Ta nesrečna plastika - ali sploh lahko (pre)živimo z ali brez nje?

Poglobili smo se v enega največjih okoljskih izzivov sodobnega časa – plastiko. Spregovorili smo o vplivu plastike na okolje, zdravje človeka in prihodnost planeta. O tem, kakšne so možnosti ponovne uporabe, o bioplastiki in o drugih inovativnih naravnih materialih je več povedal dr. Andrej Kržan s Kemijskega inšituta.

Utrip dneva dne 2. 8.

• Mladi v Rimu v pričakovanju vigilije s papežem, jutri sklepna maša njihovega svetoletnega romanja.
• Matevž Mehle: Zame so vrhunec trenutki spovedi, ko vidiš mlade, ki s celim srcem položijo svojo krhkost in grešnost v Božje roke.
• V Katoliški cerkvi danes obhajamo porciunkulo. To ni svetnica, ampak cerkvica v baziliki svete Marije Angelske v Assisiju.
• Popoldan močnejše nevihte, lokalno tudi toča, agencija za okolje za vso državo izdala oranžno opozorilo.
• »Pes dobi petko, starec injekcijo smrti« – Cestnik o srhljivi simboliki nove zakonodaje.
• Kacin o Golobovi vladi: Pokazalo se je, da ne znajo. Treba je poiskati tiste, ki znajo.
• Zasebni zobozdravniki so za spremembo sistema zavarovanj, tisti, ki imajo pri nas škarje in platno, bi krepili javno mrežo.
• Šport: Slovenski odbojkarji obstali v polfinalu.

Mozaik dneva dne 21. 7.

• Zaradi neviht in neurij agencija za okolje za večji del države prižgala oranžno vremensko opozorilo.
• Državni svetniki bodo na jutrišnji izredni seji odločali o vetu na več zakonskih besedil.
• Škof Peter Štumpf po obisku v Banja Luki: Katoliška Cerkev v Bosni in Hercegovini ostaja Cerkev upanja.
• Vreme: Jutri bodo zjutraj in dopoldne še krajevne padavine, popoldne se bo jasnilo.

Dr. Samo Repolusk

Dr. Samo Repolusk je ravnatelj Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru, najprej pa hvaležen oče in mož, profesor in didaktik matematike, ljubitelj knjig, gora, narave, astronomije, iger, glasbe in fotografije, ki se trudi biti vsaj kdaj prinašalec upanja.

Peter Merše: Po aferi Maximarket – koliko je vredna pitna voda?

Merše se osredotoča na incident v ljubljanskem Maximarketu, kjer je prišlo do množične okužbe zaradi kontaminacije pitne vode z mikroorganizmi iz reke Ljubljanice. Dogodek je povzročil več kot 500 potrjenih okužb in približno četrt milijona evrov škode, Maximarket pa je bil zaprt tri mesece.

Glavna skrb: kanal C0

Avtor opozarja, da še večja grožnja pitni vodi Ljubljane prihaja iz gradnje kanalizacijskega voda C0, ki bo prečkal vodonosnik — glavni vir pitne vode za okoli 400.000 ljudi. Kanal bo dnevno prenašal tri milijone kubičnih metrov komunalnih odplak, kar predstavlja veliko tveganje za morebitno kontaminacijo celotnega vodovodnega sistema.

Kritika odločevalcev in sistema

- Mestna občina Ljubljana je gradbeno dovoljenje pridobila brez ustrezne presoje vplivov na okolje.
- Evropska unija projekt financira v imenu zelenih politik, kljub nasprotovanju stroke.
- Kritična je tudi vloga posameznikov, ki s svojimi volilnimi izbirami in odporom do lokalnih čistilnih naprav prispevajo k izvedbi nevarnih projektov.

Sporočilo članka

Merše poziva k premisleku o dolgoročnih posledicah takšnih projektov in opozarja, da bi kontaminacija ljubljanskega vodonosnika imela katastrofalne posledice za javno zdravje in življenje v prestolnici.

Suša

Po podatkih Agencije za okolje večina regij beleži največji primanjkljaj vode v površinskem sloju tal za ta čas leta. Po besedah dr. Andreje Sušnik je trenutno najbolj alarmantno stanje površinskega sloja tal. »Že v sušomeru prejšnjega četrtka so se nekatere regije po naši meteorološki vodni bilanci obarvale v rdeče. In seveda glede na hudo vročino, ki veje čez Slovenijo v teh dneh, se stanje poslabšuje in se bo tudi večina drugih regij obarvala v rdeče.«

Nega vrtnic

V odmevu na Dan državnosti, ki smo ga znova praznovali v najbolj obiskani botanični ustanovi v Sloveniji, v Arboretumu Volčji Potok, ki sodi med najpomembnejšo vrtno arhitekturno dediščino pri nas in je bil leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, smo z Melito Miš govorili o negi in skrbi za vrtnice v poletnem času. 

Zakaj vrtnariti ekološko?

Ekološko vrtnarjenje ima za vse nas številne prednosti. Na ta način uživamo res zdravo hrano, ki smo jo sami pridelali, ima pa ta naša odločitev tudi vpliv na okolje in številna živa bitja, katerih navzočnosti se morda niti ne zavedamo. Pri tem seveda mislimo na opraševalce, na živa in zdrava tla, ki so predpogoj uspešne pridelave, pa tudi na fizično in duševno korist vrtnarjenja, kar prispeva k izboljšaju našega zdravja. O vsem tem smo se pogovarjali s Fanči Perdih.