Pod besedo disleksija razumemo skupek učnih težav pri šolarjih. Vendar pa omenjene kognitivne težave krojijo posameznikovo življenje tudi v odraslem obdobju. Posvetili se jim bomo tudi v tokratni Svetovalnici: s kakšnimi omejitvami se srečujejo odrasli z disleksijo, katere nadomestne strategije so učinkovite in ali obstaja kakšno združenje za odrasle z disleksijo? To je le nekaj vprašanj, ki smo jih zastavili naši gostji prof. dr. Ani Krajnc z Inštituta za disleksijo.
Pod besedo disleksija razumemo skupek učnih težav pri šolarjih. Vendar pa omenjene kognitivne težave krojijo posameznikovo življenje tudi v odraslem obdobju. Posvetili se jim bomo tudi v tokratni Svetovalnici: s kakšnimi omejitvami se srečujejo odrasli z disleksijo, katere nadomestne strategije so učinkovite in ali obstaja kakšno združenje za odrasle z disleksijo? To je le nekaj vprašanj, ki smo jih zastavili naši gostji prof. dr. Ani Krajnc z Inštituta za disleksijo.
V tokratni oddaji Svetovalnici se smo poglobili v skrivnosti človeških možganov in raziskali, zakaj pozabljamo. Naš gost, priznani nevrolog dr. Zvezdan Pirtošek, je z nami delil najnovejša spoznanja o demenci, njenih vzrokih in možnostih zdravljenja. Kaj lahko storimo za svojce in zase, da bi bolje razumeli in obvladali to kompleksno bolezen?
V tokratni oddaji Svetovalnici se smo poglobili v skrivnosti človeških možganov in raziskali, zakaj pozabljamo. Naš gost, priznani nevrolog dr. Zvezdan Pirtošek, je z nami delil najnovejša spoznanja o demenci, njenih vzrokih in možnostih zdravljenja. Kaj lahko storimo za svojce in zase, da bi bolje razumeli in obvladali to kompleksno bolezen?
Srce, možgani in jezik so se dogovorili, da ne bodo ...
Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Srce, možgani in jezik so se dogovorili, da ne bodo ...
Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Simbol boja proti otroškemu raku je zlata pentlja. V društvu Junaki 3. nadstropja pozivajo vse, da si jo danes nadenejo in tako simbolično podprejo otroke, ki se na pediatrični kliniki v Ljubljani borijo s to zahrbtno boleznijo.
Mednarodni dan boja proti otroškemu raku je svetovna kampanja, ki ozavešča o raku v otroštvu in mladosti. Danes je otroke na oddelku v tretjem nadstropju ljubljanske pediatrične klinike obiskal in razvedril znani pisatelj Primož Suhodolčan skupaj z društvenim medom Matom, ki ga otroci dobro poznajo.
V Sloveniji za rakom vsako leto zboli približno 80 otrok in mladostnikov. Ozdravljivost je 80-odstotna, mnogi pa bitko s to kruto boleznijo žal izgubijo. Maja Lipnik Mama deklice Žive, ki je pri dveh letih dobila diagnozo raka, ozdravela in nato ponovno zbolela za še hujšo obliko te bolezni, nam je povedala kako je sprejeti otrokovo diagnozo.
Maja Lipnik nam je podrobno spregovorila, kako so prišli do spoznanja, da ima hčerka Živa raka na malih možganih. To je zgolj ena od mnogih zgodb Junakov 3. nadstropja. Njihovo društvo sicer združuje starše otrok, obolelih za rakom, ki si med seboj nudijo podporo in razumevanje v težkem obdobju strahu in negotovosti. Z izkušnjami in voljo nudijo oporo družinam, ki se soočijo s to hudo boleznijo. Pri tem se osredotočajo predvsem na finančno, socialno in psihološko pomoč otrokom in njihovim družinam med in po zdravljenju bolezni.
Simbol boja proti otroškemu raku je zlata pentlja. V društvu Junaki 3. nadstropja pozivajo vse, da si jo danes nadenejo in tako simbolično podprejo otroke, ki se na pediatrični kliniki v Ljubljani borijo s to zahrbtno boleznijo.
Mednarodni dan boja proti otroškemu raku je svetovna kampanja, ki ozavešča o raku v otroštvu in mladosti. Danes je otroke na oddelku v tretjem nadstropju ljubljanske pediatrične klinike obiskal in razvedril znani pisatelj Primož Suhodolčan skupaj z društvenim medom Matom, ki ga otroci dobro poznajo.
V Sloveniji za rakom vsako leto zboli približno 80 otrok in mladostnikov. Ozdravljivost je 80-odstotna, mnogi pa bitko s to kruto boleznijo žal izgubijo. Maja Lipnik Mama deklice Žive, ki je pri dveh letih dobila diagnozo raka, ozdravela in nato ponovno zbolela za še hujšo obliko te bolezni, nam je povedala kako je sprejeti otrokovo diagnozo.
Maja Lipnik nam je podrobno spregovorila, kako so prišli do spoznanja, da ima hčerka Živa raka na malih možganih. To je zgolj ena od mnogih zgodb Junakov 3. nadstropja. Njihovo društvo sicer združuje starše otrok, obolelih za rakom, ki si med seboj nudijo podporo in razumevanje v težkem obdobju strahu in negotovosti. Z izkušnjami in voljo nudijo oporo družinam, ki se soočijo s to hudo boleznijo. Pri tem se osredotočajo predvsem na finančno, socialno in psihološko pomoč otrokom in njihovim družinam med in po zdravljenju bolezni.
V decembrski oddaji Modrost v očeh smo gostili Aleksandro Kosec iz Društva Radi pišemo z roko, kjer je vodja uric za pisanje z roko za starejše. V pogovoru nam je nanizala dobrobiti pisanja z roko za naše možgane, kar vpliva tudi na boljše počutje.
V decembrski oddaji Modrost v očeh smo gostili Aleksandro Kosec iz Društva Radi pišemo z roko, kjer je vodja uric za pisanje z roko za starejše. V pogovoru nam je nanizala dobrobiti pisanja z roko za naše možgane, kar vpliva tudi na boljše počutje.
Naši možgani se starajo skupaj z nami. Kako poteka ta proces in kako prepoznamo različne degenerativne motnje? Z nami je bil strokovnjak dr. Zvezdan Pirtošek.
Naši možgani se starajo skupaj z nami. Kako poteka ta proces in kako prepoznamo različne degenerativne motnje? Z nami je bil strokovnjak dr. Zvezdan Pirtošek.
»Le kdo bi si mislil, da inteligentni ljudje trpijo in so nesrečni? Vendarle pa k meni na terapijo prihajajo ljudje, ki se pritožujejo, da preveč razmišljajo. Pravijo, da jim možgani ne dajo miru niti ponoči. Dovolj imajo dvomov, vprašanj, preveč budne zavesti in ostrih čutov, ki jim ne uide nobena podrobnost. Radi bi se malo odklopili. Obenem se počutijo slabo, ker se zavedajo, da so drugačni od drugih, da jih nihče ne razume in da so prizadeti zaradi razmer v današnjem svetu. Pogosto sklenejo takole: “Jaz nisem s tega planeta!” Tako je v uvod v svojo drugo knjigo v kateri piše o osebah z umskim presežkom, kot jih je poimenovala sama, zapisala avtorica. Christel Petitcollin je psihoterapevtka, ki je v dolgoletni praksi postala pozorna na simptome posameznikov, ki jih je opisala v knjigi z naslovom Kako razmišljati manj in ki smo jo lani že predstavili v oddaji Sol in luč. Tokrat je pred nami nadaljevanje v kateri skuša nanizati nekaj nasvetov kako se spopasti s to tegobo, povečati samozavest in vzpostaviti dobre medosebne odnose. Knjiga Kako razmišljati bolje je izšla pri založbi Učila.
»Le kdo bi si mislil, da inteligentni ljudje trpijo in so nesrečni? Vendarle pa k meni na terapijo prihajajo ljudje, ki se pritožujejo, da preveč razmišljajo. Pravijo, da jim možgani ne dajo miru niti ponoči. Dovolj imajo dvomov, vprašanj, preveč budne zavesti in ostrih čutov, ki jim ne uide nobena podrobnost. Radi bi se malo odklopili. Obenem se počutijo slabo, ker se zavedajo, da so drugačni od drugih, da jih nihče ne razume in da so prizadeti zaradi razmer v današnjem svetu. Pogosto sklenejo takole: “Jaz nisem s tega planeta!” Tako je v uvod v svojo drugo knjigo v kateri piše o osebah z umskim presežkom, kot jih je poimenovala sama, zapisala avtorica. Christel Petitcollin je psihoterapevtka, ki je v dolgoletni praksi postala pozorna na simptome posameznikov, ki jih je opisala v knjigi z naslovom Kako razmišljati manj in ki smo jo lani že predstavili v oddaji Sol in luč. Tokrat je pred nami nadaljevanje v kateri skuša nanizati nekaj nasvetov kako se spopasti s to tegobo, povečati samozavest in vzpostaviti dobre medosebne odnose. Knjiga Kako razmišljati bolje je izšla pri založbi Učila.
»Bodimo radi takšni, kakršni smo.« je drobec iz nove knjige Petra Milloniga, ki je tudi svojo tretjo zbirko naslovil Zasidran v veri. V kratkih razmišljanjih avtor izlušči jedro, zato so tudi jasna in odprta. V oddaji Sol in luč smo prisluhnili štirim temam. O osamljenosti, o miru, o dobrih ljudeh in o tem, da smo kar smo.
Žiga Papež je sladkorni bolnik tipa 1, bolezen so mu odkrili pri 12-ih letih in v spominu iz tistega časa mu ostajata predvsem potrtost in zaskrbljenost staršev. Kljub temu, da mu je bolezen spremenila življenje, se je naučil z njo živeti. Z nami je delil spomine na letošnjo dogodivščino, ko je kot prvi diabetik prekolesaril 4200 km dolgo pot do Severnega rta v 21-ih dneh.
Pod besedo disleksija razumemo skupek učnih težav pri šolarjih. Vendar pa omenjene kognitivne težave krojijo posameznikovo življenje tudi v odraslem obdobju. Posvetili se jim bomo tudi v tokratni Svetovalnici: s kakšnimi omejitvami se srečujejo odrasli z disleksijo, katere nadomestne strategije so učinkovite in ali obstaja kakšno združenje za odrasle z disleksijo? To je le nekaj vprašanj, ki smo jih zastavili naši gostji prof. dr. Ani Krajnc z Inštituta za disleksijo.
Sprejeti otroka ali več otrok je danes odločitev, ki močno pelje proti toku časa. Zato smo na božični dan v oddaji Pogovor o prisluhnili trem materam, ki imajo skupaj 10 otrok. Maja Bitenc jih ima sedem, Anja Maver iz Zavoda Živim dva in študentka Ana Hrbljan eno deklico, za katero skrbi sama. Povprašali smo jih, zakaj so se odločile za otroke, kakšni so odzivi okolice, kako usklajujejo obveznosti in družinsko življenje ter kaj jim pomeni božič.
Sprehodili smo se med glasbenim izborom, ki je bil času primeren – božičen. Začeli bomo doma, v sloveniji, potem pa skočili čez nekaj meja in tako z glasbo simbolno obiskali ZDA, Kanado, Španijo, Norveško ter za konec še na Hrvaško.
V oddaji smo slišali:
Petkov večer je gostil izjemnega glasbenika, ki je izdal skoraj 50 solističnih albumov, pa še dvakrat toliko z drugimi zasedbami. Njegov glas vas že desetletja razveseljuje, v oddajo pa je prinesel novi dvojni avtorski božični album, na katerem je veliko duetov. Prisluhnite pogovoru z Otom Pestnerjem.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Žiga Papež je sladkorni bolnik tipa 1, bolezen so mu odkrili pri 12-ih letih in v spominu iz tistega časa mu ostajata predvsem potrtost in zaskrbljenost staršev. Kljub temu, da mu je bolezen spremenila življenje, se je naučil z njo živeti. Z nami je delil spomine na letošnjo dogodivščino, ko je kot prvi diabetik prekolesaril 4200 km dolgo pot do Severnega rta v 21-ih dneh.