju ali pa po prihodu iz bolnišnice smo spregovorili v Svetovalnici. Delovno terapevtko Petro Benedičič smo prosili za čimbolj konkretne nasvete o tem, kaj lahko starejši naredijo doma sami in kdaj naj se obrnejo na strokovno pomoč.

Delovna terapija - kdaj poiskati pomoč?

O vlogi delovne terapije pri samostojnem življenju starejše osebe, pa naj gre za osebo z demenco, kognitivnim upadom, po padcih v domačem okolju ali pa po prihodu iz bolnišnice smo spregovorili v Svetovalnici. Delovno terapevtko Petro Benedičič smo prosili za čimbolj konkretne nasvete o tem, kaj lahko starejši naredijo doma sami in kdaj naj se obrnejo na strokovno pomoč.

delovna terapijapomoč na domudemencarehabilitacijastarejšisvetovanje

Svetovalnica

Delovna terapija - kdaj poiskati pomoč?

O vlogi delovne terapije pri samostojnem življenju starejše osebe, pa naj gre za osebo z demenco, kognitivnim upadom, po padcih v domačem okolju ali pa po prihodu iz bolnišnice smo spregovorili v Svetovalnici. Delovno terapevtko Petro Benedičič smo prosili za čimbolj konkretne nasvete o tem, kaj lahko starejši naredijo doma sami in kdaj naj se obrnejo na strokovno pomoč.

VEČ ...|23. 1. 2025
Delovna terapija - kdaj poiskati pomoč?

O vlogi delovne terapije pri samostojnem življenju starejše osebe, pa naj gre za osebo z demenco, kognitivnim upadom, po padcih v domačem okolju ali pa po prihodu iz bolnišnice smo spregovorili v Svetovalnici. Delovno terapevtko Petro Benedičič smo prosili za čimbolj konkretne nasvete o tem, kaj lahko starejši naredijo doma sami in kdaj naj se obrnejo na strokovno pomoč.

Blaž Lesnik

delovna terapijapomoč na domudemencarehabilitacijastarejšisvetovanje

Življenje išče pot

VEČ ...|9. 11. 2022
Ko starejši pomoči na domu finančno ne zmorejo

V naši družbi je vedno več starejših ljudi, ki potrebujejo pomoč na domu. Ker številni želijo ostati v domačem okolju, nas je zanimalo, kako naj se znajdejo tisti, ki nimajo dovolj denarja za oskrbo na domu, ki pa seveda ni poceni. Z nami je bil direktor Deosa Miha Kranjc.

Ko starejši pomoči na domu finančno ne zmorejo

V naši družbi je vedno več starejših ljudi, ki potrebujejo pomoč na domu. Ker številni želijo ostati v domačem okolju, nas je zanimalo, kako naj se znajdejo tisti, ki nimajo dovolj denarja za oskrbo na domu, ki pa seveda ni poceni. Z nami je bil direktor Deosa Miha Kranjc.

dnevni centri za starejšecena pomoči na domusubvencija lokalnih skupnosti

Življenje išče pot

Ko starejši pomoči na domu finančno ne zmorejo

V naši družbi je vedno več starejših ljudi, ki potrebujejo pomoč na domu. Ker številni želijo ostati v domačem okolju, nas je zanimalo, kako naj se znajdejo tisti, ki nimajo dovolj denarja za oskrbo na domu, ki pa seveda ni poceni. Z nami je bil direktor Deosa Miha Kranjc.

VEČ ...|9. 11. 2022
Ko starejši pomoči na domu finančno ne zmorejo

V naši družbi je vedno več starejših ljudi, ki potrebujejo pomoč na domu. Ker številni želijo ostati v domačem okolju, nas je zanimalo, kako naj se znajdejo tisti, ki nimajo dovolj denarja za oskrbo na domu, ki pa seveda ni poceni. Z nami je bil direktor Deosa Miha Kranjc.

s. Meta Potočnik

dnevni centri za starejšecena pomoči na domusubvencija lokalnih skupnosti

Življenje išče pot

VEČ ...|7. 11. 2022
Obseg storitev pomoči na domu in cena

Pomoč starejšim na domu je zakonsko dovoljena največ 20 ur na teden. Subvencionirajo jo lokalne skupnosti. Z direktorjem Deosa Miho Kranjcem se je pogovarjal Marjan Bunič.

Obseg storitev pomoči na domu in cena

Pomoč starejšim na domu je zakonsko dovoljena največ 20 ur na teden. Subvencionirajo jo lokalne skupnosti. Z direktorjem Deosa Miho Kranjcem se je pogovarjal Marjan Bunič.

deos pomoč na domuzlorabe starejšihoskrbovalci na domu

Življenje išče pot

Obseg storitev pomoči na domu in cena

Pomoč starejšim na domu je zakonsko dovoljena največ 20 ur na teden. Subvencionirajo jo lokalne skupnosti. Z direktorjem Deosa Miho Kranjcem se je pogovarjal Marjan Bunič.

VEČ ...|7. 11. 2022
Obseg storitev pomoči na domu in cena

Pomoč starejšim na domu je zakonsko dovoljena največ 20 ur na teden. Subvencionirajo jo lokalne skupnosti. Z direktorjem Deosa Miho Kranjcem se je pogovarjal Marjan Bunič.

s. Meta Potočnik

deos pomoč na domuzlorabe starejšihoskrbovalci na domu

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 1. 2021
Jesen življenja na podeželju - Franc Bogovič

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

Jesen življenja na podeželju - Franc Bogovič

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

družbapogovorpolitikapodeželjepametne vasi

Informativni prispevki

Jesen življenja na podeželju - Franc Bogovič

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

VEČ ...|29. 1. 2021
Jesen življenja na podeželju - Franc Bogovič

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

Marta Jerebič

družbapogovorpolitikapodeželjepametne vasi

Svetovalnica

VEČ ...|18. 5. 2018
Nega na domu - Jonata Potočnik

V Sloveniji se delež prebivalcev, starejših od 65 let, vztrajno povečuje. Vprašanje pa je, kako jim zagotoviti kvalitetnejše življenje, da lahko ostanejo doma. Ena od možnosti je nega na domu, s katero nekatere ustanove poskrbijo za različne potrebe.

Nega na domu - Jonata Potočnik

V Sloveniji se delež prebivalcev, starejših od 65 let, vztrajno povečuje. Vprašanje pa je, kako jim zagotoviti kvalitetnejše življenje, da lahko ostanejo doma. Ena od možnosti je nega na domu, s katero nekatere ustanove poskrbijo za različne potrebe.

nega na domu

Svetovalnica

Nega na domu - Jonata Potočnik
V Sloveniji se delež prebivalcev, starejših od 65 let, vztrajno povečuje. Vprašanje pa je, kako jim zagotoviti kvalitetnejše življenje, da lahko ostanejo doma. Ena od možnosti je nega na domu, s katero nekatere ustanove poskrbijo za različne potrebe.
VEČ ...|18. 5. 2018
Nega na domu - Jonata Potočnik
V Sloveniji se delež prebivalcev, starejših od 65 let, vztrajno povečuje. Vprašanje pa je, kako jim zagotoviti kvalitetnejše življenje, da lahko ostanejo doma. Ena od možnosti je nega na domu, s katero nekatere ustanove poskrbijo za različne potrebe.

Tanja Dominko

nega na domu

Svetovalnica

VEČ ...|1. 2. 2018
Z roko v roki v jesen življenja - Justina Potepan

V Svetovalnici smo govorili o oskrbi starejših in negi na domu. Eno prvih vprašanj je, kako si priznati, da posameznik potrebuje pomoč na domu. Naša gostja je bila Justina Potepan.

Z roko v roki v jesen življenja - Justina Potepan

V Svetovalnici smo govorili o oskrbi starejših in negi na domu. Eno prvih vprašanj je, kako si priznati, da posameznik potrebuje pomoč na domu. Naša gostja je bila Justina Potepan.

Svetovalnica

Z roko v roki v jesen življenja - Justina Potepan
V Svetovalnici smo govorili o oskrbi starejših in negi na domu. Eno prvih vprašanj je, kako si priznati, da posameznik potrebuje pomoč na domu. Naša gostja je bila Justina Potepan.
VEČ ...|1. 2. 2018
Z roko v roki v jesen življenja - Justina Potepan
V Svetovalnici smo govorili o oskrbi starejših in negi na domu. Eno prvih vprašanj je, kako si priznati, da posameznik potrebuje pomoč na domu. Naša gostja je bila Justina Potepan.

Blaž Lesnik

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|17. 1. 2025
Polonca in Tomaž Sokol: Dostojanstveno slovo 

Ob izteku preteklega leta, v tistih prazničnih dneh, ko si vzamemo čas za veselje, druženje in ustvarjanje načrtov, se je po dolgotrajni bolezni poslovila najina dobra prijateljica Ivanka. 

Vedeli smo, da je rak napredoval preko meje ozdravljivosti. Veliko smo molili z njo in za njo. Nekateri za čudež popolne ozdravitve, drugi, za srečno zadnjo uro s čim manj trpljenja, tretji predvsem za njene najbližje.

Komentar sta pripravila Polonca in Tomaž Sokol, publicistka in obrtnik.

Polonca in Tomaž Sokol: Dostojanstveno slovo 

Ob izteku preteklega leta, v tistih prazničnih dneh, ko si vzamemo čas za veselje, druženje in ustvarjanje načrtov, se je po dolgotrajni bolezni poslovila najina dobra prijateljica Ivanka. 

Vedeli smo, da je rak napredoval preko meje ozdravljivosti. Veliko smo molili z njo in za njo. Nekateri za čudež popolne ozdravitve, drugi, za srečno zadnjo uro s čim manj trpljenja, tretji predvsem za njene najbližje.

Komentar sta pripravila Polonca in Tomaž Sokol, publicistka in obrtnik.

Polonca in Tomaž Sokol

komentardružbaodnosispomin

Naš gost

VEČ ...|18. 1. 2025
Zdenka Žigon

Gibanje Pot in Vinko Kobal, s katerim se je srečala že v gimnazijskih letih, je pomembno zaznamovalo njeno življenje in ga bogati še danes – 50 let kasneje. In zanimivo, da ji tudi hoja zelo veliko pomeni in so pohodi: blizu in daleč pravzaprav njen vsakdan. Zdenka Žigon, raziskovalka dežel in usod ljudi – kot etnologinja in zgodovinarka, pa tudi socialna delavka, je predvsem predana knjigam in branju. Svojčas je bila direktorica Lavričeve knjižnice v Ajdovščini, knjigam in branju pa zavezana prej in potem – še zdaj. Njena prizadevanja za razvijanje bibliotekarske stroke so prepoznali tudi v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije in leta 2009 je za svoje delo prejela Čopovo diplomo. Tudi po upokojitvi je izredno dejavna; med drugim v društvu Most, kjer z najrazličnejšimi študijskimi krožki bogatijo življenje ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Zdenka Žigon je strastna bralka, ki je s številni bralnimi projekti svoj zanos delila na vse generacije in različne, tudi ranljive skupine.

Zdenka Žigon

Gibanje Pot in Vinko Kobal, s katerim se je srečala že v gimnazijskih letih, je pomembno zaznamovalo njeno življenje in ga bogati še danes – 50 let kasneje. In zanimivo, da ji tudi hoja zelo veliko pomeni in so pohodi: blizu in daleč pravzaprav njen vsakdan. Zdenka Žigon, raziskovalka dežel in usod ljudi – kot etnologinja in zgodovinarka, pa tudi socialna delavka, je predvsem predana knjigam in branju. Svojčas je bila direktorica Lavričeve knjižnice v Ajdovščini, knjigam in branju pa zavezana prej in potem – še zdaj. Njena prizadevanja za razvijanje bibliotekarske stroke so prepoznali tudi v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije in leta 2009 je za svoje delo prejela Čopovo diplomo. Tudi po upokojitvi je izredno dejavna; med drugim v društvu Most, kjer z najrazličnejšimi študijskimi krožki bogatijo življenje ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Zdenka Žigon je strastna bralka, ki je s številni bralnimi projekti svoj zanos delila na vse generacije in različne, tudi ranljive skupine.

Damijana Medved

spominživljenjeLavričeva knjižnicaMostbranjeknjigehoja

Kmetijska oddaja

VEČ ...|19. 1. 2025
Nemška živinoreja v težavah. O zeleni elektriki za vsako ceno in medijski razsežnosti zelene politike na škodo kmetijstva.

Poleg pregleda najbolj aktualnih novic s kmetijskega področja, smo v nedeljski kmetijski oddaji slišali povzetek predavanja dr. Rafaela Mihaliča o zeleni elektriki za vsako ceno in pa svarilo Tevža Tavčarja o medijski razsežnosti ukrepov zelene politike, ki se je zajedla v skupno kmetijsko politiko in jo s pridom, na škodo kmetijstva, izkoriščajo nevladniki.

Nemška živinoreja v težavah. O zeleni elektriki za vsako ceno in medijski razsežnosti zelene politike na škodo kmetijstva.

Poleg pregleda najbolj aktualnih novic s kmetijskega področja, smo v nedeljski kmetijski oddaji slišali povzetek predavanja dr. Rafaela Mihaliča o zeleni elektriki za vsako ceno in pa svarilo Tevža Tavčarja o medijski razsežnosti ukrepov zelene politike, ki se je zajedla v skupno kmetijsko politiko in jo s pridom, na škodo kmetijstva, izkoriščajo nevladniki.

Robert Božič

kmetijstvozelena politikaelektrikanevladniki

Svetovalnica

VEČ ...|23. 1. 2025
Delovna terapija - kdaj poiskati pomoč?

O vlogi delovne terapije pri samostojnem življenju starejše osebe, pa naj gre za osebo z demenco, kognitivnim upadom, po padcih v domačem okolju ali pa po prihodu iz bolnišnice smo spregovorili v Svetovalnici. Delovno terapevtko Petro Benedičič smo prosili za čimbolj konkretne nasvete o tem, kaj lahko starejši naredijo doma sami in kdaj naj se obrnejo na strokovno pomoč.

Delovna terapija - kdaj poiskati pomoč?

O vlogi delovne terapije pri samostojnem življenju starejše osebe, pa naj gre za osebo z demenco, kognitivnim upadom, po padcih v domačem okolju ali pa po prihodu iz bolnišnice smo spregovorili v Svetovalnici. Delovno terapevtko Petro Benedičič smo prosili za čimbolj konkretne nasvete o tem, kaj lahko starejši naredijo doma sami in kdaj naj se obrnejo na strokovno pomoč.

Blaž Lesnik

delovna terapijapomoč na domudemencarehabilitacijastarejšisvetovanje

Doživetja narave

VEČ ...|17. 1. 2025
Goriški camino - 82 km v štirih etapah

Pred odprtjem evropske prestolnice kulture smo v Doživetjih narave predstavili povsem novo pot, ki odseva zgodovino, korenine, rane in ponovni razcvet območja med Oglejem in Sveto Goro: Goriški camino. Dolg je 82 km in razdeljen na štiri etape. Ideja o njem je zorela že dlje časa iz potrebe povezati obe starodavni in romarski svetišči. Vodja projekta na slovenski strani Nace Novak je spregovoril o vsem, kar mora romar vedeti, preden prime za popotno palico, pa tudi o snovanju idej za naprej.

Goriški camino - 82 km v štirih etapah

Pred odprtjem evropske prestolnice kulture smo v Doživetjih narave predstavili povsem novo pot, ki odseva zgodovino, korenine, rane in ponovni razcvet območja med Oglejem in Sveto Goro: Goriški camino. Dolg je 82 km in razdeljen na štiri etape. Ideja o njem je zorela že dlje časa iz potrebe povezati obe starodavni in romarski svetišči. Vodja projekta na slovenski strani Nace Novak je spregovoril o vsem, kar mora romar vedeti, preden prime za popotno palico, pa tudi o snovanju idej za naprej.

Blaž Lesnik

OglejSveta goraromanjepohodništvohojacaminonarava

Via positiva

VEČ ...|23. 1. 2025
Pisanje z roko 

V Tednu pisanja z roko smo v studio povabili Dejana Ostermana, ki je pri založbi 5tka izdal urejeno zbirko pisem, ki jih je njegov dedek v skoraj dveh letih pisal svoji ljubljeni - njegovi babici, z vojnega območja, kjer je bil prisilno vojak nemške vojske. Pisma so promocija pisanja z roko tudi danes v tehnološkem svetu, saj je pisanje z roko osebno ter z vsakim piscem edinstveno. naslov knjige je Ljuba moja Mici.  

Pisanje z roko 

V Tednu pisanja z roko smo v studio povabili Dejana Ostermana, ki je pri založbi 5tka izdal urejeno zbirko pisem, ki jih je njegov dedek v skoraj dveh letih pisal svoji ljubljeni - njegovi babici, z vojnega območja, kjer je bil prisilno vojak nemške vojske. Pisma so promocija pisanja z roko tudi danes v tehnološkem svetu, saj je pisanje z roko osebno ter z vsakim piscem edinstveno. naslov knjige je Ljuba moja Mici.  

Nataša Ličen

družbapogovordružinaodnosi

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|23. 1. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 23. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 23. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 1. 2025
Na Hrvaškem novo gospodarsko združenje rojakov

Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je nedavno ustanovila gospodarsko združenje Rast. Kot je za STA povedala predsednica zveze Barbara Antolić Vupora, so se za ta korak odločili, ker hočejo pomagati pripadnikom slovenske skupnosti na Hrvaškem na podoben način, kot to počnejo v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. V manjšinskem življenju so poleg kulturnih društev tudi šole, vrtci, knjižnice in športne organizacije pa tudi gospodarske ustanove. V slovenskih kulturnih društvih na Hrvaškem je po navedbah Barbare Antolić Vupora dejavna manj kot tretjina rojakov, v glavnem so to starejši. Z novim združenjem želi zveza pristopiti tudi do tistih, ki trenutno niso dejavni, so pa zelo veliki potencial za pomoč in razvoj manjšine. Na Hrvaškem poleg novega združenja Rast, ki ima sedež v Varaždinu, deluje tudi SLO CRO Poslovni klub, ki se je pred časom preimenoval v Slovensko-hrvaško gospodarsko zbornico.

Na Hrvaškem novo gospodarsko združenje rojakov

Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je nedavno ustanovila gospodarsko združenje Rast. Kot je za STA povedala predsednica zveze Barbara Antolić Vupora, so se za ta korak odločili, ker hočejo pomagati pripadnikom slovenske skupnosti na Hrvaškem na podoben način, kot to počnejo v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. V manjšinskem življenju so poleg kulturnih društev tudi šole, vrtci, knjižnice in športne organizacije pa tudi gospodarske ustanove. V slovenskih kulturnih društvih na Hrvaškem je po navedbah Barbare Antolić Vupora dejavna manj kot tretjina rojakov, v glavnem so to starejši. Z novim združenjem želi zveza pristopiti tudi do tistih, ki trenutno niso dejavni, so pa zelo veliki potencial za pomoč in razvoj manjšine. Na Hrvaškem poleg novega združenja Rast, ki ima sedež v Varaždinu, deluje tudi SLO CRO Poslovni klub, ki se je pred časom preimenoval v Slovensko-hrvaško gospodarsko zbornico.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturagospodarstvo

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 1. 2025
Nagrajenci JSKD - Likovni natečaj Branka Čušina

Letošnji prejemnik zlate plakete Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za življenjsko delo je Tomaž Faganel. Farno kulturno društvo Koroška Bela razpisuje že 5. likovni natečaj Branka Čušina.

Nagrajenci JSKD - Likovni natečaj Branka Čušina

Letošnji prejemnik zlate plakete Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za življenjsko delo je Tomaž Faganel. Farno kulturno društvo Koroška Bela razpisuje že 5. likovni natečaj Branka Čušina.

Jože Bartolj

kulturaTomaž FaganelNatečaj Branka Čušinanagrajenci JSKD