Jesen življenja na podeželju - Franc Bogovič

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

29. 1. 2021
Jesen življenja na podeželju - Franc Bogovič

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

Marta Jerebič

VEČ ...|29. 1. 2021
Jesen življenja na podeželju - Franc Bogovič

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

Marta Jerebič

družbapogovorpolitikapodeželjepametne vasi

Informativni prispevki

VEČ ... |
Gregor Trebušak: Podjetniki potrebujejo predvidljivo okolje, ne novih ovir

Leto, ki se poslavlja, je bilo za slovenske podjetnike vse prej kot enostavno. Globalna negotovost, politični pretresi in domače regulativne ovire so marsikoga postavili pred resne izzive. A kljub temu številna slovenska podjetja dokazujejo, da znajo preživeti, rasti in ostati konkurenčna. O tem, kako leto ocenjujejo podjetniki, kaj jih žene naprej in zakaj so po njegovem mnenju podobni vrhunskim športnikom, smo se pogovarjali z Gregorjem Trebušakom iz Kluba slovenskih podjetnikov, ki slovensko podjetniško sceno pozna od blizu. Pred prazniki nam je povedal tudi, koliko je v podjetništvu prostora tudi za duhovnost. Pred mikrofon ga je povabil Rok Mihevc.

Gregor Trebušak: Podjetniki potrebujejo predvidljivo okolje, ne novih ovir

Leto, ki se poslavlja, je bilo za slovenske podjetnike vse prej kot enostavno. Globalna negotovost, politični pretresi in domače regulativne ovire so marsikoga postavili pred resne izzive. A kljub temu številna slovenska podjetja dokazujejo, da znajo preživeti, rasti in ostati konkurenčna. O tem, kako leto ocenjujejo podjetniki, kaj jih žene naprej in zakaj so po njegovem mnenju podobni vrhunskim športnikom, smo se pogovarjali z Gregorjem Trebušakom iz Kluba slovenskih podjetnikov, ki slovensko podjetniško sceno pozna od blizu. Pred prazniki nam je povedal tudi, koliko je v podjetništvu prostora tudi za duhovnost. Pred mikrofon ga je povabil Rok Mihevc.

info

Informativni prispevki

Gregor Trebušak: Podjetniki potrebujejo predvidljivo okolje, ne novih ovir

Leto, ki se poslavlja, je bilo za slovenske podjetnike vse prej kot enostavno. Globalna negotovost, politični pretresi in domače regulativne ovire so marsikoga postavili pred resne izzive. A kljub temu številna slovenska podjetja dokazujejo, da znajo preživeti, rasti in ostati konkurenčna. O tem, kako leto ocenjujejo podjetniki, kaj jih žene naprej in zakaj so po njegovem mnenju podobni vrhunskim športnikom, smo se pogovarjali z Gregorjem Trebušakom iz Kluba slovenskih podjetnikov, ki slovensko podjetniško sceno pozna od blizu. Pred prazniki nam je povedal tudi, koliko je v podjetništvu prostora tudi za duhovnost. Pred mikrofon ga je povabil Rok Mihevc.

VEČ ...|22. 12. 2025
Gregor Trebušak: Podjetniki potrebujejo predvidljivo okolje, ne novih ovir

Leto, ki se poslavlja, je bilo za slovenske podjetnike vse prej kot enostavno. Globalna negotovost, politični pretresi in domače regulativne ovire so marsikoga postavili pred resne izzive. A kljub temu številna slovenska podjetja dokazujejo, da znajo preživeti, rasti in ostati konkurenčna. O tem, kako leto ocenjujejo podjetniki, kaj jih žene naprej in zakaj so po njegovem mnenju podobni vrhunskim športnikom, smo se pogovarjali z Gregorjem Trebušakom iz Kluba slovenskih podjetnikov, ki slovensko podjetniško sceno pozna od blizu. Pred prazniki nam je povedal tudi, koliko je v podjetništvu prostora tudi za duhovnost. Pred mikrofon ga je povabil Rok Mihevc.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ... |
Martin Nahtigal: Janković kot opozorilo sistema, ne kot dokaz prebujenja pravne države

Razkritja o nepremičninskih poslih v Ljubljani in okrepljena pozornost medijev ter organov pregona do ljubljanskega župana Zorana Jankovića v zadnjih dneh ustvarjajo vtis, da se je v Sloveniji končno »zbudila stroka« in da pravna država brez zadržkov posega tudi po najmočnejših. A urednik Slovenskega časa Martin Nahtigal opozarja, da gre pri takšnih interpretacijah bolj za iluzijo kot za resničen preobrat.

Martin Nahtigal: Janković kot opozorilo sistema, ne kot dokaz prebujenja pravne države

Razkritja o nepremičninskih poslih v Ljubljani in okrepljena pozornost medijev ter organov pregona do ljubljanskega župana Zorana Jankovića v zadnjih dneh ustvarjajo vtis, da se je v Sloveniji končno »zbudila stroka« in da pravna država brez zadržkov posega tudi po najmočnejših. A urednik Slovenskega časa Martin Nahtigal opozarja, da gre pri takšnih interpretacijah bolj za iluzijo kot za resničen preobrat.

infopolitikajavnkovićkomentar

Informativni prispevki

Martin Nahtigal: Janković kot opozorilo sistema, ne kot dokaz prebujenja pravne države

Razkritja o nepremičninskih poslih v Ljubljani in okrepljena pozornost medijev ter organov pregona do ljubljanskega župana Zorana Jankovića v zadnjih dneh ustvarjajo vtis, da se je v Sloveniji končno »zbudila stroka« in da pravna država brez zadržkov posega tudi po najmočnejših. A urednik Slovenskega časa Martin Nahtigal opozarja, da gre pri takšnih interpretacijah bolj za iluzijo kot za resničen preobrat.

VEČ ...|16. 12. 2025
Martin Nahtigal: Janković kot opozorilo sistema, ne kot dokaz prebujenja pravne države

Razkritja o nepremičninskih poslih v Ljubljani in okrepljena pozornost medijev ter organov pregona do ljubljanskega župana Zorana Jankovića v zadnjih dneh ustvarjajo vtis, da se je v Sloveniji končno »zbudila stroka« in da pravna država brez zadržkov posega tudi po najmočnejših. A urednik Slovenskega časa Martin Nahtigal opozarja, da gre pri takšnih interpretacijah bolj za iluzijo kot za resničen preobrat.

Radio Ognjišče

infopolitikajavnkovićkomentar

Informativni prispevki

VEČ ... |
Zgodovinar dr. Stane Granda o odstranitvi glave Titovemu spomeniku v Velenju

V Velenju so pohiteli s sanacijo spomenika jugoslovanskemu diktatorju Josipu Brozu Titu na osrednjem trgu, ki 35 let po odločitvi za samostojno in neodvisno Slovenijo še vedno nosi njegovo ime. V začetku letošnjega decembra je kip ostal brez glave. Policija je izsledila storilca, grozi mu večletna zaporna kazen. Šlo naj bi namreč za poškodovanje ali uničenje kulturne in zgodovinske dediščine, kar je kaznivo dejanje. A pravzaprav je sprožilo vprašanja, na katera bo prej ali slej treba odgovoriti. Pred mikrofon smo povabili zgodovinarja in publicista profesorja dr. Staneta Grando.

Zgodovinar dr. Stane Granda o odstranitvi glave Titovemu spomeniku v Velenju

V Velenju so pohiteli s sanacijo spomenika jugoslovanskemu diktatorju Josipu Brozu Titu na osrednjem trgu, ki 35 let po odločitvi za samostojno in neodvisno Slovenijo še vedno nosi njegovo ime. V začetku letošnjega decembra je kip ostal brez glave. Policija je izsledila storilca, grozi mu večletna zaporna kazen. Šlo naj bi namreč za poškodovanje ali uničenje kulturne in zgodovinske dediščine, kar je kaznivo dejanje. A pravzaprav je sprožilo vprašanja, na katera bo prej ali slej treba odgovoriti. Pred mikrofon smo povabili zgodovinarja in publicista profesorja dr. Staneta Grando.

infopogovornotranja politikadružbapolpretekla zgodovina

Informativni prispevki

Zgodovinar dr. Stane Granda o odstranitvi glave Titovemu spomeniku v Velenju

V Velenju so pohiteli s sanacijo spomenika jugoslovanskemu diktatorju Josipu Brozu Titu na osrednjem trgu, ki 35 let po odločitvi za samostojno in neodvisno Slovenijo še vedno nosi njegovo ime. V začetku letošnjega decembra je kip ostal brez glave. Policija je izsledila storilca, grozi mu večletna zaporna kazen. Šlo naj bi namreč za poškodovanje ali uničenje kulturne in zgodovinske dediščine, kar je kaznivo dejanje. A pravzaprav je sprožilo vprašanja, na katera bo prej ali slej treba odgovoriti. Pred mikrofon smo povabili zgodovinarja in publicista profesorja dr. Staneta Grando.

VEČ ...|16. 12. 2025
Zgodovinar dr. Stane Granda o odstranitvi glave Titovemu spomeniku v Velenju

V Velenju so pohiteli s sanacijo spomenika jugoslovanskemu diktatorju Josipu Brozu Titu na osrednjem trgu, ki 35 let po odločitvi za samostojno in neodvisno Slovenijo še vedno nosi njegovo ime. V začetku letošnjega decembra je kip ostal brez glave. Policija je izsledila storilca, grozi mu večletna zaporna kazen. Šlo naj bi namreč za poškodovanje ali uničenje kulturne in zgodovinske dediščine, kar je kaznivo dejanje. A pravzaprav je sprožilo vprašanja, na katera bo prej ali slej treba odgovoriti. Pred mikrofon smo povabili zgodovinarja in publicista profesorja dr. Staneta Grando.

Helena Križnik

infopogovornotranja politikadružbapolpretekla zgodovina

Informativni prispevki

VEČ ... |
Trg dela in pomanjkanje delavcev

Razmere na slovenskem trgu dela so letos ostale ugodne, brezposelnost se je zniževala, ob tem pa so se nadaljevale težave s pomanjkanjem kadrov. Podobna gibanja je pričakovati v naslednjem letu. Kakšne so potrebe, po katerih poklicih, kaj pomenijo spremembe zakona za občasno delo upokojencev, zakaj ne moremo več brez tujih delavcev in kateri izzivi so pri zaposlovanju mladih danes? Naš sogovornik je Uroš Kopavnik, vodja območne službe Kranj na Zavodu RS za zaposlovanje.

Trg dela in pomanjkanje delavcev

Razmere na slovenskem trgu dela so letos ostale ugodne, brezposelnost se je zniževala, ob tem pa so se nadaljevale težave s pomanjkanjem kadrov. Podobna gibanja je pričakovati v naslednjem letu. Kakšne so potrebe, po katerih poklicih, kaj pomenijo spremembe zakona za občasno delo upokojencev, zakaj ne moremo več brez tujih delavcev in kateri izzivi so pri zaposlovanju mladih danes? Naš sogovornik je Uroš Kopavnik, vodja območne službe Kranj na Zavodu RS za zaposlovanje.

infoinfopogovormladi

Informativni prispevki

Trg dela in pomanjkanje delavcev

Razmere na slovenskem trgu dela so letos ostale ugodne, brezposelnost se je zniževala, ob tem pa so se nadaljevale težave s pomanjkanjem kadrov. Podobna gibanja je pričakovati v naslednjem letu. Kakšne so potrebe, po katerih poklicih, kaj pomenijo spremembe zakona za občasno delo upokojencev, zakaj ne moremo več brez tujih delavcev in kateri izzivi so pri zaposlovanju mladih danes? Naš sogovornik je Uroš Kopavnik, vodja območne službe Kranj na Zavodu RS za zaposlovanje.

VEČ ...|15. 12. 2025
Trg dela in pomanjkanje delavcev

Razmere na slovenskem trgu dela so letos ostale ugodne, brezposelnost se je zniževala, ob tem pa so se nadaljevale težave s pomanjkanjem kadrov. Podobna gibanja je pričakovati v naslednjem letu. Kakšne so potrebe, po katerih poklicih, kaj pomenijo spremembe zakona za občasno delo upokojencev, zakaj ne moremo več brez tujih delavcev in kateri izzivi so pri zaposlovanju mladih danes? Naš sogovornik je Uroš Kopavnik, vodja območne službe Kranj na Zavodu RS za zaposlovanje.

Petra Stopar

infoinfopogovormladi

Informativni prispevki

VEČ ... |
Direktorica Marija Petre velike projekte tudi sama osebno »požegna«

Podjetje Petre šotori in hale d.o.o. praznuje 35 let uspešnega delovanja. Na sedežu podjetja na Vranskem so odprli vrata in predstavili razvoj podjetja, tehnološke novosti, največje dosežke preteklih let in načrte za prihodnost. Družinsko podjetje je zraslo iz ključavničarske obrti Jožeta Petreta in ideje njegove žene Marije Petre, slednjo smo povabili pred mikrofon.

Direktorica Marija Petre velike projekte tudi sama osebno »požegna«

Podjetje Petre šotori in hale d.o.o. praznuje 35 let uspešnega delovanja. Na sedežu podjetja na Vranskem so odprli vrata in predstavili razvoj podjetja, tehnološke novosti, največje dosežke preteklih let in načrte za prihodnost. Družinsko podjetje je zraslo iz ključavničarske obrti Jožeta Petreta in ideje njegove žene Marije Petre, slednjo smo povabili pred mikrofon.

info

Informativni prispevki

Direktorica Marija Petre velike projekte tudi sama osebno »požegna«

Podjetje Petre šotori in hale d.o.o. praznuje 35 let uspešnega delovanja. Na sedežu podjetja na Vranskem so odprli vrata in predstavili razvoj podjetja, tehnološke novosti, največje dosežke preteklih let in načrte za prihodnost. Družinsko podjetje je zraslo iz ključavničarske obrti Jožeta Petreta in ideje njegove žene Marije Petre, slednjo smo povabili pred mikrofon.

VEČ ...|15. 12. 2025
Direktorica Marija Petre velike projekte tudi sama osebno »požegna«

Podjetje Petre šotori in hale d.o.o. praznuje 35 let uspešnega delovanja. Na sedežu podjetja na Vranskem so odprli vrata in predstavili razvoj podjetja, tehnološke novosti, največje dosežke preteklih let in načrte za prihodnost. Družinsko podjetje je zraslo iz ključavničarske obrti Jožeta Petreta in ideje njegove žene Marije Petre, slednjo smo povabili pred mikrofon.

Rok Mihevc

info

Informativni prispevki

VEČ ... |
Trg dela in pomanjkanje delavcev

Razmere na slovenskem trgu dela so letos ostale ugodne, brezposelnost se je zniževala, ob tem pa so se nadaljevale težave s pomanjkanjem kadrov. Podobna gibanja je pričakovati v naslednjem letu. Kakšne so potrebe delodajalcev, po katerih poklicih je največje povpraševanje, kaj pomenijo spremembe na področju dela upokojencev, zakaj ne moremo več brez tujih delavcev in kako je z zaposlovanjem mladih? Naš sogovornik je bil Uroš Kopavnik, vodja območne službe Kranj na Zavodu RS za zaposlovanje.

Trg dela in pomanjkanje delavcev

Razmere na slovenskem trgu dela so letos ostale ugodne, brezposelnost se je zniževala, ob tem pa so se nadaljevale težave s pomanjkanjem kadrov. Podobna gibanja je pričakovati v naslednjem letu. Kakšne so potrebe delodajalcev, po katerih poklicih je največje povpraševanje, kaj pomenijo spremembe na področju dela upokojencev, zakaj ne moremo več brez tujih delavcev in kako je z zaposlovanjem mladih? Naš sogovornik je bil Uroš Kopavnik, vodja območne službe Kranj na Zavodu RS za zaposlovanje.

infoinfopogovor

Informativni prispevki

Trg dela in pomanjkanje delavcev

Razmere na slovenskem trgu dela so letos ostale ugodne, brezposelnost se je zniževala, ob tem pa so se nadaljevale težave s pomanjkanjem kadrov. Podobna gibanja je pričakovati v naslednjem letu. Kakšne so potrebe delodajalcev, po katerih poklicih je največje povpraševanje, kaj pomenijo spremembe na področju dela upokojencev, zakaj ne moremo več brez tujih delavcev in kako je z zaposlovanjem mladih? Naš sogovornik je bil Uroš Kopavnik, vodja območne službe Kranj na Zavodu RS za zaposlovanje.

VEČ ...|15. 12. 2025
Trg dela in pomanjkanje delavcev

Razmere na slovenskem trgu dela so letos ostale ugodne, brezposelnost se je zniževala, ob tem pa so se nadaljevale težave s pomanjkanjem kadrov. Podobna gibanja je pričakovati v naslednjem letu. Kakšne so potrebe delodajalcev, po katerih poklicih je največje povpraševanje, kaj pomenijo spremembe na področju dela upokojencev, zakaj ne moremo več brez tujih delavcev in kako je z zaposlovanjem mladih? Naš sogovornik je bil Uroš Kopavnik, vodja območne službe Kranj na Zavodu RS za zaposlovanje.

Radio Ognjišče

infoinfopogovor

Informativni prispevki

VEČ ... |
Dr. Sebastjan Valentan o varovanju človekovih pravic

Ob nedavnem svetovnem dnevu človekovih pravic so Združeni narodi opozorili, da so človekove pravice temelj skupnega vsakdana. Pri nas je ta dan minil v zavedanju, da smo že več mesecev po izteku mandata prejšnjega varuha človekovih pravic, še vedno brez njegovega naslednika. O izzivih pri varovanju človekovih pravic je za naš radio spregovoril cerkveni pravnik in predavatelj, dr. Sebastijan Valentan.

Dr. Sebastjan Valentan o varovanju človekovih pravic

Ob nedavnem svetovnem dnevu človekovih pravic so Združeni narodi opozorili, da so človekove pravice temelj skupnega vsakdana. Pri nas je ta dan minil v zavedanju, da smo že več mesecev po izteku mandata prejšnjega varuha človekovih pravic, še vedno brez njegovega naslednika. O izzivih pri varovanju človekovih pravic je za naš radio spregovoril cerkveni pravnik in predavatelj, dr. Sebastijan Valentan.

info

Informativni prispevki

Dr. Sebastjan Valentan o varovanju človekovih pravic

Ob nedavnem svetovnem dnevu človekovih pravic so Združeni narodi opozorili, da so človekove pravice temelj skupnega vsakdana. Pri nas je ta dan minil v zavedanju, da smo že več mesecev po izteku mandata prejšnjega varuha človekovih pravic, še vedno brez njegovega naslednika. O izzivih pri varovanju človekovih pravic je za naš radio spregovoril cerkveni pravnik in predavatelj, dr. Sebastijan Valentan.

VEČ ...|11. 12. 2025
Dr. Sebastjan Valentan o varovanju človekovih pravic

Ob nedavnem svetovnem dnevu človekovih pravic so Združeni narodi opozorili, da so človekove pravice temelj skupnega vsakdana. Pri nas je ta dan minil v zavedanju, da smo že več mesecev po izteku mandata prejšnjega varuha človekovih pravic, še vedno brez njegovega naslednika. O izzivih pri varovanju človekovih pravic je za naš radio spregovoril cerkveni pravnik in predavatelj, dr. Sebastijan Valentan.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ... |
Dr. Pavel Poredoš o paliativni oskrbi terminalno bolnih in vprašanju vnaprejšnje volje pacienta

Po jasno izraženi volji volivcev na referendumu o zakonu o asistiranem samomoru, je pomembno, da več pozornost namenimo tudi paliativni oskrbi terminalno bolnih in vprašanju vnaprejšnje volje pacienta. Kaj to pomeni, kdaj so ti postopki etično upravičeni in kakšno besedo imajo pri tem svojci smo povprašali zdravnika dr. Pavla Poredoša

Dr. Pavel Poredoš o paliativni oskrbi terminalno bolnih in vprašanju vnaprejšnje volje pacienta

Po jasno izraženi volji volivcev na referendumu o zakonu o asistiranem samomoru, je pomembno, da več pozornost namenimo tudi paliativni oskrbi terminalno bolnih in vprašanju vnaprejšnje volje pacienta. Kaj to pomeni, kdaj so ti postopki etično upravičeni in kakšno besedo imajo pri tem svojci smo povprašali zdravnika dr. Pavla Poredoša

info

Informativni prispevki

Dr. Pavel Poredoš o paliativni oskrbi terminalno bolnih in vprašanju vnaprejšnje volje pacienta

Po jasno izraženi volji volivcev na referendumu o zakonu o asistiranem samomoru, je pomembno, da več pozornost namenimo tudi paliativni oskrbi terminalno bolnih in vprašanju vnaprejšnje volje pacienta. Kaj to pomeni, kdaj so ti postopki etično upravičeni in kakšno besedo imajo pri tem svojci smo povprašali zdravnika dr. Pavla Poredoša

VEČ ...|5. 12. 2025
Dr. Pavel Poredoš o paliativni oskrbi terminalno bolnih in vprašanju vnaprejšnje volje pacienta

Po jasno izraženi volji volivcev na referendumu o zakonu o asistiranem samomoru, je pomembno, da več pozornost namenimo tudi paliativni oskrbi terminalno bolnih in vprašanju vnaprejšnje volje pacienta. Kaj to pomeni, kdaj so ti postopki etično upravičeni in kakšno besedo imajo pri tem svojci smo povprašali zdravnika dr. Pavla Poredoša

Radio Ognjišče

info

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ... |
Simpozij: Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem -1

V oddaji Moja zgodba smo začeli s predvajanjem nekaterih prispevkov iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki je potekal 10. septembra 2025. Soorganizirala sta ga Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Na njem je sodelovala vrsta referentov različnih strok, ki so temno in težko dediščino komunistične revolucije predstavili vsak iz svojega poklicnega vidika. Poleg uvodnih besed ste lahko slišali tudi predavanje Lane Delač Hrovatin v katerem je predstavila nadzor tajne politične policije nad Edvardom Kocbekom, Borisom Pahorjem in Viktorjem Blažičem.

Simpozij: Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem -1

V oddaji Moja zgodba smo začeli s predvajanjem nekaterih prispevkov iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki je potekal 10. septembra 2025. Soorganizirala sta ga Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Na njem je sodelovala vrsta referentov različnih strok, ki so temno in težko dediščino komunistične revolucije predstavili vsak iz svojega poklicnega vidika. Poleg uvodnih besed ste lahko slišali tudi predavanje Lane Delač Hrovatin v katerem je predstavila nadzor tajne politične policije nad Edvardom Kocbekom, Borisom Pahorjem in Viktorjem Blažičem.

Jože Bartolj

spominpolitikaIgnacija Fridl JarcUrška PereničSašo JeršeEdvard KocbekBoris PahorViktor BlažičLana Delač Hrovatin

Sol in luč

VEČ ... |
Tomaž Čelanski: Življenje svetega Frančiška - odlomek z jaslicami

Kaj pravite, bi prepoznali božič, če bi ne bilo jaslic? Takšnih, kot jih poznamo danes, se je prvi domislil sveti Frančišek, ki jih je v kraju Greccio /grečo/ v Italiji pripravil s prijateljem. Tomaž Čelanski, Frančiškov sobrat, je prvi napisal njegov življenjepis, ki je pod naslovom Življenje svetega Frančiška objavljen v istoimenski knjigi, ki je izšla pri založbi Frančišek. Odlomek postavitve jaslic v Grecciu /greču/ smo prebrali v tokratni oddaji.

Tomaž Čelanski: Življenje svetega Frančiška - odlomek z jaslicami

Kaj pravite, bi prepoznali božič, če bi ne bilo jaslic? Takšnih, kot jih poznamo danes, se je prvi domislil sveti Frančišek, ki jih je v kraju Greccio /grečo/ v Italiji pripravil s prijateljem. Tomaž Čelanski, Frančiškov sobrat, je prvi napisal njegov življenjepis, ki je pod naslovom Življenje svetega Frančiška objavljen v istoimenski knjigi, ki je izšla pri založbi Frančišek. Odlomek postavitve jaslic v Grecciu /greču/ smo prebrali v tokratni oddaji.

Tadej Sadar

Naš pogled

VEČ ... |
Tone Gorjup: Božični proces

Državni zbor je prejšnji teden potrdil novi zakon o varstvu javnega reda in miru. Kot so poročali mediji, zakon prinaša višje kazni za povzročanje hrupa. Določa nova pravila glede igranja klavirja in dopolnilo glede pokanja s karbidom. V njem je tudi določilo o ravnanju z zastavami in simboli držav. Črtali pa so zloglasni 20. člen, v katerem je bilo prepovedano poveličevanje nacionalsocializma in fašizma ter skladno s tem kolaborantskih organizacij in drugih skupin, ki so med vojno sodelovale z okupatorsko oblastjo.

Tone Gorjup: Božični proces

Državni zbor je prejšnji teden potrdil novi zakon o varstvu javnega reda in miru. Kot so poročali mediji, zakon prinaša višje kazni za povzročanje hrupa. Določa nova pravila glede igranja klavirja in dopolnilo glede pokanja s karbidom. V njem je tudi določilo o ravnanju z zastavami in simboli držav. Črtali pa so zloglasni 20. člen, v katerem je bilo prepovedano poveličevanje nacionalsocializma in fašizma ter skladno s tem kolaborantskih organizacij in drugih skupin, ki so med vojno sodelovale z okupatorsko oblastjo.

Tone Gorjup

komentar

Globine

VEČ ... |
Globine - Dialog z ateizmom #11 - Zaključna oddaja pred občinstvom

Zadnja letošnja oddaja prinaša zaključek cikla Dialog z ateizmom. V desetih srečanjih sta se pred mikrofoni in kamerami srečevala jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rigač ter razpravljala o veri, smislu, trpljenju, prihodnosti in sodobni družbi. Naša želja je bila odpreti prostor za iskren in spoštljiv pogovor med teisti in ateisti. Zadnja oddaja povzema ključna spoznanja, ki jih je prinesel dialog, besedo pa je imelo tudi občinstvo, ki se je zbralo ob snemanju oddaje. Oddajo si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Globine - Dialog z ateizmom #11 - Zaključna oddaja pred občinstvom

Zadnja letošnja oddaja prinaša zaključek cikla Dialog z ateizmom. V desetih srečanjih sta se pred mikrofoni in kamerami srečevala jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rigač ter razpravljala o veri, smislu, trpljenju, prihodnosti in sodobni družbi. Naša želja je bila odpreti prostor za iskren in spoštljiv pogovor med teisti in ateisti. Zadnja oddaja povzema ključna spoznanja, ki jih je prinesel dialog, besedo pa je imelo tudi občinstvo, ki se je zbralo ob snemanju oddaje. Oddajo si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

veraateizemduhovnostdružbadialog

Duhovna misel

VEČ ... |
Vodnjak

Nekoč so v daljni deželi živeli čudni ljudje. Trdo so delali od zore do mraka, vse svoje moči so posvetili kopanju vodnjakov. Vsaka družina ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Vodnjak

Nekoč so v daljni deželi živeli čudni ljudje. Trdo so delali od zore do mraka, vse svoje moči so posvetili kopanju vodnjakov. Vsaka družina ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
Odštevanje časa in Dolgo potovanje

Je adventni čas resnično skoraj pri koncu? Brez skrbi, v radijskem zvočnem koledarju vas čaka še nekaj zgodb. V današnji tudi mi odštevamo čas. Prijetno poslušanje vam želi vaš radio Ognjišče! 

Odštevanje časa in Dolgo potovanje

Je adventni čas resnično skoraj pri koncu? Brez skrbi, v radijskem zvočnem koledarju vas čaka še nekaj zgodb. V današnji tudi mi odštevamo čas. Prijetno poslušanje vam želi vaš radio Ognjišče! 

Nika Mandelj

otrocizgodbe za otrokepravljiceadventni koledar 2025

Adventna spodbuda

VEČ ... |
Družina me ima rada

Tudi na sveti večer nas je zgodba upanja peljala v misijone. Barbara Čuk, ki deluje v Mehiki, je zapisala resnično zgodbo o hrepenenju po ljubezni, o dečku Tadeu, ki nam sporoča, da nam bližnji lahko pomagajo, da premagamo strah in znova zaupamo v dobro. 

Družina me ima rada

Tudi na sveti večer nas je zgodba upanja peljala v misijone. Barbara Čuk, ki deluje v Mehiki, je zapisala resnično zgodbo o hrepenenju po ljubezni, o dečku Tadeu, ki nam sporoča, da nam bližnji lahko pomagajo, da premagamo strah in znova zaupamo v dobro. 

Radio Ognjišče

duhovnostZgodbe upanjaAdventni koledar Misijonskega središča Slovenije

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Božično novoletni koncert v cerkvi Marijinega oznanjenja v Zgornjih Pirničah

V Kulturnih utrinkih nam je orgličar Vladimir Hrovat predstavil božično-novoletni koncert, že dvanajsti po vrsti, ki bo v soboto 27. decembra. Poleg zasedbe harfe in ustne harmonike bo nastopil še kvartet Sul tasto iz ljubljanskega zdravniškega orkestra Camerata medica. 

Božično novoletni koncert v cerkvi Marijinega oznanjenja v Zgornjih Pirničah

V Kulturnih utrinkih nam je orgličar Vladimir Hrovat predstavil božično-novoletni koncert, že dvanajsti po vrsti, ki bo v soboto 27. decembra. Poleg zasedbe harfe in ustne harmonike bo nastopil še kvartet Sul tasto iz ljubljanskega zdravniškega orkestra Camerata medica. 

Jože Bartolj

kulturaglasbaHarpnHarpDuoGodalni kvartet Sul tastoVladimir Hrovat

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Erika Ašič: »Mami, saj ne pride inšpekcija«

»Če smo pod vplivom zunanjosti, če opazujemo druge, živimo iz želja in pričakovanj, lahko prazniki, tudi božični, postanejo nočna mora. Vseh pričakovanj nikakor ne bomo mogli izpolniti, resnica pa je, da v notranjost vsega tega (navideznega) blišča in sreče ne vidimo. Marsikdaj se spodaj skriva popolnoma druga realnost;« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

Erika Ašič: »Mami, saj ne pride inšpekcija«

»Če smo pod vplivom zunanjosti, če opazujemo druge, živimo iz želja in pričakovanj, lahko prazniki, tudi božični, postanejo nočna mora. Vseh pričakovanj nikakor ne bomo mogli izpolniti, resnica pa je, da v notranjost vsega tega (navideznega) blišča in sreče ne vidimo. Marsikdaj se spodaj skriva popolnoma druga realnost;« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

Erika Ašič

komentarpolitikadružba

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 24. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 24. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ... |
Dan pred božičem lepa vest o skoraj 9000 Pismih za lepši dan

Že šest let teče projekt Mlade Karitas - Pismo za lepši dan -  kjer zavzeti prostovoljci poskrbijo, da je letos skoraj 9000 pisem razveselilo starejše, bolne in osamljene. V pisanje so vključeni vrtci, šole, Domovi za starejše in posamezniki. Koordinator Mlade Karitas Luka Oven je ob tem predstavil še projekt Povezani prek telefona. 

Dan pred božičem lepa vest o skoraj 9000 Pismih za lepši dan

Že šest let teče projekt Mlade Karitas - Pismo za lepši dan -  kjer zavzeti prostovoljci poskrbijo, da je letos skoraj 9000 pisem razveselilo starejše, bolne in osamljene. V pisanje so vključeni vrtci, šole, Domovi za starejše in posamezniki. Koordinator Mlade Karitas Luka Oven je ob tem predstavil še projekt Povezani prek telefona. 

s. Meta Potočnik

Mlada karitasPismo za lepši danosamljenost