Doživetja narave

VEČ ...|17. 1. 2025
Goriški camino - 82 km v štirih etapah

Pred odprtjem evropske prestolnice kulture smo v Doživetjih narave predstavili povsem novo pot, ki odseva zgodovino, korenine, rane in ponovni razcvet območja med Oglejem in Sveto Goro: Goriški camino. Dolg je 82 km in razdeljen na štiri etape. Ideja o njem je zorela že dlje časa iz potrebe povezati obe starodavni in romarski svetišči. Vodja projekta na slovenski strani Nace Novak je spregovoril o vsem, kar mora romar vedeti, preden prime za popotno palico, pa tudi o snovanju idej za naprej.

Goriški camino - 82 km v štirih etapah

Pred odprtjem evropske prestolnice kulture smo v Doživetjih narave predstavili povsem novo pot, ki odseva zgodovino, korenine, rane in ponovni razcvet območja med Oglejem in Sveto Goro: Goriški camino. Dolg je 82 km in razdeljen na štiri etape. Ideja o njem je zorela že dlje časa iz potrebe povezati obe starodavni in romarski svetišči. Vodja projekta na slovenski strani Nace Novak je spregovoril o vsem, kar mora romar vedeti, preden prime za popotno palico, pa tudi o snovanju idej za naprej.

OglejSveta goraromanjepohodništvohojacaminonarava

Doživetja narave

Goriški camino - 82 km v štirih etapah

Pred odprtjem evropske prestolnice kulture smo v Doživetjih narave predstavili povsem novo pot, ki odseva zgodovino, korenine, rane in ponovni razcvet območja med Oglejem in Sveto Goro: Goriški camino. Dolg je 82 km in razdeljen na štiri etape. Ideja o njem je zorela že dlje časa iz potrebe povezati obe starodavni in romarski svetišči. Vodja projekta na slovenski strani Nace Novak je spregovoril o vsem, kar mora romar vedeti, preden prime za popotno palico, pa tudi o snovanju idej za naprej.

VEČ ...|17. 1. 2025
Goriški camino - 82 km v štirih etapah

Pred odprtjem evropske prestolnice kulture smo v Doživetjih narave predstavili povsem novo pot, ki odseva zgodovino, korenine, rane in ponovni razcvet območja med Oglejem in Sveto Goro: Goriški camino. Dolg je 82 km in razdeljen na štiri etape. Ideja o njem je zorela že dlje časa iz potrebe povezati obe starodavni in romarski svetišči. Vodja projekta na slovenski strani Nace Novak je spregovoril o vsem, kar mora romar vedeti, preden prime za popotno palico, pa tudi o snovanju idej za naprej.

Blaž Lesnik

OglejSveta goraromanjepohodništvohojacaminonarava

Informativne oddaje

VEČ ...|12. 12. 2024
Novice iz življenja Cerkve dne 12. 12.

  • Papež bo na današnji praznik Gvadalupske Matere Božje daroval mašo v vatikanski baziliki.
  • Srečanje škofov in duhovnikov iz Alepa s predstavniki novih sirskih oblasti.
  • 6 let portala Pridi in poglej, odslej na njem tudi pastoralni forum.

Novice iz življenja Cerkve dne 12. 12.

  • Papež bo na današnji praznik Gvadalupske Matere Božje daroval mašo v vatikanski baziliki.
  • Srečanje škofov in duhovnikov iz Alepa s predstavniki novih sirskih oblasti.
  • 6 let portala Pridi in poglej, odslej na njem tudi pastoralni forum.

infonovicecerkev

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 12. 12.
  • Papež bo na današnji praznik Gvadalupske Matere Božje daroval mašo v vatikanski baziliki.
  • Srečanje škofov in duhovnikov iz Alepa s predstavniki novih sirskih oblasti.
  • 6 let portala Pridi in poglej, odslej na njem tudi pastoralni forum.
VEČ ...|12. 12. 2024
Novice iz življenja Cerkve dne 12. 12.
  • Papež bo na današnji praznik Gvadalupske Matere Božje daroval mašo v vatikanski baziliki.
  • Srečanje škofov in duhovnikov iz Alepa s predstavniki novih sirskih oblasti.
  • 6 let portala Pridi in poglej, odslej na njem tudi pastoralni forum.

Radio Ognjišče

infonovicecerkev

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|23. 5. 2024
Izdelki Blagor

Alenka Jerman je ustanoviteljica blagovne znamke Blagor, z izdelki katoliške vsebine, ki deluje v sklopu Družine. Hišni žegen je bil prvi izdelek, med bolj odmevnimi je solnica, danes je ponudba široka, poglejte na blagor.si, odzivajo se tudi na potrebe posameznikov in različnim priložnostim.   

Izdelki Blagor

Alenka Jerman je ustanoviteljica blagovne znamke Blagor, z izdelki katoliške vsebine, ki deluje v sklopu Družine. Hišni žegen je bil prvi izdelek, med bolj odmevnimi je solnica, danes je ponudba široka, poglejte na blagor.si, odzivajo se tudi na potrebe posameznikov in različnim priložnostim.   

podjetništvoduhovnostotroci

Ni meje za dobre ideje

Izdelki Blagor

Alenka Jerman je ustanoviteljica blagovne znamke Blagor, z izdelki katoliške vsebine, ki deluje v sklopu Družine. Hišni žegen je bil prvi izdelek, med bolj odmevnimi je solnica, danes je ponudba široka, poglejte na blagor.si, odzivajo se tudi na potrebe posameznikov in različnim priložnostim.   

VEČ ...|23. 5. 2024
Izdelki Blagor

Alenka Jerman je ustanoviteljica blagovne znamke Blagor, z izdelki katoliške vsebine, ki deluje v sklopu Družine. Hišni žegen je bil prvi izdelek, med bolj odmevnimi je solnica, danes je ponudba široka, poglejte na blagor.si, odzivajo se tudi na potrebe posameznikov in različnim priložnostim.   

Nataša Ličen

podjetništvoduhovnostotroci

Svetnik dneva

VEČ ...|16. 3. 2024
Sv. Hilarij in Tacijan

Škof Hilarij in diakon Tacijan sta oglejska mučenca. Posvečena jima je goriška …

Sv. Hilarij in Tacijan

Škof Hilarij in diakon Tacijan sta oglejska mučenca. Posvečena jima je goriška …

duhovnostspomin

Svetnik dneva

Sv. Hilarij in Tacijan

Škof Hilarij in diakon Tacijan sta oglejska mučenca. Posvečena jima je goriška …

VEČ ...|16. 3. 2024
Sv. Hilarij in Tacijan

Škof Hilarij in diakon Tacijan sta oglejska mučenca. Posvečena jima je goriška …

Berta Golob

duhovnostspomin

Svetnik dneva

VEČ ...|11. 1. 2024
Pavlin Oglejski

Doma je bil … v Ogleju. Užival je sloves …

Pavlin Oglejski

Doma je bil … v Ogleju. Užival je sloves …

duhovnostspomin

Svetnik dneva

Pavlin Oglejski

Doma je bil … v Ogleju. Užival je sloves …

VEČ ...|11. 1. 2024
Pavlin Oglejski

Doma je bil … v Ogleju. Užival je sloves …

Berta Golob

duhovnostspomin

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|29. 12. 2023
Nagrada je vsekakor šla v prave roke

Da je domača beseda, beseda materinih uspavank, beseda najbolj intimnih misli del najglobljega bistva človeka, je spoznanje, ki ga zmorejo le redki plemeniti ljudje. Renzo Calligaro ga je zmogel in to spoznanje kot dragoceni dar že desetletja deli s svojimi župljani v Zavarhu in Bardu. Z izborom nas komisija za Černetovo nagrado ponovno opominja na posebno vrednost Benečije in na pomen strpnega sožitja na obmejnih območjih. Tako je ob izročitvi 36. Černetove nagrade pred dnevi v Bardu dejala državna sekretarka v Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. 79-letni župnik Calligaro je nagrado prejel, ker si je prizadeval za odpravo krivic, ki jo je prebivalcem Terskih dolin povzročila videmska škofija po združitvi Italije, ko je bila uporaba narečne slovenščine izrinjega iz verskega življenja in potisnjena le v domačo sfero. Župnik je bil zaradi svoje predanosti uporabi narečja tudi v liturgiji celo tarča groženj. Nekateri župljani so šli tako daleč, da so protestno zapustili cerkev. Toda Calligaro je vztrajal pri ohranjanju tradicije. Skozi leta je nenehno spodbujal svoje župljane, naj cenijo svoje korenine in kulturo kot dar, ki ga prejmejo neposredno od zgoraj. Na štefanovo, ob izročitvi Černetove nagrade, pa je bilo v cerkvi sv. Jurija po poročanju Iva Jevnikarja posebno božično ozračje. Pri maši je ob petju v italijanščini in slovenščini za glasbeno spremljavo skrbel manjši domači instrumentalni ansambel, knjižna slovenščina in tersko narečje pa sta se slišala tudi med molitvami, berili in pridigo. Krajšo slovesnost po maši je vodila Erika Jazbar, tako kot Jevnikar članica komisije pri Knjižnici Dušana Černeta v Trstu, ki podeljuje nagrado. Utemeljitev nagrade in oris njenega pomena ter delovanja Knjižnice je podal predsednik Tomaž Simčič. Ob diplomi je nagrajencu čestitala tudi nečakinja Dušana Černeta Ana Marija Prijatelj. V imenu župljanov je nagrajencu v domačem narečju čestital Igor Černo. Župnik Calligaro, ki se je ganjeno zahvalil za vse pozornosti, pa je izrazil željo, da se na diplomo doda zapis, da si nagrado zaslužijo tudi drugi pričevalci slovenstva, v prvi vrsti Igorjev oče, zaslužni terski buditelj prof. Viljem Černo, in pa preganjani duhovnik Arturo Blasutto. Kako so to popravili, si poglejte na fotografiji, ki je objavljena na naši spletni strani

Nagrada je vsekakor šla v prave roke

Da je domača beseda, beseda materinih uspavank, beseda najbolj intimnih misli del najglobljega bistva človeka, je spoznanje, ki ga zmorejo le redki plemeniti ljudje. Renzo Calligaro ga je zmogel in to spoznanje kot dragoceni dar že desetletja deli s svojimi župljani v Zavarhu in Bardu. Z izborom nas komisija za Černetovo nagrado ponovno opominja na posebno vrednost Benečije in na pomen strpnega sožitja na obmejnih območjih. Tako je ob izročitvi 36. Černetove nagrade pred dnevi v Bardu dejala državna sekretarka v Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. 79-letni župnik Calligaro je nagrado prejel, ker si je prizadeval za odpravo krivic, ki jo je prebivalcem Terskih dolin povzročila videmska škofija po združitvi Italije, ko je bila uporaba narečne slovenščine izrinjega iz verskega življenja in potisnjena le v domačo sfero. Župnik je bil zaradi svoje predanosti uporabi narečja tudi v liturgiji celo tarča groženj. Nekateri župljani so šli tako daleč, da so protestno zapustili cerkev. Toda Calligaro je vztrajal pri ohranjanju tradicije. Skozi leta je nenehno spodbujal svoje župljane, naj cenijo svoje korenine in kulturo kot dar, ki ga prejmejo neposredno od zgoraj. Na štefanovo, ob izročitvi Černetove nagrade, pa je bilo v cerkvi sv. Jurija po poročanju Iva Jevnikarja posebno božično ozračje. Pri maši je ob petju v italijanščini in slovenščini za glasbeno spremljavo skrbel manjši domači instrumentalni ansambel, knjižna slovenščina in tersko narečje pa sta se slišala tudi med molitvami, berili in pridigo. Krajšo slovesnost po maši je vodila Erika Jazbar, tako kot Jevnikar članica komisije pri Knjižnici Dušana Černeta v Trstu, ki podeljuje nagrado. Utemeljitev nagrade in oris njenega pomena ter delovanja Knjižnice je podal predsednik Tomaž Simčič. Ob diplomi je nagrajencu čestitala tudi nečakinja Dušana Černeta Ana Marija Prijatelj. V imenu župljanov je nagrajencu v domačem narečju čestital Igor Černo. Župnik Calligaro, ki se je ganjeno zahvalil za vse pozornosti, pa je izrazil željo, da se na diplomo doda zapis, da si nagrado zaslužijo tudi drugi pričevalci slovenstva, v prvi vrsti Igorjev oče, zaslužni terski buditelj prof. Viljem Černo, in pa preganjani duhovnik Arturo Blasutto. Kako so to popravili, si poglejte na fotografiji, ki je objavljena na naši spletni strani

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Nagrada je vsekakor šla v prave roke

Da je domača beseda, beseda materinih uspavank, beseda najbolj intimnih misli del najglobljega bistva človeka, je spoznanje, ki ga zmorejo le redki plemeniti ljudje. Renzo Calligaro ga je zmogel in to spoznanje kot dragoceni dar že desetletja deli s svojimi župljani v Zavarhu in Bardu. Z izborom nas komisija za Černetovo nagrado ponovno opominja na posebno vrednost Benečije in na pomen strpnega sožitja na obmejnih območjih. Tako je ob izročitvi 36. Černetove nagrade pred dnevi v Bardu dejala državna sekretarka v Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. 79-letni župnik Calligaro je nagrado prejel, ker si je prizadeval za odpravo krivic, ki jo je prebivalcem Terskih dolin povzročila videmska škofija po združitvi Italije, ko je bila uporaba narečne slovenščine izrinjega iz verskega življenja in potisnjena le v domačo sfero. Župnik je bil zaradi svoje predanosti uporabi narečja tudi v liturgiji celo tarča groženj. Nekateri župljani so šli tako daleč, da so protestno zapustili cerkev. Toda Calligaro je vztrajal pri ohranjanju tradicije. Skozi leta je nenehno spodbujal svoje župljane, naj cenijo svoje korenine in kulturo kot dar, ki ga prejmejo neposredno od zgoraj. Na štefanovo, ob izročitvi Černetove nagrade, pa je bilo v cerkvi sv. Jurija po poročanju Iva Jevnikarja posebno božično ozračje. Pri maši je ob petju v italijanščini in slovenščini za glasbeno spremljavo skrbel manjši domači instrumentalni ansambel, knjižna slovenščina in tersko narečje pa sta se slišala tudi med molitvami, berili in pridigo. Krajšo slovesnost po maši je vodila Erika Jazbar, tako kot Jevnikar članica komisije pri Knjižnici Dušana Černeta v Trstu, ki podeljuje nagrado. Utemeljitev nagrade in oris njenega pomena ter delovanja Knjižnice je podal predsednik Tomaž Simčič. Ob diplomi je nagrajencu čestitala tudi nečakinja Dušana Černeta Ana Marija Prijatelj. V imenu župljanov je nagrajencu v domačem narečju čestital Igor Černo. Župnik Calligaro, ki se je ganjeno zahvalil za vse pozornosti, pa je izrazil željo, da se na diplomo doda zapis, da si nagrado zaslužijo tudi drugi pričevalci slovenstva, v prvi vrsti Igorjev oče, zaslužni terski buditelj prof. Viljem Černo, in pa preganjani duhovnik Arturo Blasutto. Kako so to popravili, si poglejte na fotografiji, ki je objavljena na naši spletni strani

VEČ ...|29. 12. 2023
Nagrada je vsekakor šla v prave roke

Da je domača beseda, beseda materinih uspavank, beseda najbolj intimnih misli del najglobljega bistva človeka, je spoznanje, ki ga zmorejo le redki plemeniti ljudje. Renzo Calligaro ga je zmogel in to spoznanje kot dragoceni dar že desetletja deli s svojimi župljani v Zavarhu in Bardu. Z izborom nas komisija za Černetovo nagrado ponovno opominja na posebno vrednost Benečije in na pomen strpnega sožitja na obmejnih območjih. Tako je ob izročitvi 36. Černetove nagrade pred dnevi v Bardu dejala državna sekretarka v Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. 79-letni župnik Calligaro je nagrado prejel, ker si je prizadeval za odpravo krivic, ki jo je prebivalcem Terskih dolin povzročila videmska škofija po združitvi Italije, ko je bila uporaba narečne slovenščine izrinjega iz verskega življenja in potisnjena le v domačo sfero. Župnik je bil zaradi svoje predanosti uporabi narečja tudi v liturgiji celo tarča groženj. Nekateri župljani so šli tako daleč, da so protestno zapustili cerkev. Toda Calligaro je vztrajal pri ohranjanju tradicije. Skozi leta je nenehno spodbujal svoje župljane, naj cenijo svoje korenine in kulturo kot dar, ki ga prejmejo neposredno od zgoraj. Na štefanovo, ob izročitvi Černetove nagrade, pa je bilo v cerkvi sv. Jurija po poročanju Iva Jevnikarja posebno božično ozračje. Pri maši je ob petju v italijanščini in slovenščini za glasbeno spremljavo skrbel manjši domači instrumentalni ansambel, knjižna slovenščina in tersko narečje pa sta se slišala tudi med molitvami, berili in pridigo. Krajšo slovesnost po maši je vodila Erika Jazbar, tako kot Jevnikar članica komisije pri Knjižnici Dušana Černeta v Trstu, ki podeljuje nagrado. Utemeljitev nagrade in oris njenega pomena ter delovanja Knjižnice je podal predsednik Tomaž Simčič. Ob diplomi je nagrajencu čestitala tudi nečakinja Dušana Černeta Ana Marija Prijatelj. V imenu župljanov je nagrajencu v domačem narečju čestital Igor Černo. Župnik Calligaro, ki se je ganjeno zahvalil za vse pozornosti, pa je izrazil željo, da se na diplomo doda zapis, da si nagrado zaslužijo tudi drugi pričevalci slovenstva, v prvi vrsti Igorjev oče, zaslužni terski buditelj prof. Viljem Černo, in pa preganjani duhovnik Arturo Blasutto. Kako so to popravili, si poglejte na fotografiji, ki je objavljena na naši spletni strani

Matjaž Merljak

družbarojaki

Duhovna misel

VEČ ...|30. 8. 2023
Živel je kakor ptice neba

Poglejte ptice neba! Ne sejejo in ne žanjejo niti ne spravljajo v žitnice, in vendar jih vaš nebeški Oče hrani (Matejev evangelij 6, 26).

Živel je kakor ptice neba

Poglejte ptice neba! Ne sejejo in ne žanjejo niti ne spravljajo v žitnice, in vendar jih vaš nebeški Oče hrani (Matejev evangelij 6, 26).

Duhovna misel

Živel je kakor ptice neba

Poglejte ptice neba! Ne sejejo in ne žanjejo niti ne spravljajo v žitnice, in vendar jih vaš nebeški Oče hrani (Matejev evangelij 6, 26).

VEČ ...|30. 8. 2023
Živel je kakor ptice neba

Poglejte ptice neba! Ne sejejo in ne žanjejo niti ne spravljajo v žitnice, in vendar jih vaš nebeški Oče hrani (Matejev evangelij 6, 26).

Pavle Ravnohrib

Za življenje

VEČ ...|12. 8. 2023
Alenka Rebula: Prostor telesa v pedagoškem procesu

Ponovili smo oddajo izpred dveh let z Alenko Rebula, ko smo se pogovarjali o novih korakih, novih semenih, kako vzklijejo, kaj je dobro narediti za opolnomočenje sprememb in novih poti? V sebi imamo ves potreben potencial, pravi Alenka in doda, da je treba najprej ceniti kar nam je bilo v preteklosti dano, s čemer smo obdarjeni, biti hvaležni za trenutke, ... , iz takšne zemlje bo lahko vzklilo kakovostno seme. Spodbuden pogovor, tudi o nujnosti vsakodnevnega počitka, ne samo štirinajstih ali tritedenskih dneh poletja. Poglejte na spletno stran Dežela vere vase

Alenka Rebula: Prostor telesa v pedagoškem procesu

Ponovili smo oddajo izpred dveh let z Alenko Rebula, ko smo se pogovarjali o novih korakih, novih semenih, kako vzklijejo, kaj je dobro narediti za opolnomočenje sprememb in novih poti? V sebi imamo ves potreben potencial, pravi Alenka in doda, da je treba najprej ceniti kar nam je bilo v preteklosti dano, s čemer smo obdarjeni, biti hvaležni za trenutke, ... , iz takšne zemlje bo lahko vzklilo kakovostno seme. Spodbuden pogovor, tudi o nujnosti vsakodnevnega počitka, ne samo štirinajstih ali tritedenskih dneh poletja. Poglejte na spletno stran Dežela vere vase

vzgojaduhovnostodnosiotrocimladisvetovanjedružbaizobraževanjenarava

Za življenje

Alenka Rebula: Prostor telesa v pedagoškem procesu

Ponovili smo oddajo izpred dveh let z Alenko Rebula, ko smo se pogovarjali o novih korakih, novih semenih, kako vzklijejo, kaj je dobro narediti za opolnomočenje sprememb in novih poti? V sebi imamo ves potreben potencial, pravi Alenka in doda, da je treba najprej ceniti kar nam je bilo v preteklosti dano, s čemer smo obdarjeni, biti hvaležni za trenutke, ... , iz takšne zemlje bo lahko vzklilo kakovostno seme. Spodbuden pogovor, tudi o nujnosti vsakodnevnega počitka, ne samo štirinajstih ali tritedenskih dneh poletja. Poglejte na spletno stran Dežela vere vase

VEČ ...|12. 8. 2023
Alenka Rebula: Prostor telesa v pedagoškem procesu

Ponovili smo oddajo izpred dveh let z Alenko Rebula, ko smo se pogovarjali o novih korakih, novih semenih, kako vzklijejo, kaj je dobro narediti za opolnomočenje sprememb in novih poti? V sebi imamo ves potreben potencial, pravi Alenka in doda, da je treba najprej ceniti kar nam je bilo v preteklosti dano, s čemer smo obdarjeni, biti hvaležni za trenutke, ... , iz takšne zemlje bo lahko vzklilo kakovostno seme. Spodbuden pogovor, tudi o nujnosti vsakodnevnega počitka, ne samo štirinajstih ali tritedenskih dneh poletja. Poglejte na spletno stran Dežela vere vase

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosiotrocimladisvetovanjedružbaizobraževanjenarava

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|14. 1. 2025
Stefanos Ksenakis: Življenje je darilo

Kratke zgodbe Stefanosa Ksenakisa so tako prisrčne in polne življenja, nenazadnje jih je življenje tudi napisalo, da je njegova knjiga v kateri jih je zbral, kot globok vodnjak bistre vode, ki odžeja. Vabim vas, da se odžejate še ob treh iz njegovega zvezka čudežev, kot je knjigo z naslovom Življenje je darilo, poimenoval z delovnim naslovom. Izšla je pri založbi Primus.

Stefanos Ksenakis: Življenje je darilo

Kratke zgodbe Stefanosa Ksenakisa so tako prisrčne in polne življenja, nenazadnje jih je življenje tudi napisalo, da je njegova knjiga v kateri jih je zbral, kot globok vodnjak bistre vode, ki odžeja. Vabim vas, da se odžejate še ob treh iz njegovega zvezka čudežev, kot je knjigo z naslovom Življenje je darilo, poimenoval z delovnim naslovom. Izšla je pri založbi Primus.

Tadej Sadar

knjigazgodbeživljenječudeži

Naš gost

VEČ ...|11. 1. 2025
Jože Pavlakovič, duhovnik in mizar

Župnik Jože Pavlakovič iz Starega trga ob Kolpi bo letos dopolnil 75 let. Pred vpisom na Teološko fakulteto se je najprej izučil za mizarja in pridobil obrtno dovoljenje. Pred natanko štiridesetimi leti je bil posvečen v duhovnika. Številna so njegova zanimanja in dejavnosti, od folklornega plesa do gasilstva, med bolj izstopajočimi zgodbami pa je skupnost v pomoč fantom in možem pri zdravljenju zasvojenosti, ki je vrsto let uspešno delovala v župniji.  

Jože Pavlakovič, duhovnik in mizar

Župnik Jože Pavlakovič iz Starega trga ob Kolpi bo letos dopolnil 75 let. Pred vpisom na Teološko fakulteto se je najprej izučil za mizarja in pridobil obrtno dovoljenje. Pred natanko štiridesetimi leti je bil posvečen v duhovnika. Številna so njegova zanimanja in dejavnosti, od folklornega plesa do gasilstva, med bolj izstopajočimi zgodbami pa je skupnost v pomoč fantom in možem pri zdravljenju zasvojenosti, ki je vrsto let uspešno delovala v župniji.  

Nataša Ličen

spominživljenje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|12. 1. 2025
V Nemčiji izbruh slinavke in parkljevke. Slovenija spreminja kmetijsko zakonodajo. Upad števila govedorejskih kmetij.

V Nemčiji izbruh zelo nalezljive slinavke in parkljevke. Slovenski vladi se mudi s spreminjanjem tudi kmetijske zakonodaje. Zakaj tak upad govedorejskih kmetij v Sloveniji? Več v posnetku oddaje.

V Nemčiji izbruh slinavke in parkljevke. Slovenija spreminja kmetijsko zakonodajo. Upad števila govedorejskih kmetij.

V Nemčiji izbruh zelo nalezljive slinavke in parkljevke. Slovenski vladi se mudi s spreminjanjem tudi kmetijske zakonodaje. Zakaj tak upad govedorejskih kmetij v Sloveniji? Več v posnetku oddaje.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Globine

VEČ ...|14. 1. 2025
Dialog z ateizmom - uvod

Z novim ciklom smo vstopili že v osmo leto oddaje Globine, ki jo bo odslej spremljal tudi video podkast. V svetem letu želimo odpreti komunikacijo med teisti in ateisti, spodbuditi dialog, spraševanje, poslušanje in razumevanje drug drugega. V uvodni oddaji smo se z jezuitom p. Damjanom Ristićem pogovarjali o ateizmu, njegovih opredelitvah in pomenu v sodobni družbi. Oddaja je na voljo tudi v video obliki na youtube kanalu Radia Ognjišče

Dialog z ateizmom - uvod

Z novim ciklom smo vstopili že v osmo leto oddaje Globine, ki jo bo odslej spremljal tudi video podkast. V svetem letu želimo odpreti komunikacijo med teisti in ateisti, spodbuditi dialog, spraševanje, poslušanje in razumevanje drug drugega. V uvodni oddaji smo se z jezuitom p. Damjanom Ristićem pogovarjali o ateizmu, njegovih opredelitvah in pomenu v sodobni družbi. Oddaja je na voljo tudi v video obliki na youtube kanalu Radia Ognjišče

Blaž Lesnik

ateizemduhovnostverareligijadeizemanateizemsvetovni nazor

Program zadnjega tedna

VEČ ...|17. 1. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. januar 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. januar 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Ritem srca

VEČ ...|17. 1. 2025
Glasbene novosti: TAYA, TobyMac, Joel Vaughn in Samantha Ebert

Ustavili ob nekaterih glasbenih novostih zadnjih tednov. 

V oddaji smo slišali:

  • TAYA - Worship!
  • tobyMac - Lil Church
  • tobyMac - God Did It
  • Joel Vaughn - Need To Know
  • Joel Vaughn - Where Grace Begins
  • Samantha Ebert - Overthinking

Glasbene novosti: TAYA, TobyMac, Joel Vaughn in Samantha Ebert

Ustavili ob nekaterih glasbenih novostih zadnjih tednov. 

V oddaji smo slišali:

  • TAYA - Worship!
  • tobyMac - Lil Church
  • tobyMac - God Did It
  • Joel Vaughn - Need To Know
  • Joel Vaughn - Where Grace Begins
  • Samantha Ebert - Overthinking

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostnovosti

Kolokvij

VEČ ...|17. 1. 2025
Z družbenimi omrežji nad zanje

Študentka medicine Ema je bila gostja tokratne oddaje za študente. Mladi jo poznajo kot ustvarjalko Instagram profila Med Zdravje, na katerem izobražuje in pojasnjuje delovanje človeškega telesa. 

Z družbenimi omrežji nad zanje

Študentka medicine Ema je bila gostja tokratne oddaje za študente. Mladi jo poznajo kot ustvarjalko Instagram profila Med Zdravje, na katerem izobražuje in pojasnjuje delovanje človeškega telesa. 

Maja Morela

MladidružbaEmamedicinaInstagram

Petkov večer

VEČ ...|17. 1. 2025
Klepet, uganke in dobra glasba

Oddaja Petkov večer je tokrat povabila k aktivnemu sodelovanju, h klepetu, reševanju kakšne miselne uganke in k izbiranju glasbene vsebine. 

Klepet, uganke in dobra glasba

Oddaja Petkov večer je tokrat povabila k aktivnemu sodelovanju, h klepetu, reševanju kakšne miselne uganke in k izbiranju glasbene vsebine. 

Marjan Bunič

ugankepogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|17. 1. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan