Nedeljski klepet

VEČ ...|6. 4. 2025
Smisel v tretjem življenjskem obdobju

V aprilskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Renata Jakob Roban, predsednica Slovenskega društva Hospic. Spregovorila je o smislu v tretjem življenjskem obdobju. Predstavila je tudi pomen empatije in solidarnosti med generacijami ter odgovornost mlajših, da se učijo od starejših in ohranjajo vrednote skupnosti. Staranje je lahko tudi darilo, kjer ob praznini, ki jo prinese izguba delovnega okolja, obstaja tudi priložnost za nov zagon in ustvarjalnost.

Smisel v tretjem življenjskem obdobju

V aprilskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Renata Jakob Roban, predsednica Slovenskega društva Hospic. Spregovorila je o smislu v tretjem življenjskem obdobju. Predstavila je tudi pomen empatije in solidarnosti med generacijami ter odgovornost mlajših, da se učijo od starejših in ohranjajo vrednote skupnosti. Staranje je lahko tudi darilo, kjer ob praznini, ki jo prinese izguba delovnega okolja, obstaja tudi priložnost za nov zagon in ustvarjalnost.

pogovordružbastarostsmiselempatijaskupnost

Nedeljski klepet

Smisel v tretjem življenjskem obdobju

V aprilskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Renata Jakob Roban, predsednica Slovenskega društva Hospic. Spregovorila je o smislu v tretjem življenjskem obdobju. Predstavila je tudi pomen empatije in solidarnosti med generacijami ter odgovornost mlajših, da se učijo od starejših in ohranjajo vrednote skupnosti. Staranje je lahko tudi darilo, kjer ob praznini, ki jo prinese izguba delovnega okolja, obstaja tudi priložnost za nov zagon in ustvarjalnost.

VEČ ...|6. 4. 2025
Smisel v tretjem življenjskem obdobju

V aprilskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Renata Jakob Roban, predsednica Slovenskega društva Hospic. Spregovorila je o smislu v tretjem življenjskem obdobju. Predstavila je tudi pomen empatije in solidarnosti med generacijami ter odgovornost mlajših, da se učijo od starejših in ohranjajo vrednote skupnosti. Staranje je lahko tudi darilo, kjer ob praznini, ki jo prinese izguba delovnega okolja, obstaja tudi priložnost za nov zagon in ustvarjalnost.

Jon Kanjir

pogovordružbastarostsmiselempatijaskupnost

Komentar tedna

VEČ ...|4. 4. 2025
Zrcalce, zrcalce na steni, povej

… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …

Zrcalce, zrcalce na steni, povej

… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …

komentar

Komentar tedna

Zrcalce, zrcalce na steni, povej

… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …

VEČ ...|4. 4. 2025
Zrcalce, zrcalce na steni, povej

… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …

Luka Gojkošek

komentar

Življenje išče pot

VEČ ...|4. 4. 2025
E- oskrba na domu prinaša več varnosti in samostojnosti

Povpraševanje po e- oskrbi na domu pri nas narašča, saj je vedno več starejših ljudi, ki si želijo čim dlje živeti doma. Rdeči gumb uporabnikom omogoča občutek varnosti tako  uporabnikom kot svojcem. Kako deluje, je pojasnil Peter Pustatičnik iz Telekoma Slovenije 

E- oskrba na domu prinaša več varnosti in samostojnosti

Povpraševanje po e- oskrbi na domu pri nas narašča, saj je vedno več starejših ljudi, ki si želijo čim dlje živeti doma. Rdeči gumb uporabnikom omogoča občutek varnosti tako  uporabnikom kot svojcem. Kako deluje, je pojasnil Peter Pustatičnik iz Telekoma Slovenije 

E-oskrba na domuTelekom Slovenijerdeči gumb

Življenje išče pot

E- oskrba na domu prinaša več varnosti in samostojnosti

Povpraševanje po e- oskrbi na domu pri nas narašča, saj je vedno več starejših ljudi, ki si želijo čim dlje živeti doma. Rdeči gumb uporabnikom omogoča občutek varnosti tako  uporabnikom kot svojcem. Kako deluje, je pojasnil Peter Pustatičnik iz Telekoma Slovenije 

VEČ ...|4. 4. 2025
E- oskrba na domu prinaša več varnosti in samostojnosti

Povpraševanje po e- oskrbi na domu pri nas narašča, saj je vedno več starejših ljudi, ki si želijo čim dlje živeti doma. Rdeči gumb uporabnikom omogoča občutek varnosti tako  uporabnikom kot svojcem. Kako deluje, je pojasnil Peter Pustatičnik iz Telekoma Slovenije 

s. Meta Potočnik

E-oskrba na domuTelekom Slovenijerdeči gumb

Informativne oddaje

VEČ ...|4. 4. 2025
Utrip dneva dne 4. 4.

  • Trump po napovedi carin nakazal možnost pogajanj, kako se bo na ukrep odzvala slovenska vlada?
  • 11. maja referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izredne umetnike.
  • Papeževo zdravstveno stanje se še naprej izboljšuje. Bo v nedeljo prisoten na opoldanski molitvi?
  • Na novelo o vrtcih prispelo več kot 900 pripomb, v Združenju zasebnih vrtcev upajo na posluh vsaj v nadaljevanju postopka. 
  • Kako se v današnji družbi počutijo starejši? O izzivih te populacije so danes razpravljali v državnem svetu.
  • Vreme: Čaka nas sončna in topla sobota.
  • Pedagogi z vse Slovenije in zamejstva jutri v Novi Gorici o večnih vprašanjih vzgoje.
  • 320 romarjev mariborske metropolije na postnem romanju v Bosni in Hercegovini.
  • Šport: Olimpija zadnji polfinalist slovenskega nogometnega pokala. + Ilka Štuhec utišala govorice o koncu kariere: „Imam neporavnane račune z olimpijskimi igrami.“

Utrip dneva dne 4. 4.

  • Trump po napovedi carin nakazal možnost pogajanj, kako se bo na ukrep odzvala slovenska vlada?
  • 11. maja referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izredne umetnike.
  • Papeževo zdravstveno stanje se še naprej izboljšuje. Bo v nedeljo prisoten na opoldanski molitvi?
  • Na novelo o vrtcih prispelo več kot 900 pripomb, v Združenju zasebnih vrtcev upajo na posluh vsaj v nadaljevanju postopka. 
  • Kako se v današnji družbi počutijo starejši? O izzivih te populacije so danes razpravljali v državnem svetu.
  • Vreme: Čaka nas sončna in topla sobota.
  • Pedagogi z vse Slovenije in zamejstva jutri v Novi Gorici o večnih vprašanjih vzgoje.
  • 320 romarjev mariborske metropolije na postnem romanju v Bosni in Hercegovini.
  • Šport: Olimpija zadnji polfinalist slovenskega nogometnega pokala. + Ilka Štuhec utišala govorice o koncu kariere: „Imam neporavnane račune z olimpijskimi igrami.“

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 4. 4.
  • Trump po napovedi carin nakazal možnost pogajanj, kako se bo na ukrep odzvala slovenska vlada?
  • 11. maja referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izredne umetnike.
  • Papeževo zdravstveno stanje se še naprej izboljšuje. Bo v nedeljo prisoten na opoldanski molitvi?
  • Na novelo o vrtcih prispelo več kot 900 pripomb, v Združenju zasebnih vrtcev upajo na posluh vsaj v nadaljevanju postopka. 
  • Kako se v današnji družbi počutijo starejši? O izzivih te populacije so danes razpravljali v državnem svetu.
  • Vreme: Čaka nas sončna in topla sobota.
  • Pedagogi z vse Slovenije in zamejstva jutri v Novi Gorici o večnih vprašanjih vzgoje.
  • 320 romarjev mariborske metropolije na postnem romanju v Bosni in Hercegovini.
  • Šport: Olimpija zadnji polfinalist slovenskega nogometnega pokala. + Ilka Štuhec utišala govorice o koncu kariere: „Imam neporavnane račune z olimpijskimi igrami.“
VEČ ...|4. 4. 2025
Utrip dneva dne 4. 4.
  • Trump po napovedi carin nakazal možnost pogajanj, kako se bo na ukrep odzvala slovenska vlada?
  • 11. maja referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izredne umetnike.
  • Papeževo zdravstveno stanje se še naprej izboljšuje. Bo v nedeljo prisoten na opoldanski molitvi?
  • Na novelo o vrtcih prispelo več kot 900 pripomb, v Združenju zasebnih vrtcev upajo na posluh vsaj v nadaljevanju postopka. 
  • Kako se v današnji družbi počutijo starejši? O izzivih te populacije so danes razpravljali v državnem svetu.
  • Vreme: Čaka nas sončna in topla sobota.
  • Pedagogi z vse Slovenije in zamejstva jutri v Novi Gorici o večnih vprašanjih vzgoje.
  • 320 romarjev mariborske metropolije na postnem romanju v Bosni in Hercegovini.
  • Šport: Olimpija zadnji polfinalist slovenskega nogometnega pokala. + Ilka Štuhec utišala govorice o koncu kariere: „Imam neporavnane račune z olimpijskimi igrami.“

Radio Ognjišče

infonovice

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|17. 3. 2025
Šmorn

Kako pripraviti rahel in puhast šmorn, je zanimalo našo poslušalko. Jajčne jedi so dobrodošle v postnem času, saj z njimi dobimo energijo za različna opravila. Šmorn je dobro sprejet tako pri mlajših kot starejših. Potrebujemo: ¼ l mleka, 2-3 jajca, ¼ l moke in sol. Mleku dodamo rumenjake in moko, nato pa z metlico v roki nežno zamešamo še slan sneg iz beljakov. Tako bo šmorn puhast. Spečemo ga na olju v vroči ponvi ali v litoželezni posodi z debelim dnom. Če imamo večjo količino masa, jo razdelimo in spečemo v več korakih. Hitreje se namreč speče, če pečemo manjše količine. Obračamo z lopatko ali trgamo, da se popeče z vseh strani. Če želimo lepšo barvo, k masi dodamo tudi žličko sladkorja, sicer pa si jed vsak lahko sladka sam po okusu.  

Šmorn

Kako pripraviti rahel in puhast šmorn, je zanimalo našo poslušalko. Jajčne jedi so dobrodošle v postnem času, saj z njimi dobimo energijo za različna opravila. Šmorn je dobro sprejet tako pri mlajših kot starejših. Potrebujemo: ¼ l mleka, 2-3 jajca, ¼ l moke in sol. Mleku dodamo rumenjake in moko, nato pa z metlico v roki nežno zamešamo še slan sneg iz beljakov. Tako bo šmorn puhast. Spečemo ga na olju v vroči ponvi ali v litoželezni posodi z debelim dnom. Če imamo večjo količino masa, jo razdelimo in spečemo v več korakih. Hitreje se namreč speče, če pečemo manjše količine. Obračamo z lopatko ali trgamo, da se popeče z vseh strani. Če želimo lepšo barvo, k masi dodamo tudi žličko sladkorja, sicer pa si jed vsak lahko sladka sam po okusu.  

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Šmorn

Kako pripraviti rahel in puhast šmorn, je zanimalo našo poslušalko. Jajčne jedi so dobrodošle v postnem času, saj z njimi dobimo energijo za različna opravila. Šmorn je dobro sprejet tako pri mlajših kot starejših. Potrebujemo: ¼ l mleka, 2-3 jajca, ¼ l moke in sol. Mleku dodamo rumenjake in moko, nato pa z metlico v roki nežno zamešamo še slan sneg iz beljakov. Tako bo šmorn puhast. Spečemo ga na olju v vroči ponvi ali v litoželezni posodi z debelim dnom. Če imamo večjo količino masa, jo razdelimo in spečemo v več korakih. Hitreje se namreč speče, če pečemo manjše količine. Obračamo z lopatko ali trgamo, da se popeče z vseh strani. Če želimo lepšo barvo, k masi dodamo tudi žličko sladkorja, sicer pa si jed vsak lahko sladka sam po okusu.  

VEČ ...|17. 3. 2025
Šmorn

Kako pripraviti rahel in puhast šmorn, je zanimalo našo poslušalko. Jajčne jedi so dobrodošle v postnem času, saj z njimi dobimo energijo za različna opravila. Šmorn je dobro sprejet tako pri mlajših kot starejših. Potrebujemo: ¼ l mleka, 2-3 jajca, ¼ l moke in sol. Mleku dodamo rumenjake in moko, nato pa z metlico v roki nežno zamešamo še slan sneg iz beljakov. Tako bo šmorn puhast. Spečemo ga na olju v vroči ponvi ali v litoželezni posodi z debelim dnom. Če imamo večjo količino masa, jo razdelimo in spečemo v več korakih. Hitreje se namreč speče, če pečemo manjše količine. Obračamo z lopatko ali trgamo, da se popeče z vseh strani. Če želimo lepšo barvo, k masi dodamo tudi žličko sladkorja, sicer pa si jed vsak lahko sladka sam po okusu.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|6. 3. 2025
Koliko mladi obvladajo veščine popravljanja in predelave?

V Območni obrtno-podjetniški zbornici Maribor so se s partnerji odločili spodbuditi mlade, da bi se naučili veščin naredi sam. Kot pravijo, prepoznavajo vrzel med starejšimi in mladimi v kompetencah. Namen je, da bi se mladi naučili nekaj zašiti nazaj, izdelati kaj iz lesa ali si narediti kakšen izdelek iz odpadnega materiala. Temu pa so dodali še osnove podjetništva. Za rubriko je spregovoril vodja projekta Aleš Brodnjak.

Koliko mladi obvladajo veščine popravljanja in predelave?

V Območni obrtno-podjetniški zbornici Maribor so se s partnerji odločili spodbuditi mlade, da bi se naučili veščin naredi sam. Kot pravijo, prepoznavajo vrzel med starejšimi in mladimi v kompetencah. Namen je, da bi se mladi naučili nekaj zašiti nazaj, izdelati kaj iz lesa ali si narediti kakšen izdelek iz odpadnega materiala. Temu pa so dodali še osnove podjetništva. Za rubriko je spregovoril vodja projekta Aleš Brodnjak.

izobraževanjeDIYznanjeveščinepredelavapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Koliko mladi obvladajo veščine popravljanja in predelave?

V Območni obrtno-podjetniški zbornici Maribor so se s partnerji odločili spodbuditi mlade, da bi se naučili veščin naredi sam. Kot pravijo, prepoznavajo vrzel med starejšimi in mladimi v kompetencah. Namen je, da bi se mladi naučili nekaj zašiti nazaj, izdelati kaj iz lesa ali si narediti kakšen izdelek iz odpadnega materiala. Temu pa so dodali še osnove podjetništva. Za rubriko je spregovoril vodja projekta Aleš Brodnjak.

VEČ ...|6. 3. 2025
Koliko mladi obvladajo veščine popravljanja in predelave?

V Območni obrtno-podjetniški zbornici Maribor so se s partnerji odločili spodbuditi mlade, da bi se naučili veščin naredi sam. Kot pravijo, prepoznavajo vrzel med starejšimi in mladimi v kompetencah. Namen je, da bi se mladi naučili nekaj zašiti nazaj, izdelati kaj iz lesa ali si narediti kakšen izdelek iz odpadnega materiala. Temu pa so dodali še osnove podjetništva. Za rubriko je spregovoril vodja projekta Aleš Brodnjak.

Blaž Lesnik

izobraževanjeDIYznanjeveščinepredelavapodjetništvo

Via positiva

VEČ ...|27. 2. 2025
Ples treh prtleh

Folklora se kot tradicija nadaljuje iz roda v rod, in ni samo ples, je tudi petje, glasba, so noše in je koreografska vrednost izročila. Vsi ti elementi so združeni v odrskem nastopu folklornih skupin. Najstarejši, aktivni in poskočni člani Akademske Folklorne skupine Študent so skupaj s prav takšnimi še vedno vitalnimi ljubljanskimi veteranskimi folklorniki pripravili nepozaben koncert »Ples treh pr’tleh« v prvem petkovem večeru marca 2025, v Unionski dvorani Maribor. K pogovoru smo povabili Janeza Ožuro iz Folklorne skupine Cof Ljubljana, Tomaža Zorka iz Veteranske folklorne skupine Bela krizantema AFS Študent Maribor in Andreja Kuneja iz Veteranske folklorne skupine ŽKUD Tine Rožanc Ljubljana.  

Ples treh prtleh

Folklora se kot tradicija nadaljuje iz roda v rod, in ni samo ples, je tudi petje, glasba, so noše in je koreografska vrednost izročila. Vsi ti elementi so združeni v odrskem nastopu folklornih skupin. Najstarejši, aktivni in poskočni člani Akademske Folklorne skupine Študent so skupaj s prav takšnimi še vedno vitalnimi ljubljanskimi veteranskimi folklorniki pripravili nepozaben koncert »Ples treh pr’tleh« v prvem petkovem večeru marca 2025, v Unionski dvorani Maribor. K pogovoru smo povabili Janeza Ožuro iz Folklorne skupine Cof Ljubljana, Tomaža Zorka iz Veteranske folklorne skupine Bela krizantema AFS Študent Maribor in Andreja Kuneja iz Veteranske folklorne skupine ŽKUD Tine Rožanc Ljubljana.  

glasbakulturadružbavzgojaodnosi

Via positiva

Ples treh prtleh

Folklora se kot tradicija nadaljuje iz roda v rod, in ni samo ples, je tudi petje, glasba, so noše in je koreografska vrednost izročila. Vsi ti elementi so združeni v odrskem nastopu folklornih skupin. Najstarejši, aktivni in poskočni člani Akademske Folklorne skupine Študent so skupaj s prav takšnimi še vedno vitalnimi ljubljanskimi veteranskimi folklorniki pripravili nepozaben koncert »Ples treh pr’tleh« v prvem petkovem večeru marca 2025, v Unionski dvorani Maribor. K pogovoru smo povabili Janeza Ožuro iz Folklorne skupine Cof Ljubljana, Tomaža Zorka iz Veteranske folklorne skupine Bela krizantema AFS Študent Maribor in Andreja Kuneja iz Veteranske folklorne skupine ŽKUD Tine Rožanc Ljubljana.  

VEČ ...|27. 2. 2025
Ples treh prtleh

Folklora se kot tradicija nadaljuje iz roda v rod, in ni samo ples, je tudi petje, glasba, so noše in je koreografska vrednost izročila. Vsi ti elementi so združeni v odrskem nastopu folklornih skupin. Najstarejši, aktivni in poskočni člani Akademske Folklorne skupine Študent so skupaj s prav takšnimi še vedno vitalnimi ljubljanskimi veteranskimi folklorniki pripravili nepozaben koncert »Ples treh pr’tleh« v prvem petkovem večeru marca 2025, v Unionski dvorani Maribor. K pogovoru smo povabili Janeza Ožuro iz Folklorne skupine Cof Ljubljana, Tomaža Zorka iz Veteranske folklorne skupine Bela krizantema AFS Študent Maribor in Andreja Kuneja iz Veteranske folklorne skupine ŽKUD Tine Rožanc Ljubljana.  

Nataša Ličen

glasbakulturadružbavzgojaodnosi

Modrost v očeh

VEČ ...|25. 2. 2025
Dobrodejni učinki ročnega ustvarjanja

V tokratni oddaji Modrost v očeh smo govorili o dobrodejnih učinkih ročnega ustvarjanja. Naša gostja je bila Tjaša Bavcon, soavtorica knjige Moč tekstila, pri kateri je poskrbela za podobo knjige, besedilo pa je delo Jasmine Ferček. Naša gostja je z nami delila spoznanja o pozitivnih učinkih ročnega ustvarjanja, ki se še okrepi, če ustvarjamo v družbi. Zaupala nam je tudi, kakšna je bila njena pot srečevanja z ročnim ustvarjanjem. 

Dobrodejni učinki ročnega ustvarjanja

V tokratni oddaji Modrost v očeh smo govorili o dobrodejnih učinkih ročnega ustvarjanja. Naša gostja je bila Tjaša Bavcon, soavtorica knjige Moč tekstila, pri kateri je poskrbela za podobo knjige, besedilo pa je delo Jasmine Ferček. Naša gostja je z nami delila spoznanja o pozitivnih učinkih ročnega ustvarjanja, ki se še okrepi, če ustvarjamo v družbi. Zaupala nam je tudi, kakšna je bila njena pot srečevanja z ročnim ustvarjanjem. 

ročno ustvarjanjestarejšiustvarjalnostpletenješivanje

Modrost v očeh

Dobrodejni učinki ročnega ustvarjanja

V tokratni oddaji Modrost v očeh smo govorili o dobrodejnih učinkih ročnega ustvarjanja. Naša gostja je bila Tjaša Bavcon, soavtorica knjige Moč tekstila, pri kateri je poskrbela za podobo knjige, besedilo pa je delo Jasmine Ferček. Naša gostja je z nami delila spoznanja o pozitivnih učinkih ročnega ustvarjanja, ki se še okrepi, če ustvarjamo v družbi. Zaupala nam je tudi, kakšna je bila njena pot srečevanja z ročnim ustvarjanjem. 

VEČ ...|25. 2. 2025
Dobrodejni učinki ročnega ustvarjanja

V tokratni oddaji Modrost v očeh smo govorili o dobrodejnih učinkih ročnega ustvarjanja. Naša gostja je bila Tjaša Bavcon, soavtorica knjige Moč tekstila, pri kateri je poskrbela za podobo knjige, besedilo pa je delo Jasmine Ferček. Naša gostja je z nami delila spoznanja o pozitivnih učinkih ročnega ustvarjanja, ki se še okrepi, če ustvarjamo v družbi. Zaupala nam je tudi, kakšna je bila njena pot srečevanja z ročnim ustvarjanjem. 

Damijana Medved

ročno ustvarjanjestarejšiustvarjalnostpletenješivanje

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|8. 4. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 08. april 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 08. april 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Sol in luč

VEČ ...|1. 4. 2025
Viktor Frankl

Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.

Viktor Frankl

Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar

duhovnostizobraževanjeodnosi

Naš pogled

VEČ ...|1. 4. 2025
Marjan Bunič: Čim več se smejte!

Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …

Marjan Bunič: Čim več se smejte!

Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …

Marjan Bunič

komentar

Svetovalnica

VEČ ...|8. 4. 2025
3. dan: Misijonsko jutro - Marko Rijavec o trdnosti naše vere in mladih na poti upanja

V jutranji Svetovalnici smo z župnikom iz Idrije g. Markom Rijavcem razmišljali ob odlomku izpovedi vere: »In se je utelesil po Svetem Duhu iz Marije Device kot človek.« Zanimalo nas je, kako smo danes predani delovanju Svetega Duha, ali sledimo Njegovi poti, kot je to storila Marija in kakšen človek sem danes. Me vera še zaznamuje, mi predstavlja pot za življenje ali je včasih tudi breme? Prav tako smo se z gostom dotaknili mladih, ki so na poti upanja zase in za župnijo. Kako mladi danes živijo vero?

3. dan: Misijonsko jutro - Marko Rijavec o trdnosti naše vere in mladih na poti upanja

V jutranji Svetovalnici smo z župnikom iz Idrije g. Markom Rijavcem razmišljali ob odlomku izpovedi vere: »In se je utelesil po Svetem Duhu iz Marije Device kot človek.« Zanimalo nas je, kako smo danes predani delovanju Svetega Duha, ali sledimo Njegovi poti, kot je to storila Marija in kakšen človek sem danes. Me vera še zaznamuje, mi predstavlja pot za življenje ali je včasih tudi breme? Prav tako smo se z gostom dotaknili mladih, ki so na poti upanja zase in za župnijo. Kako mladi danes živijo vero?

Radio Ognjišče

duhovnostodnosimisijon2025

Globine

VEČ ...|11. 3. 2025
Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostvzgoja

Kulturni utrinki

VEČ ...|8. 4. 2025
Poezija iz zbornikov Most in Brez križa in imena

V času radijskega misijona so tudi Kulturni utrinki tematski. Polnimo jih s poezijo. Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev prebiramo pesmi slovenskih fantov in deklet različnih ideoloških prepričanj, ki so nastale v tistem času, vsebujejo pa tudi duhovno dimenzijo. Zbrane so v zbornikih Most in Brez križa in imena. 

Poezija iz zbornikov Most in Brez križa in imena

V času radijskega misijona so tudi Kulturni utrinki tematski. Polnimo jih s poezijo. Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev prebiramo pesmi slovenskih fantov in deklet različnih ideoloških prepričanj, ki so nastale v tistem času, vsebujejo pa tudi duhovno dimenzijo. Zbrane so v zbornikih Most in Brez križa in imena. 

Marjan Bunič, Jure Sešek, Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Spominjamo se

VEČ ...|8. 4. 2025
Spominjamo se dne 8. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 8. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|8. 4. 2025
Dediščina za prihodnost

Prakse današnjega časa bodo postale dediščina jutrišnjega dne. Prostori in arhitektura, ki jih ustvarjamo danes, bodo oblikovali razumevanje zgodovine in identitete prihodnjih generacij. S spodbujanjem dialoga in kritičnega razmišljanja med obiskovalci in avtorji predstavljenih projektov želi festival Odprte hiše Slovenije poglobiti razumevanje vloge arhitekture pri soustvarjanju skupne prihodnosti. S primeri dobrih praks spodbuja k odgovornemu ravnanju s prostorom. Dediščina za prihodnost je letos osrednja tema. Pogovarjali smo se z Evo Eržen

Dediščina za prihodnost

Prakse današnjega časa bodo postale dediščina jutrišnjega dne. Prostori in arhitektura, ki jih ustvarjamo danes, bodo oblikovali razumevanje zgodovine in identitete prihodnjih generacij. S spodbujanjem dialoga in kritičnega razmišljanja med obiskovalci in avtorji predstavljenih projektov želi festival Odprte hiše Slovenije poglobiti razumevanje vloge arhitekture pri soustvarjanju skupne prihodnosti. S primeri dobrih praks spodbuja k odgovornemu ravnanju s prostorom. Dediščina za prihodnost je letos osrednja tema. Pogovarjali smo se z Evo Eržen

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovina

Svetovalnica

VEČ ...|8. 4. 2025
3. dan: Misijonsko jutro - Marko Rijavec o trdnosti naše vere in mladih na poti upanja

V jutranji Svetovalnici smo z župnikom iz Idrije g. Markom Rijavcem razmišljali ob odlomku izpovedi vere: »In se je utelesil po Svetem Duhu iz Marije Device kot človek.« Zanimalo nas je, kako smo danes predani delovanju Svetega Duha, ali sledimo Njegovi poti, kot je to storila Marija in kakšen človek sem danes. Me vera še zaznamuje, mi predstavlja pot za življenje ali je včasih tudi breme? Prav tako smo se z gostom dotaknili mladih, ki so na poti upanja zase in za župnijo. Kako mladi danes živijo vero?

3. dan: Misijonsko jutro - Marko Rijavec o trdnosti naše vere in mladih na poti upanja

V jutranji Svetovalnici smo z župnikom iz Idrije g. Markom Rijavcem razmišljali ob odlomku izpovedi vere: »In se je utelesil po Svetem Duhu iz Marije Device kot človek.« Zanimalo nas je, kako smo danes predani delovanju Svetega Duha, ali sledimo Njegovi poti, kot je to storila Marija in kakšen človek sem danes. Me vera še zaznamuje, mi predstavlja pot za življenje ali je včasih tudi breme? Prav tako smo se z gostom dotaknili mladih, ki so na poti upanja zase in za župnijo. Kako mladi danes živijo vero?

Radio Ognjišče

duhovnostodnosimisijon2025