September je mesec Alzheimerjeve bolezni, ko Alzheimer organizacije, po vsem svetu z različnimi dogodki ozaveščajo o bolezni in si prizadevajo za zmanjšanje stigme, ki še vedno spremlja demenco. Zato smo v septembrskem Nedeljskem klepetu gostili Štefanijo Lukič Zlobec - predsednico Spominčice - Alzheimer Slovenija, ki nam je predstavila dejavnike tveganje za pojav bolezni, opisala prve znake demenve, spodbudila k informiranju ter iskanju pomoči in podpore in tudi povabila na sprehod za spomin.

V marčevskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Spominčice – Alzheimer Slovenija. Tema pogovora pa podpora svojcem bolnikov z demenco. Spominčica ima na voljo celo vrsto dejavnosti in storitev, ki so svojcem lahko v pomoč in podporo: posvetovalnico, svetovalni telefon, skupine za samopomoč, usposabljanje za svojce, Alzheimer cafe, aktivno druženje in družabništvo. 

O vlogi delovne terapije pri samostojnem življenju starejše osebe, pa naj gre za osebo z demenco, kognitivnim upadom, po padcih v domačem okolju ali pa po prihodu iz bolnišnice smo spregovorili v Svetovalnici. Delovno terapevtko Petro Benedičič smo prosili za čimbolj konkretne nasvete o tem, kaj lahko starejši naredijo doma sami in kdaj naj se obrnejo na strokovno pomoč.

Demenca je vse bolj razširjena bolezen možganov, ki ne prizadene le oseb, ki zaradi nje zbolijo, temveč močno vpliva tudi na svojce in druge, ki zanje skrbijo. Bolezen je neozdravljiva in lahko traja dolgo časa. O tem, kako lahko svojcem pomaga montessori pristop v domačem okolju, je spregovorila delovna terapevtka Sara Črepinšek.

V tokratni oddaji Svetovalnici se smo poglobili v skrivnosti človeških možganov in raziskali, zakaj pozabljamo. Naš gost, priznani nevrolog dr. Zvezdan Pirtošek, je z nami delil najnovejša spoznanja o demenci, njenih vzrokih in možnostih zdravljenja. Kaj lahko storimo za svojce in zase, da bi bolje razumeli in obvladali to kompleksno bolezen?

Dejstva kažejo, da velik odstotek ljudi z demenco živi doma. Tam ni možnosti za vadbeni park ali denimo gibanja orkestra na žogah, kot so to naši sodelavci videli na nedavnem obisku v Cerkniškem domu za starejše v okviru obiskov Dobro delo dobro dene. So pa doma na voljo drugi pristopi gibanja ki bistveno pripomorejo k manjši uporabi antipsihotikov, je prepričana doc. dr. Anamarija Kejžar s Fakultete za socialno delo. 

Naša gostja dr. Anamarija Kejžar s Fakultete za socialno delo je opisala dejavnike tveganja za demenco in kaj lahko sami storimo, da to bolezen čim bolj preprečimo ali odložimo njen hiter potek. V drugem delu pogovora pa je razložila, kako so v Domu za starejše v Tržiču uporabljali t.i., vadbeni park in uvajali gibanje v vsakdanje življenje stanovalcev. 

Govorili smo o zgodnjih znakih demence in o pomenu gibanje in vadbe za osebe z demenco. Veliko izkušenj na tem področju ima doc. dr. Anamrija Kejžar s Fakultete za socialno delo, ki je bila pred tem več let zaposlena v domu starejših v Tržiču.