Življenje išče pot
Medicini pogosto uspe rešiti življenje, a življenje po poškodbi možganov ali hrbtenjače ni nikoli več enako. Srečujemo se s poškodbami, ki zahtevajo dolgotrajno, interdisciplinarno rehabilitacijo in prinašajo tudi duševne posledice, pravi predstojnik Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji iz URI Soča mag. Klemen Grabljevec:
Življenje išče pot
Medicini pogosto uspe rešiti življenje, a življenje po poškodbi možganov ali hrbtenjače ni nikoli več enako. Srečujemo se s poškodbami, ki zahtevajo dolgotrajno, interdisciplinarno rehabilitacijo in prinašajo tudi duševne posledice, pravi predstojnik Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji iz URI Soča mag. Klemen Grabljevec:
Svetovalnica
O vlogi delovne terapije pri samostojnem življenju starejše osebe, pa naj gre za osebo z demenco, kognitivnim upadom, po padcih v domačem okolju ali pa po prihodu iz bolnišnice smo spregovorili v Svetovalnici. Delovno terapevtko Petro Benedičič smo prosili za čimbolj konkretne nasvete o tem, kaj lahko starejši naredijo doma sami in kdaj naj se obrnejo na strokovno pomoč.
Svetovalnica
O vlogi delovne terapije pri samostojnem življenju starejše osebe, pa naj gre za osebo z demenco, kognitivnim upadom, po padcih v domačem okolju ali pa po prihodu iz bolnišnice smo spregovorili v Svetovalnici. Delovno terapevtko Petro Benedičič smo prosili za čimbolj konkretne nasvete o tem, kaj lahko starejši naredijo doma sami in kdaj naj se obrnejo na strokovno pomoč.
Vstani in hodi
Možganska kap je bolezen, ki v trenutku, vendar doživljenjsko spremeni življenje bolnikom in svojcem in je vodilni vzrok invalidnosti po svetu in tudi v Sloveniji. Posledice so raznovrstne, odvisne od velikosti in mesta okvare možganov. Več o tem, kako možganska kap spremeni življenje, smo se pogovarjali z Milanom Čučkom, predsednikom Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo in Laro Slivnik, predsednico kluba CVB Ljubljana.
Vstani in hodi
Možganska kap je bolezen, ki v trenutku, vendar doživljenjsko spremeni življenje bolnikom in svojcem in je vodilni vzrok invalidnosti po svetu in tudi v Sloveniji. Posledice so raznovrstne, odvisne od velikosti in mesta okvare možganov. Več o tem, kako možganska kap spremeni življenje, smo se pogovarjali z Milanom Čučkom, predsednikom Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo in Laro Slivnik, predsednico kluba CVB Ljubljana.
Svetovalnica
Telo po porodu je drugačno, kako ga spraviti v formo, kako rešiti izziv diastaz in kako se odzivati na posamezne bolečine, nam je povedala Alja Malis, ki je vzpostavila Vadbeno kliniko, s katero je pomagala že mnogim.
Svetovalnica
Telo po porodu je drugačno, kako ga spraviti v formo, kako rešiti izziv diastaz in kako se odzivati na posamezne bolečine, nam je povedala Alja Malis, ki je vzpostavila Vadbeno kliniko, s katero je pomagala že mnogim.
Vstani in hodi
V majski oddaji Vstani in hodi je bila naša gostja Suzana Bohorč, vodja zaposlitvene in poklicne rehabilitacije v podjetju Želva in je spregovorila o možnostih zaposlovanja oseb z invalidnostjo. Spregovorila je o invalidskih podjetjih, pa tudi o predsodkih in strahovih delodajalcev pri zaposlovanju oseb z invalidnostjo. Z nami je delila tudi pričevanje, kako zelo lahko delo spremeni življenju osebi z invalidnostjo, saj ta poleg zaslužka prinaša tudi občutek lastne vrednosti, socialno mrežo in prinese celo smisel življenja.
Vstani in hodi
V majski oddaji Vstani in hodi je bila naša gostja Suzana Bohorč, vodja zaposlitvene in poklicne rehabilitacije v podjetju Želva in je spregovorila o možnostih zaposlovanja oseb z invalidnostjo. Spregovorila je o invalidskih podjetjih, pa tudi o predsodkih in strahovih delodajalcev pri zaposlovanju oseb z invalidnostjo. Z nami je delila tudi pričevanje, kako zelo lahko delo spremeni življenju osebi z invalidnostjo, saj ta poleg zaslužka prinaša tudi občutek lastne vrednosti, socialno mrežo in prinese celo smisel življenja.
Svetovalnica
V Svetovalnici smo tokrat spregovorili o rehabilitaciji pri degenerativnih okvarah in po poškodbah mišic in skeleta. Kakšne možnosti so na voljo bolnikom z revmatskimi obolenji, kako okrevajo bolniki po dolgotrajnem covidu in kaj je ultrazvočna diagnostika mišično-skeletnega sistema? Z nami je bil specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine dr. Primož Novak.
Svetovalnica
V Svetovalnici smo tokrat spregovorili o rehabilitaciji pri degenerativnih okvarah in po poškodbah mišic in skeleta. Kakšne možnosti so na voljo bolnikom z revmatskimi obolenji, kako okrevajo bolniki po dolgotrajnem covidu in kaj je ultrazvočna diagnostika mišično-skeletnega sistema? Z nami je bil specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine dr. Primož Novak.
Življenje išče pot
Govorili smo o možnostih za tiste, ki jim je njihovo poklicno delo pustilo posledice na zdravju in potrebujejo delovne prilagoditve. Naša gostja je bila socialna delavka iz Centra za poklicno rehabilitacijo enota Maribor Aleksandra Denša.
Življenje išče pot
Govorili smo o možnostih za tiste, ki jim je njihovo poklicno delo pustilo posledice na zdravju in potrebujejo delovne prilagoditve. Naša gostja je bila socialna delavka iz Centra za poklicno rehabilitacijo enota Maribor Aleksandra Denša.
Življenje išče pot
Med najpomembnejšimi doseženimi cilji Združenja bolnikov z limfomom in levkemijo je sodoben Klinični oddelek za hematologijo UKC Ljubljana, ki je bolnikom na voljo od leta 2014. Lani so v odmevni akciji zbrali dve novi pomembni aparaturi za zdravljenje. O tem in še o drugih uspehih, na katere so ob 15-letnici delovanja upravičeno ponosni, bova danes govorili z izvršno direktorico Kristino Modic, ki jo prav lepo pozdravljam.
Življenje išče pot
Med najpomembnejšimi doseženimi cilji Združenja bolnikov z limfomom in levkemijo je sodoben Klinični oddelek za hematologijo UKC Ljubljana, ki je bolnikom na voljo od leta 2014. Lani so v odmevni akciji zbrali dve novi pomembni aparaturi za zdravljenje. O tem in še o drugih uspehih, na katere so ob 15-letnici delovanja upravičeno ponosni, bova danes govorili z izvršno direktorico Kristino Modic, ki jo prav lepo pozdravljam.
Slovencem po svetu in domovini
Odvetnik Rudi Vouk je prejel nagrado, poimenovano po Ferdinandu Bergerju, s katero Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora nagrajuje civilnodružbeno zavzemanje. Odličje je prejel tudi Alaaeddin Alhalabi, po rodu iz Sirije, ki v februarskem atentatu v Beljaku storilca z avtom podrl na tla. V govoru je Colette M. Schmidt, urednica časnika „Der Standard, obema nagrajencema izrazila spoštovanje za pogum in vztrajnost, lik odvetnika Rudija Vouka pa predstavila v luči 70. obletnice Avstrijske državne pogodbe (ADP) in 7. člena. Nato je vključila še zadnji politični razplet. „Žalostno in sramotno je, da spet stojimo pred pomazanimi dvojezičnimi krajevnimi napisi – več kot 50 let po pogromu na dvojezična napise, ko je oče takrat sedemletnega Rudija Vouka pobral uničene dvojezične table in sina fotografiral pred praznimi tablicami. Vse dvojezične krajevne table, tarče zadnjega vandalizma, se nahajajo v okolici Muzeja Peršman, za katerega je po policijski raciji julija nastopil kot odvetnik Rudi Vouk“, je v govoru povzela Colette M. Schmidt. Obema nagrajencema je čestitala državnozborska poslanka in deželna govornica zelenih Olga Voglauer. V izjavi je zapisala, da sta oba pokazala, kaj pomeni odgovornost v demokraciji. Voukovo zavzemanje za pravice manjšin, pravno državo in demokracijo že desetletja oblikuje Koroško in Avstrijo ter si zasluži najvišje priznanje, je med drugim zapisala. Rudiju Vouku je na družbenem omrežju X čestitala slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.
Moja zgodba
V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne smo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj članov (VOS OF) Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne Fronte. Za današnjo in dve naslednji oddaji smo tokrat izbrali pričevanje enega od »prvokategornikov« Franca Stadlerja Pepeta, ki je med drugim ustrelil Lamberta Erlicha in bana Marka Natlačena. Njegovo pričevanje v dveh delih je bilo posneto v letih 1978 in 1979. Dosegljivo v Arhivu Republike Slovenije. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.
Pred časom smo objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu. Zatem smo objavili pričevanje Lidije Dermastia kasneje poročene Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, njen brat pa je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja.
Življenjepis iz slovenske biografije:
Stadler Franc - Pepe, narodni heroj rojen 30. maja 1915 v Šiški v Ljubljani. Tu je končal osnovno šolo, 4 razrede gimnazije in dvorazredno trgovsko šolo. L. 1937–38 je služil vojaški rok, nato je dobil zaposlitev pri Poštni hranilnici v Ljubljani, kjer je služboval do odhoda v partizane 25. junija 1943. Politično se je udejstvoval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, 1935 postal član telovadnega društva Sokol. Spomladi 1941 se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Konec aprila 1941 je postal kandidat KPS, avgusta sekretar terenskega odbora OF v Šiški, jeseni kvartnega odbora OF II. Spodnja Šiška. Oktobra 1941 je postal član VOS v Ljubljani, novembra je bil sprejet v KPS in bil sekretar terenske celice KPS v Šiški, marca 1942 komandir skupine VOS v Ljubljani, maja 1942 komandant VOS za mesto Ljubljana, novembra 1942 pa Narodne zaščite za mesto Ljubljana. 25. jun. 1943 se je priključil Cankarjevi brigadi, kjer je bil namestnik komandanta III. bataljona in bil 11. julija 1943 ranjen pri Semiču. Zdravil se je v partizanski bolnišnici do septembra 1943. Zatem je postal inštruktor VOS v grosupeljskem in stiškem okrožju. 16. februarja 1944 je postal namestnik komandanta slovenske divizije vojske državne varnosti (VDV). Maja 1944 so ga poslali na Štajersko, kjer je reorganiziral VOS, ustanovil III. brigado vojske državne varnosti ter sodeloval pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Novembra 1944 so ga dodelili k OZNA za Slovenijo, kjer je ostal do 2. maja 1945. Od 2. do 30. maja 1945 je bil upravnik specialnega sektorja OZNE v Trstu, od začetka junija 1945 do 27. februarja 1958 pa je bil šef oddelka OZNA za Slovenijo. Bilj je načelnik oddelka pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS in prejemnik mnogih visokih vojaških in političnih odlikovanj ter Partizanske spomenico 1941; z redom narodnega heroja je bil odlikovan jul. 1952.
Sol in luč
Vsakdo se na svoj način odzove na smrt bližnje osebe, vsakega na svojevrsten način pretrese. Naša pretresenost vključuje širok nabor čustev, fizičnih odzivov in vedenjskih sprememb. Prepletajo se čustva, kot so žalost, jeza, strah, krivda, sram, upanje, obup, tesnoba in osamljenost. Pomembno je, da si jih upamo priznati, jih sprejeti, izraziti ter deliti z drugimi. To je odlomek iz knjige, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor, p. Ivan Platovnjak, iz izkušenj nagovori temo žalovanja, ki pa je še vedno tabu. Knjiga Preobrazba bolečine je izšla pri založbi Dravlje.
Naš pogled
Komentar ob tragičnemu dogodku v Novem mestu opozarja na dolgotrajno nereševanje težav v romskih naseljih, kjer trenutne politične in varnostne rešitve ne delujejo. Poudarja pomen skupnosti, ki mora biti slišana, ter izpostavlja besede diakona, terapevta in romarja upanja Matica Vidica o nujnosti učinkovitega pravnega sistema, pravične socialne politike in večjih pooblastil policije. Gre za pokroviteljski odnos politike do ljudi, ki živijo v strahu. Tu se primerjava z drugo aktualno tematiko - z upravljanjem z divjimi zvermi, kjer odločitve sprejemajo tisti, ki posledic ne občutijo, poraja sama po sebi.
Globine
Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.
Pojdite in učite
Slišali smo, da je misijonar pričevalec, ne pa prodajalec prijetnih in čudovitih idej.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Letos mineva 60 let od konca drugega vatikanskega koncila, najpomembnejšega dogodka v zgodovini Katoliške cerkve 20. stoletja. Zakaj je do koncila sploh prišlo, kakšne spremembe je prinesel in kako so se te odrazile v slovenskem prostoru, smo govorili z dr. Matjažem Ambrožičem, duhovnikom in predstojnikom Inštituta za zgodovino Cerkve na Teološki fakulteti v Ljubljani.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji smo predstavili življenje in delo sv. Janeza Henrika Newmana, ki ga je papež Leon XIV. 1. novembra razglasil za cerkvenega učitelja.
Duhovna misel
Ivan je bil običajen človek. Imel je majhno premoženje, a je bil zelo srečen. Bil je zadovoljen s svojim življenjem. Ko je nekega dne ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.