Goriški camino - 82 km v štirih etapah

Pred odprtjem evropske prestolnice kulture smo v Doživetjih narave predstavili povsem novo pot, ki odseva zgodovino, korenine, rane in ponovni razcvet območja med Oglejem in Sveto Goro: Goriški camino. Dolg je 82 km in razdeljen na štiri etape. Ideja o njem je zorela že dlje časa iz potrebe povezati obe starodavni in romarski svetišči. Vodja projekta na slovenski strani Nace Novak je spregovoril o vsem, kar mora romar vedeti, preden prime za popotno palico, pa tudi o snovanju idej za naprej.

17. 1. 2025
Goriški camino - 82 km v štirih etapah

Pred odprtjem evropske prestolnice kulture smo v Doživetjih narave predstavili povsem novo pot, ki odseva zgodovino, korenine, rane in ponovni razcvet območja med Oglejem in Sveto Goro: Goriški camino. Dolg je 82 km in razdeljen na štiri etape. Ideja o njem je zorela že dlje časa iz potrebe povezati obe starodavni in romarski svetišči. Vodja projekta na slovenski strani Nace Novak je spregovoril o vsem, kar mora romar vedeti, preden prime za popotno palico, pa tudi o snovanju idej za naprej.

Blaž Lesnik

VEČ ...|17. 1. 2025
Goriški camino - 82 km v štirih etapah

Pred odprtjem evropske prestolnice kulture smo v Doživetjih narave predstavili povsem novo pot, ki odseva zgodovino, korenine, rane in ponovni razcvet območja med Oglejem in Sveto Goro: Goriški camino. Dolg je 82 km in razdeljen na štiri etape. Ideja o njem je zorela že dlje časa iz potrebe povezati obe starodavni in romarski svetišči. Vodja projekta na slovenski strani Nace Novak je spregovoril o vsem, kar mora romar vedeti, preden prime za popotno palico, pa tudi o snovanju idej za naprej.

Blaž Lesnik

OglejSveta goraromanjepohodništvohojacaminonarava

Doživetja narave

VEČ ... |
Astronomski pojavi zapisani v kamnu in njegovi orientaciji

Gostili smo priznanega raziskovalca dr. Ivana Šprajca, ki nas je popeljal v skrivnostni svet arheoastronomije. Pogovorjali smo se o astronomski orientaciji v arhitekturi Mezoamerike. Ime označuje kulturno definirano območje, ki ustreza srednjemu in južnemu delu današnje Mehike in severnemu delu centralne Amerike. Na tem ozemlju so se namreč v zadnjih tisočletjih pred prihodom Špancev razvile razslojene, državno organizirane družbe z vrsto skupnih značilnosti, med katere sodijo tudi načela usmerjanja pomembnih stavb. Prevladujejo solarne orientacije, ki so omogočale ustrezno razporejanje ritualno pomembnih datumov v poljedelskem ciklu.

Astronomski pojavi zapisani v kamnu in njegovi orientaciji

Gostili smo priznanega raziskovalca dr. Ivana Šprajca, ki nas je popeljal v skrivnostni svet arheoastronomije. Pogovorjali smo se o astronomski orientaciji v arhitekturi Mezoamerike. Ime označuje kulturno definirano območje, ki ustreza srednjemu in južnemu delu današnje Mehike in severnemu delu centralne Amerike. Na tem ozemlju so se namreč v zadnjih tisočletjih pred prihodom Špancev razvile razslojene, državno organizirane družbe z vrsto skupnih značilnosti, med katere sodijo tudi načela usmerjanja pomembnih stavb. Prevladujejo solarne orientacije, ki so omogočale ustrezno razporejanje ritualno pomembnih datumov v poljedelskem ciklu.

arheologijaastronomijaMezoamerikaMajiAztekiInkinarava

Doživetja narave

Astronomski pojavi zapisani v kamnu in njegovi orientaciji

Gostili smo priznanega raziskovalca dr. Ivana Šprajca, ki nas je popeljal v skrivnostni svet arheoastronomije. Pogovorjali smo se o astronomski orientaciji v arhitekturi Mezoamerike. Ime označuje kulturno definirano območje, ki ustreza srednjemu in južnemu delu današnje Mehike in severnemu delu centralne Amerike. Na tem ozemlju so se namreč v zadnjih tisočletjih pred prihodom Špancev razvile razslojene, državno organizirane družbe z vrsto skupnih značilnosti, med katere sodijo tudi načela usmerjanja pomembnih stavb. Prevladujejo solarne orientacije, ki so omogočale ustrezno razporejanje ritualno pomembnih datumov v poljedelskem ciklu.

VEČ ...|7. 8. 2026
Astronomski pojavi zapisani v kamnu in njegovi orientaciji

Gostili smo priznanega raziskovalca dr. Ivana Šprajca, ki nas je popeljal v skrivnostni svet arheoastronomije. Pogovorjali smo se o astronomski orientaciji v arhitekturi Mezoamerike. Ime označuje kulturno definirano območje, ki ustreza srednjemu in južnemu delu današnje Mehike in severnemu delu centralne Amerike. Na tem ozemlju so se namreč v zadnjih tisočletjih pred prihodom Špancev razvile razslojene, državno organizirane družbe z vrsto skupnih značilnosti, med katere sodijo tudi načela usmerjanja pomembnih stavb. Prevladujejo solarne orientacije, ki so omogočale ustrezno razporejanje ritualno pomembnih datumov v poljedelskem ciklu.

Blaž Lesnik

arheologijaastronomijaMezoamerikaMajiAztekiInkinarava

Doživetja narave

VEČ ... |
Varno v gore - ob višku sezone nasveti gorskih reševalcev

Posvetili smo se varnosti v gorskem svetu in spoznavanju narave skozi njene letne čase. V prvem delu je podpredsednica Gorske reševalne zveze Slovenije Teja Čas Slak predstavila trende letošnje sezone. Pravi, da bo avgust še bolj pester, saj gre za mesec, ko se Slovenci tradicionalno bolj množično odpravljamo v gore. V drugem delu pa nas je agrometeorolog Marko Puškarić popeljal skozi desetih naravnih letnih časov in predstavil Fenološko uro.

Varno v gore - ob višku sezone nasveti gorskih reševalcev

Posvetili smo se varnosti v gorskem svetu in spoznavanju narave skozi njene letne čase. V prvem delu je podpredsednica Gorske reševalne zveze Slovenije Teja Čas Slak predstavila trende letošnje sezone. Pravi, da bo avgust še bolj pester, saj gre za mesec, ko se Slovenci tradicionalno bolj množično odpravljamo v gore. V drugem delu pa nas je agrometeorolog Marko Puškarić popeljal skozi desetih naravnih letnih časov in predstavil Fenološko uro.

reševanjevarnost v gorahvisokogorjeintervencijezdrssvetovanjenaravaFenološka ura

Doživetja narave

Varno v gore - ob višku sezone nasveti gorskih reševalcev

Posvetili smo se varnosti v gorskem svetu in spoznavanju narave skozi njene letne čase. V prvem delu je podpredsednica Gorske reševalne zveze Slovenije Teja Čas Slak predstavila trende letošnje sezone. Pravi, da bo avgust še bolj pester, saj gre za mesec, ko se Slovenci tradicionalno bolj množično odpravljamo v gore. V drugem delu pa nas je agrometeorolog Marko Puškarić popeljal skozi desetih naravnih letnih časov in predstavil Fenološko uro.

VEČ ...|31. 7. 2026
Varno v gore - ob višku sezone nasveti gorskih reševalcev

Posvetili smo se varnosti v gorskem svetu in spoznavanju narave skozi njene letne čase. V prvem delu je podpredsednica Gorske reševalne zveze Slovenije Teja Čas Slak predstavila trende letošnje sezone. Pravi, da bo avgust še bolj pester, saj gre za mesec, ko se Slovenci tradicionalno bolj množično odpravljamo v gore. V drugem delu pa nas je agrometeorolog Marko Puškarić popeljal skozi desetih naravnih letnih časov in predstavil Fenološko uro.

Blaž Lesnik

reševanjevarnost v gorahvisokogorjeintervencijezdrssvetovanjenaravaFenološka ura

Doživetja narave

VEČ ... |
Od alpskega pršiča do morske soli - s smučmi in kolesi v enem dnevu

Si predstavljate, da bi se malo pred sončnim vzhodom znašli na vrhu zasneženega štiritisočaka, ob sončnem zahodu pa že zaplavali v morju? Ta neobičajen podvig je izpeljala šesterica prijateljev, ki so se v prvi polovici maja najprej povzpeli na 4164 m visok Breithorn, odsmučali v dolino in takoj nadaljevali 250 km dolgo vožnjo s kolesi do Genove. Spomine na to dogodivščino sta obudila Samo Kham in Jure Noč.

Od alpskega pršiča do morske soli - s smučmi in kolesi v enem dnevu

Si predstavljate, da bi se malo pred sončnim vzhodom znašli na vrhu zasneženega štiritisočaka, ob sončnem zahodu pa že zaplavali v morju? Ta neobičajen podvig je izpeljala šesterica prijateljev, ki so se v prvi polovici maja najprej povzpeli na 4164 m visok Breithorn, odsmučali v dolino in takoj nadaljevali 250 km dolgo vožnjo s kolesi do Genove. Spomine na to dogodivščino sta obudila Samo Kham in Jure Noč.

alpinizemturno smučanjekoloBreithornnarava

Doživetja narave

Od alpskega pršiča do morske soli - s smučmi in kolesi v enem dnevu

Si predstavljate, da bi se malo pred sončnim vzhodom znašli na vrhu zasneženega štiritisočaka, ob sončnem zahodu pa že zaplavali v morju? Ta neobičajen podvig je izpeljala šesterica prijateljev, ki so se v prvi polovici maja najprej povzpeli na 4164 m visok Breithorn, odsmučali v dolino in takoj nadaljevali 250 km dolgo vožnjo s kolesi do Genove. Spomine na to dogodivščino sta obudila Samo Kham in Jure Noč.

VEČ ...|24. 7. 2026
Od alpskega pršiča do morske soli - s smučmi in kolesi v enem dnevu

Si predstavljate, da bi se malo pred sončnim vzhodom znašli na vrhu zasneženega štiritisočaka, ob sončnem zahodu pa že zaplavali v morju? Ta neobičajen podvig je izpeljala šesterica prijateljev, ki so se v prvi polovici maja najprej povzpeli na 4164 m visok Breithorn, odsmučali v dolino in takoj nadaljevali 250 km dolgo vožnjo s kolesi do Genove. Spomine na to dogodivščino sta obudila Samo Kham in Jure Noč.

Blaž Lesnik

alpinizemturno smučanjekoloBreithornnarava

Doživetja narave

VEČ ... |
Ko alpinistka, ki »nikoli ne bo pisala«, izda knjigo

Podali smo se v svet navpičnic pa tudi humorja, samorefleksije in tiste posebne svobode, ki jo človek najde le tam, kjer si oprimke izbira sam. Naša gostja je bila Mateja Pate, alpinistka in mati, ki je v svojem življenju združila vrhunski alpinizem, raziskovalno delo v mikrobiološkem laboratoriju in v zadnjem času tudi iskrivo literarno ustvarjanje. Odprli smo njen prvenec Šefica - prigode alpinistke sanjačice.

Ko alpinistka, ki »nikoli ne bo pisala«, izda knjigo

Podali smo se v svet navpičnic pa tudi humorja, samorefleksije in tiste posebne svobode, ki jo človek najde le tam, kjer si oprimke izbira sam. Naša gostja je bila Mateja Pate, alpinistka in mati, ki je v svojem življenju združila vrhunski alpinizem, raziskovalno delo v mikrobiološkem laboratoriju in v zadnjem času tudi iskrivo literarno ustvarjanje. Odprli smo njen prvenec Šefica - prigode alpinistke sanjačice.

alpinizemliteraturaveterinanarava

Doživetja narave

Ko alpinistka, ki »nikoli ne bo pisala«, izda knjigo

Podali smo se v svet navpičnic pa tudi humorja, samorefleksije in tiste posebne svobode, ki jo človek najde le tam, kjer si oprimke izbira sam. Naša gostja je bila Mateja Pate, alpinistka in mati, ki je v svojem življenju združila vrhunski alpinizem, raziskovalno delo v mikrobiološkem laboratoriju in v zadnjem času tudi iskrivo literarno ustvarjanje. Odprli smo njen prvenec Šefica - prigode alpinistke sanjačice.

VEČ ...|17. 7. 2026
Ko alpinistka, ki »nikoli ne bo pisala«, izda knjigo

Podali smo se v svet navpičnic pa tudi humorja, samorefleksije in tiste posebne svobode, ki jo človek najde le tam, kjer si oprimke izbira sam. Naša gostja je bila Mateja Pate, alpinistka in mati, ki je v svojem življenju združila vrhunski alpinizem, raziskovalno delo v mikrobiološkem laboratoriju in v zadnjem času tudi iskrivo literarno ustvarjanje. Odprli smo njen prvenec Šefica - prigode alpinistke sanjačice.

Blaž Lesnik

alpinizemliteraturaveterinanarava

Doživetja narave

VEČ ... |
Kako in kdaj z otroki v gore?

Odprli smo temo, ki je poleti blizu mnogim staršem, tudi tistim, ki se doslej še niso lotili podviga z otroki v gore. Kako otroke navdušiti za gibanje v naravi? Kdaj začeti s prvimi skupnimi izleti? Kako izbrati primerne poti in poskrbeti, da bo gorsko doživetje prijetno za vso družino? Naša gostja je bila mama štirih otrok in planinska vodnica Urška Petek, ki je nedavno izdala priročnik Majhni koraki, veliki vrhovi - za starše in otroke od zibke do mladostništva.

Kako in kdaj z otroki v gore?

Odprli smo temo, ki je poleti blizu mnogim staršem, tudi tistim, ki se doslej še niso lotili podviga z otroki v gore. Kako otroke navdušiti za gibanje v naravi? Kdaj začeti s prvimi skupnimi izleti? Kako izbrati primerne poti in poskrbeti, da bo gorsko doživetje prijetno za vso družino? Naša gostja je bila mama štirih otrok in planinska vodnica Urška Petek, ki je nedavno izdala priročnik Majhni koraki, veliki vrhovi - za starše in otroke od zibke do mladostništva.

planinstvonaravadružinagorništvogorevodništvo

Doživetja narave

Kako in kdaj z otroki v gore?

Odprli smo temo, ki je poleti blizu mnogim staršem, tudi tistim, ki se doslej še niso lotili podviga z otroki v gore. Kako otroke navdušiti za gibanje v naravi? Kdaj začeti s prvimi skupnimi izleti? Kako izbrati primerne poti in poskrbeti, da bo gorsko doživetje prijetno za vso družino? Naša gostja je bila mama štirih otrok in planinska vodnica Urška Petek, ki je nedavno izdala priročnik Majhni koraki, veliki vrhovi - za starše in otroke od zibke do mladostništva.

VEČ ...|10. 7. 2026
Kako in kdaj z otroki v gore?

Odprli smo temo, ki je poleti blizu mnogim staršem, tudi tistim, ki se doslej še niso lotili podviga z otroki v gore. Kako otroke navdušiti za gibanje v naravi? Kdaj začeti s prvimi skupnimi izleti? Kako izbrati primerne poti in poskrbeti, da bo gorsko doživetje prijetno za vso družino? Naša gostja je bila mama štirih otrok in planinska vodnica Urška Petek, ki je nedavno izdala priročnik Majhni koraki, veliki vrhovi - za starše in otroke od zibke do mladostništva.

Blaž Lesnik

planinstvonaravadružinagorništvogorevodništvo

Doživetja narave

VEČ ... |
Sončev in Lunin mrk - avgust 2026

Gledali smo v nočno nebo in proti 12. avgustu, ko bo Luna zagrnila Sonce – v Španiji popolnoma, v Sloveniji delno, a dovolj, da bomo lahko začutili dih vesolja. Zgodba se nadaljuje 28. avgusta z luninim mrkom, ko bo Zemlja za trenutek postala glavni igralec. Kaj nam ti pojavi razkrivajo o našem mestu v vesolju? Naš gost je bil prof. dr. Tomaž Zwitter, ki bo razložil, kako opazovati, razumeti in doživeti ta nebesna dogodka.

Sončev in Lunin mrk - avgust 2026

Gledali smo v nočno nebo in proti 12. avgustu, ko bo Luna zagrnila Sonce – v Španiji popolnoma, v Sloveniji delno, a dovolj, da bomo lahko začutili dih vesolja. Zgodba se nadaljuje 28. avgusta z luninim mrkom, ko bo Zemlja za trenutek postala glavni igralec. Kaj nam ti pojavi razkrivajo o našem mestu v vesolju? Naš gost je bil prof. dr. Tomaž Zwitter, ki bo razložil, kako opazovati, razumeti in doživeti ta nebesna dogodka.

astronomijavesoljesončev mrkSoncelunin mrknarava

Doživetja narave

Sončev in Lunin mrk - avgust 2026

Gledali smo v nočno nebo in proti 12. avgustu, ko bo Luna zagrnila Sonce – v Španiji popolnoma, v Sloveniji delno, a dovolj, da bomo lahko začutili dih vesolja. Zgodba se nadaljuje 28. avgusta z luninim mrkom, ko bo Zemlja za trenutek postala glavni igralec. Kaj nam ti pojavi razkrivajo o našem mestu v vesolju? Naš gost je bil prof. dr. Tomaž Zwitter, ki bo razložil, kako opazovati, razumeti in doživeti ta nebesna dogodka.

VEČ ...|3. 7. 2026
Sončev in Lunin mrk - avgust 2026

Gledali smo v nočno nebo in proti 12. avgustu, ko bo Luna zagrnila Sonce – v Španiji popolnoma, v Sloveniji delno, a dovolj, da bomo lahko začutili dih vesolja. Zgodba se nadaljuje 28. avgusta z luninim mrkom, ko bo Zemlja za trenutek postala glavni igralec. Kaj nam ti pojavi razkrivajo o našem mestu v vesolju? Naš gost je bil prof. dr. Tomaž Zwitter, ki bo razložil, kako opazovati, razumeti in doživeti ta nebesna dogodka.

Blaž Lesnik

astronomijavesoljesončev mrkSoncelunin mrknarava

Doživetja narave

VEČ ... |
Drežniška koza – samosvoja kraljica strmin - in njeni ljudje

Tokrat smo se (dan po praznovanju dneva državnosti) posvetili živi narodni dediščini, ki ni le kmetijska panoga. Odšli smo v osrčje zgornjega Posočja, kjer pod strmimi vršaci živi in kljubuje času naša edina avtohtona pasma koze. Naš gost prof. dr. Simon Horvat je skozi zgodbo drežniške koze osvetlil pomen ohranjanja avtohtonih genetskih virov, identitete, prehranske varnosti in negovanja znanja, ki se prenaša iz roda v rod.

Drežniška koza – samosvoja kraljica strmin - in njeni ljudje

Tokrat smo se (dan po praznovanju dneva državnosti) posvetili živi narodni dediščini, ki ni le kmetijska panoga. Odšli smo v osrčje zgornjega Posočja, kjer pod strmimi vršaci živi in kljubuje času naša edina avtohtona pasma koze. Naš gost prof. dr. Simon Horvat je skozi zgodbo drežniške koze osvetlil pomen ohranjanja avtohtonih genetskih virov, identitete, prehranske varnosti in negovanja znanja, ki se prenaša iz roda v rod.

Posočjekozjerejagenetikanarava

Doživetja narave

Drežniška koza – samosvoja kraljica strmin - in njeni ljudje

Tokrat smo se (dan po praznovanju dneva državnosti) posvetili živi narodni dediščini, ki ni le kmetijska panoga. Odšli smo v osrčje zgornjega Posočja, kjer pod strmimi vršaci živi in kljubuje času naša edina avtohtona pasma koze. Naš gost prof. dr. Simon Horvat je skozi zgodbo drežniške koze osvetlil pomen ohranjanja avtohtonih genetskih virov, identitete, prehranske varnosti in negovanja znanja, ki se prenaša iz roda v rod.

VEČ ...|26. 6. 2026
Drežniška koza – samosvoja kraljica strmin - in njeni ljudje

Tokrat smo se (dan po praznovanju dneva državnosti) posvetili živi narodni dediščini, ki ni le kmetijska panoga. Odšli smo v osrčje zgornjega Posočja, kjer pod strmimi vršaci živi in kljubuje času naša edina avtohtona pasma koze. Naš gost prof. dr. Simon Horvat je skozi zgodbo drežniške koze osvetlil pomen ohranjanja avtohtonih genetskih virov, identitete, prehranske varnosti in negovanja znanja, ki se prenaša iz roda v rod.

Blaž Lesnik

Posočjekozjerejagenetikanarava

Doživetja narave

VEČ ... |
Kolesarji upanja srečno prispeli domov. Kakšni so prvi vtisi?

Po vrnitvi s kolesarskega romarja Ljubljana - Čenstohova in prevoženih 1000 km smo strnili prve vtise. Splošna ocena Romarjev upanja je, da je za nami bogato duhovno, potovalno in športno doživetje, ki nas je še bolj povezalo med seboj. V oddajo se je oglasil Janez Rožman, ki z ženo Ano kolesari nazaj v Slovenijo, s svojimi vtisi pa sta sodelovala še Simon Jurkovič in Andrej Jerman.

Kolesarji upanja srečno prispeli domov. Kakšni so prvi vtisi?

Po vrnitvi s kolesarskega romarja Ljubljana - Čenstohova in prevoženih 1000 km smo strnili prve vtise. Splošna ocena Romarjev upanja je, da je za nami bogato duhovno, potovalno in športno doživetje, ki nas je še bolj povezalo med seboj. V oddajo se je oglasil Janez Rožman, ki z ženo Ano kolesari nazaj v Slovenijo, s svojimi vtisi pa sta sodelovala še Simon Jurkovič in Andrej Jerman.

romanjekolesarjenjeČenstohovanarava

Doživetja narave

Kolesarji upanja srečno prispeli domov. Kakšni so prvi vtisi?

Po vrnitvi s kolesarskega romarja Ljubljana - Čenstohova in prevoženih 1000 km smo strnili prve vtise. Splošna ocena Romarjev upanja je, da je za nami bogato duhovno, potovalno in športno doživetje, ki nas je še bolj povezalo med seboj. V oddajo se je oglasil Janez Rožman, ki z ženo Ano kolesari nazaj v Slovenijo, s svojimi vtisi pa sta sodelovala še Simon Jurkovič in Andrej Jerman.

VEČ ...|19. 6. 2026
Kolesarji upanja srečno prispeli domov. Kakšni so prvi vtisi?

Po vrnitvi s kolesarskega romarja Ljubljana - Čenstohova in prevoženih 1000 km smo strnili prve vtise. Splošna ocena Romarjev upanja je, da je za nami bogato duhovno, potovalno in športno doživetje, ki nas je še bolj povezalo med seboj. V oddajo se je oglasil Janez Rožman, ki z ženo Ano kolesari nazaj v Slovenijo, s svojimi vtisi pa sta sodelovala še Simon Jurkovič in Andrej Jerman.

Blaž Lesnik

romanjekolesarjenjeČenstohovanarava

Doživetja narave

Doživetja narave

Za vse, ki čutite, živite z naravo in v njej preživite lepši del svojega prostega časa. Gorništvo, planinstvo, alpinizem, pohodništvo, izletništvo, kolesarstvo, itd. Med vsem tem najde svoj prostor tudi amaterska astronomija in tematska oddaja o vremenu. Povabljeni v družbo zanimivih gostov: avanturistov, strokovnjakov, rekreativcev, piscev planinskih spominov.

Blaž Lesnik

Blaž Lesnik

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ... |
Anselm Grün: »Najti notranji mir«

V šoli življenja je pomembno najti pravo ravnovesje in knjiga Anselma Grüna z naslovom Najti notranji mir nas uči umetnosti vrvohodstva v življenju. V oddaji Sol in luč smo prebrali nekaj odlomkov iz knjige, ki je izšla pri Založbi Ognjišče.

Anselm Grün: »Najti notranji mir«

V šoli življenja je pomembno najti pravo ravnovesje in knjiga Anselma Grüna z naslovom Najti notranji mir nas uči umetnosti vrvohodstva v življenju. V oddaji Sol in luč smo prebrali nekaj odlomkov iz knjige, ki je izšla pri Založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Komentar tedna

VEČ ... |
Luka Gojkošek: Med stvarnostjo, občutjem in interpretacijo

V vročih poletnih dneh je le malo stvari tako prijetnih kot najti prostor, kjer se lahko človek ohladi, brez da bi mu okrog glave pihala klima. Večino leta so takšno zatočišče cerkve, v daljših vročinskih valovih pa se tudi te precej segrejejo. Tako sem minuli vikend igral orgle na nekem žegnanju, kjer smo se v polni cerkvi vsi kar pošteno znojili. Po maši me je eden izmed faranov, ki so sedeli spodaj v klopeh, vprašal, kako smo lahko zdržali na koru. Pa sem iskreno pomislil in odgovoril: če se v mislih ne obremenjuješ z vročino, potem niti ni tako hudo.

Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.

Luka Gojkošek: Med stvarnostjo, občutjem in interpretacijo

V vročih poletnih dneh je le malo stvari tako prijetnih kot najti prostor, kjer se lahko človek ohladi, brez da bi mu okrog glave pihala klima. Večino leta so takšno zatočišče cerkve, v daljših vročinskih valovih pa se tudi te precej segrejejo. Tako sem minuli vikend igral orgle na nekem žegnanju, kjer smo se v polni cerkvi vsi kar pošteno znojili. Po maši me je eden izmed faranov, ki so sedeli spodaj v klopeh, vprašal, kako smo lahko zdržali na koru. Pa sem iskreno pomislil in odgovoril: če se v mislih ne obremenjuješ z vročino, potem niti ni tako hudo.

Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.

Luka Gojkošek

komentardružbaodnosipolitika

Beseda je zakon!

VEČ ... |
Vikanje in tikanje

V poletnih oddajah vam posredujemo nekaj kratkih jezikovnih namigov profesorja doktorja Hótimirja Tivádarja. Tokrat o vikanju in tikanju.

Vikanje in tikanje

V poletnih oddajah vam posredujemo nekaj kratkih jezikovnih namigov profesorja doktorja Hótimirja Tivádarja. Tokrat o vikanju in tikanju.

Marjan Bunič

jezikpravila

Pogovor o

VEČ ... |
Kačo streti pri glavi

V tokratni Pogovor o smo povabili Miroslava Pačnika, ki je odžagal glavo diktatorju Josipu Brozu v Velenju. Zdaj mu grozi do pet let zapora in enajst tisoč evrov kazni. A se Miroslav Pačnik ne boji, ker ve, da kip zločinca ne more biti posebnega kulturnega pomena. Kako in zakaj je to naredil? V oddaji bo tudi Sara Stepanjan, hči Agopa Stepanjana, ki ga je Udba preganjala v montiranem procesu. Povedala bo, kako visoko ceno je plačala njena družina in zakaj si prizadeva za odprtje arhivov v Beogradu. Zgodbo Armenskega glasbenika Agopa je v knjigi opisal tudi Igor Omerza.

Kačo streti pri glavi

V tokratni Pogovor o smo povabili Miroslava Pačnika, ki je odžagal glavo diktatorju Josipu Brozu v Velenju. Zdaj mu grozi do pet let zapora in enajst tisoč evrov kazni. A se Miroslav Pačnik ne boji, ker ve, da kip zločinca ne more biti posebnega kulturnega pomena. Kako in zakaj je to naredil? V oddaji bo tudi Sara Stepanjan, hči Agopa Stepanjana, ki ga je Udba preganjala v montiranem procesu. Povedala bo, kako visoko ceno je plačala njena družina in zakaj si prizadeva za odprtje arhivov v Beogradu. Zgodbo Armenskega glasbenika Agopa je v knjigi opisal tudi Igor Omerza.

Mateja Subotičanec

politikaživljenjedružbapogovorspomin

Srečanja

VEČ ... |
Življenje z oviro ni ovira za ustvarjanje in srečo

Spoznali smo življenje Saše Rolih in Lučke Pajk, ki imata vsaka svojo vrsto cerebralne paralize. Pot ni lahka, a pričujeta, kako Bog sčasoma vse prav uredi in postavi na pravo mesto. Spregovorili sta o moli vere, o dobrih ljudeh in prijateljih ter daru pesništva in likovnega izražanja.

Življenje z oviro ni ovira za ustvarjanje in srečo

Spoznali smo življenje Saše Rolih in Lučke Pajk, ki imata vsaka svojo vrsto cerebralne paralize. Pot ni lahka, a pričujeta, kako Bog sčasoma vse prav uredi in postavi na pravo mesto. Spregovorili sta o moli vere, o dobrih ljudeh in prijateljih ter daru pesništva in likovnega izražanja.

S. Meta Potočnik

verabolezenpričevanje

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Predstava Vesna na Medvedjem Brdu

Kulturno umetniško društvo Medvedje Brdo tudi letos pripravlja gledališko predstavo na prostem. Po znamenitem slovenskem filmu bodo priredili Vesno, zgodbo o treh sošolcih, maturi, načrtu za pridobitev matematičnih nalog in nepričakovani ljubezni. Premiera bo v petek 14. avgusta ob 20.30. O predstavi, njenem nastajanju in ekipi smo se v Kulturnih utrinkih ob 10.15, pogovarjali z režiserko Uršo Rožmanc.

Predstava Vesna na Medvedjem Brdu

Kulturno umetniško društvo Medvedje Brdo tudi letos pripravlja gledališko predstavo na prostem. Po znamenitem slovenskem filmu bodo priredili Vesno, zgodbo o treh sošolcih, maturi, načrtu za pridobitev matematičnih nalog in nepričakovani ljubezni. Premiera bo v petek 14. avgusta ob 20.30. O predstavi, njenem nastajanju in ekipi smo se v Kulturnih utrinkih ob 10.15, pogovarjali z režiserko Uršo Rožmanc.

Jože Bartolj

kulturagledališčepredstava na prostemVesnaKUD Medvedje BrdoŠinkovčev grič

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 11. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 11. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Obuditev igre s kartami

V Beltincih so na pobudo Grege Farkaša pred kratkim organizirali prvo vseslovensko kartanje na prostem, igralci so se pomerili v igri »Šnops«. S kartami je povezanih več rekov, ki simbolno učijo o življenju.

Obuditev igre s kartami

V Beltincih so na pobudo Grege Farkaša pred kratkim organizirali prvo vseslovensko kartanje na prostem, igralci so se pomerili v igri »Šnops«. S kartami je povezanih več rekov, ki simbolno učijo o življenju.

Nataša Ličen

dediščinapogovordružba

Svetovalnica

VEČ ... |
O novem preboju v zdravljenju avtoimunskih bolezni

Raziskovalcem Pediatrične klinike UKC Ljubljana je uspel izjemen preboj - prvič so klinično dokazali, da je mogoče avtoimunsko bolezen zdraviti z odstranjevanjem sprožilca bolezni. Kaj pomeni ta dosežek za bolnike? Kako deluje novo biološko zdravilo in ali bi nov pristop lahko odprl tudi novo poglavje ne le pri zdravljenju lupusa in temveč številnih drugih avtoimunskih bolezni? Z nami je bila specialistka Maša Bizjak iz Pediatrične klinike.

O novem preboju v zdravljenju avtoimunskih bolezni

Raziskovalcem Pediatrične klinike UKC Ljubljana je uspel izjemen preboj - prvič so klinično dokazali, da je mogoče avtoimunsko bolezen zdraviti z odstranjevanjem sprožilca bolezni. Kaj pomeni ta dosežek za bolnike? Kako deluje novo biološko zdravilo in ali bi nov pristop lahko odprl tudi novo poglavje ne le pri zdravljenju lupusa in temveč številnih drugih avtoimunskih bolezni? Z nami je bila specialistka Maša Bizjak iz Pediatrične klinike.

Blaž Lesnik

zdravjeavtoimunske boleznilupussvetovanje