Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|12. 9. 2019
Volnene inovacije in BC burger

Na bovškem načrtno spodbujajo kreativnost in izdelovanje inovativnih produktov iz ovčje volne, stopajo tudi na kulinarično področje, tako je nastal BC burger. O tem smo govorili s Petrom Domevščkom.

Volnene inovacije in BC burger

Na bovškem načrtno spodbujajo kreativnost in izdelovanje inovativnih produktov iz ovčje volne, stopajo tudi na kulinarično področje, tako je nastal BC burger. O tem smo govorili s Petrom Domevščkom.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenaravaturizempogovor

Ni meje za dobre ideje

Volnene inovacije in BC burger
Na bovškem načrtno spodbujajo kreativnost in izdelovanje inovativnih produktov iz ovčje volne, stopajo tudi na kulinarično področje, tako je nastal BC burger. O tem smo govorili s Petrom Domevščkom.
VEČ ...|12. 9. 2019
Volnene inovacije in BC burger
Na bovškem načrtno spodbujajo kreativnost in izdelovanje inovativnih produktov iz ovčje volne, stopajo tudi na kulinarično področje, tako je nastal BC burger. O tem smo govorili s Petrom Domevščkom.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenaravaturizempogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 8. 2019
Sončni Kanin vse leto

Ob julijski akciji Odgovorno na pot, varno na vrh, ki jih pripravljamo ob 25. letnici oddajanja radia Ognjišče, smo obiskali tudi Kanin. V Visokogorje smo se odpeljali s krožno kabinsko žičnico, ki povezuje dolino in goro. Vsako leto, množica tudi v poletnih mesecih, prihaja na Kanin vse več gostov. O razvoju, načrtih in vizijah, smo se pogovarjali z direktorjem Javnega zavoda Sončni Kanin, dr. Rokom Ovsenikom.

Sončni Kanin vse leto

Ob julijski akciji Odgovorno na pot, varno na vrh, ki jih pripravljamo ob 25. letnici oddajanja radia Ognjišče, smo obiskali tudi Kanin. V Visokogorje smo se odpeljali s krožno kabinsko žičnico, ki povezuje dolino in goro. Vsako leto, množica tudi v poletnih mesecih, prihaja na Kanin vse več gostov. O razvoju, načrtih in vizijah, smo se pogovarjali z direktorjem Javnega zavoda Sončni Kanin, dr. Rokom Ovsenikom.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenaravaturizempogovor

Informativni prispevki

Sončni Kanin vse leto
Ob julijski akciji Odgovorno na pot, varno na vrh, ki jih pripravljamo ob 25. letnici oddajanja radia Ognjišče, smo obiskali tudi Kanin. V Visokogorje smo se odpeljali s krožno kabinsko žičnico, ki povezuje dolino in goro. Vsako leto, množica tudi v poletnih mesecih, prihaja na Kanin vse več gostov. O razvoju, načrtih in vizijah, smo se pogovarjali z direktorjem Javnega zavoda Sončni Kanin, dr. Rokom Ovsenikom.
VEČ ...|22. 8. 2019
Sončni Kanin vse leto
Ob julijski akciji Odgovorno na pot, varno na vrh, ki jih pripravljamo ob 25. letnici oddajanja radia Ognjišče, smo obiskali tudi Kanin. V Visokogorje smo se odpeljali s krožno kabinsko žičnico, ki povezuje dolino in goro. Vsako leto, množica tudi v poletnih mesecih, prihaja na Kanin vse več gostov. O razvoju, načrtih in vizijah, smo se pogovarjali z direktorjem Javnega zavoda Sončni Kanin, dr. Rokom Ovsenikom.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenaravaturizempogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|22. 8. 2019
Bio peneče vino

Ob vročih poletnih večerih prija kozarec ohlajenega. Podjetje Radgonske gorice je prejelo srebrno medaljo za bio peneče organsko vino na Mednarodnem ocenjevanju organskih vin v Nemčiji. Andreja Novak je povedala več.

Bio peneče vino

Ob vročih poletnih večerih prija kozarec ohlajenega. Podjetje Radgonske gorice je prejelo srebrno medaljo za bio peneče organsko vino na Mednarodnem ocenjevanju organskih vin v Nemčiji. Andreja Novak je povedala več.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojturizemgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

Bio peneče vino
Ob vročih poletnih večerih prija kozarec ohlajenega. Podjetje Radgonske gorice je prejelo srebrno medaljo za bio peneče organsko vino na Mednarodnem ocenjevanju organskih vin v Nemčiji. Andreja Novak je povedala več.
VEČ ...|22. 8. 2019
Bio peneče vino
Ob vročih poletnih večerih prija kozarec ohlajenega. Podjetje Radgonske gorice je prejelo srebrno medaljo za bio peneče organsko vino na Mednarodnem ocenjevanju organskih vin v Nemčiji. Andreja Novak je povedala več.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojturizemgospodarstvookolje

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 8. 2019
Predstavitev projekta Hiša na hribu

Hiša na hribu je skupnostni umetniški projekt. Razvijajo ga peto leto. Zasnovan je na kreiranju novih publik sodobnih umetniških praks, ki jih interaktivno umešča v okolje kulturne in naravne dediščine na prehodu med urbanim in ruralnim. Pogovarjali smo se z Zvonko Simčič.

Predstavitev projekta Hiša na hribu

Hiša na hribu je skupnostni umetniški projekt. Razvijajo ga peto leto. Zasnovan je na kreiranju novih publik sodobnih umetniških praks, ki jih interaktivno umešča v okolje kulturne in naravne dediščine na prehodu med urbanim in ruralnim. Pogovarjali smo se z Zvonko Simčič.

kultura

Kulturni utrinki

Predstavitev projekta Hiša na hribu
Hiša na hribu je skupnostni umetniški projekt. Razvijajo ga peto leto. Zasnovan je na kreiranju novih publik sodobnih umetniških praks, ki jih interaktivno umešča v okolje kulturne in naravne dediščine na prehodu med urbanim in ruralnim. Pogovarjali smo se z Zvonko Simčič.
VEČ ...|20. 8. 2019
Predstavitev projekta Hiša na hribu
Hiša na hribu je skupnostni umetniški projekt. Razvijajo ga peto leto. Zasnovan je na kreiranju novih publik sodobnih umetniških praks, ki jih interaktivno umešča v okolje kulturne in naravne dediščine na prehodu med urbanim in ruralnim. Pogovarjali smo se z Zvonko Simčič.

Jože Bartolj

kultura

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|8. 8. 2019
Butični pivovar s Poljčan

Prvi petek v avgustu je svetovni dan piva, pri nas je tradicija varjenja te pijače dolga dve stoletji. Za poletno osvežitev mnogim tekne, dejavnost je pomembna tudi za graditev uspešnega gospodarstva, saj v Sloveniji deluje in se razvija veliko manjših, butičnih pivovarjev, ki pridelajo pivo po svojih recepturah. Tadej Kraševec s Poljčan je eden od teh, ki pravi, da pri pivu ni pomemben samo okus, kot zmotno meni večina, ampak je važen tudi vonj. On stavi na citrusne okuse in vonjave.

Butični pivovar s Poljčan

Prvi petek v avgustu je svetovni dan piva, pri nas je tradicija varjenja te pijače dolga dve stoletji. Za poletno osvežitev mnogim tekne, dejavnost je pomembna tudi za graditev uspešnega gospodarstva, saj v Sloveniji deluje in se razvija veliko manjših, butičnih pivovarjev, ki pridelajo pivo po svojih recepturah. Tadej Kraševec s Poljčan je eden od teh, ki pravi, da pri pivu ni pomemben samo okus, kot zmotno meni večina, ampak je važen tudi vonj. On stavi na citrusne okuse in vonjave.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

Butični pivovar s Poljčan
Prvi petek v avgustu je svetovni dan piva, pri nas je tradicija varjenja te pijače dolga dve stoletji. Za poletno osvežitev mnogim tekne, dejavnost je pomembna tudi za graditev uspešnega gospodarstva, saj v Sloveniji deluje in se razvija veliko manjših, butičnih pivovarjev, ki pridelajo pivo po svojih recepturah. Tadej Kraševec s Poljčan je eden od teh, ki pravi, da pri pivu ni pomemben samo okus, kot zmotno meni večina, ampak je važen tudi vonj. On stavi na citrusne okuse in vonjave.
VEČ ...|8. 8. 2019
Butični pivovar s Poljčan
Prvi petek v avgustu je svetovni dan piva, pri nas je tradicija varjenja te pijače dolga dve stoletji. Za poletno osvežitev mnogim tekne, dejavnost je pomembna tudi za graditev uspešnega gospodarstva, saj v Sloveniji deluje in se razvija veliko manjših, butičnih pivovarjev, ki pridelajo pivo po svojih recepturah. Tadej Kraševec s Poljčan je eden od teh, ki pravi, da pri pivu ni pomemben samo okus, kot zmotno meni večina, ampak je važen tudi vonj. On stavi na citrusne okuse in vonjave.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookolje

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 8. 2019
Župan Blok Jože Doles o problematiki volkov

Minister za okolje Simon Zajc je danes obiskal obmo·ja, kjer napadajo volkovi. Poklicali smo v Bloke ·upana Jo·eta Dolesa, ki je povedal, da je bilo primerov napadov letos ·e 23.

Župan Blok Jože Doles o problematiki volkov

Minister za okolje Simon Zajc je danes obiskal obmo·ja, kjer napadajo volkovi. Poklicali smo v Bloke ·upana Jo·eta Dolesa, ki je povedal, da je bilo primerov napadov letos ·e 23.

Informativni prispevki

Župan Blok Jože Doles o problematiki volkov
Minister za okolje Simon Zajc je danes obiskal obmo·ja, kjer napadajo volkovi. Poklicali smo v Bloke ·upana Jo·eta Dolesa, ki je povedal, da je bilo primerov napadov letos ·e 23.
VEČ ...|2. 8. 2019
Župan Blok Jože Doles o problematiki volkov
Minister za okolje Simon Zajc je danes obiskal obmo·ja, kjer napadajo volkovi. Poklicali smo v Bloke ·upana Jo·eta Dolesa, ki je povedal, da je bilo primerov napadov letos ·e 23.

Tanja Dominko

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|12. 7. 2019
Vabljeni med prostovoljce za spremljanje suše

Povabili smo med prostovoljce za spremljanje suše in sicer da se priključite projektu DriDanube, ki ga vodi Agencija za okolje.

Vabljeni med prostovoljce za spremljanje suše

Povabili smo med prostovoljce za spremljanje suše in sicer da se priključite projektu DriDanube, ki ga vodi Agencija za okolje.

kmetijstvonaravasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Vabljeni med prostovoljce za spremljanje suše
Povabili smo med prostovoljce za spremljanje suše in sicer da se priključite projektu DriDanube, ki ga vodi Agencija za okolje.
VEČ ...|12. 7. 2019
Vabljeni med prostovoljce za spremljanje suše
Povabili smo med prostovoljce za spremljanje suše in sicer da se priključite projektu DriDanube, ki ga vodi Agencija za okolje.

Robert Božič

kmetijstvonaravasvetovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|16. 6. 2019
Smo priča posilstvu demokracije!

Minuli teden je na kmetijskem področju, poleg lepega vremena, ki je omogočilo spravilo sena, zaznamovalo dogajanje, ki se je razvilo ob sredini razpravi parlamentarnih odborov za okolje in kmetijstvo na temo prenamnožitve zveri. Prisluhnite povzetku povedanega, več pričevanj sledi v prihodnjih oddajah.

Smo priča posilstvu demokracije!

Minuli teden je na kmetijskem področju, poleg lepega vremena, ki je omogočilo spravilo sena, zaznamovalo dogajanje, ki se je razvilo ob sredini razpravi parlamentarnih odborov za okolje in kmetijstvo na temo prenamnožitve zveri. Prisluhnite povzetku povedanega, več pričevanj sledi v prihodnjih oddajah.

naravakmetijstvopolitika

Kmetijska oddaja

Smo priča posilstvu demokracije!
Minuli teden je na kmetijskem področju, poleg lepega vremena, ki je omogočilo spravilo sena, zaznamovalo dogajanje, ki se je razvilo ob sredini razpravi parlamentarnih odborov za okolje in kmetijstvo na temo prenamnožitve zveri. Prisluhnite povzetku povedanega, več pričevanj sledi v prihodnjih oddajah.
VEČ ...|16. 6. 2019
Smo priča posilstvu demokracije!
Minuli teden je na kmetijskem področju, poleg lepega vremena, ki je omogočilo spravilo sena, zaznamovalo dogajanje, ki se je razvilo ob sredini razpravi parlamentarnih odborov za okolje in kmetijstvo na temo prenamnožitve zveri. Prisluhnite povzetku povedanega, več pričevanj sledi v prihodnjih oddajah.

Robert Božič

naravakmetijstvopolitika

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|6. 6. 2019
Električna kolesa

Anej Ferko Špan je, dan po podvigu naših treh v pomoč mlademu invalidu in ob srebrnem jubileju radia, v rubriki Ni meje za dobre ideje govoril o električnih kolesih, ki doživljajo pravi razcvet.

Električna kolesa

Anej Ferko Špan je, dan po podvigu naših treh v pomoč mlademu invalidu in ob srebrnem jubileju radia, v rubriki Ni meje za dobre ideje govoril o električnih kolesih, ki doživljajo pravi razcvet.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojturizemgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

Električna kolesa
Anej Ferko Špan je, dan po podvigu naših treh v pomoč mlademu invalidu in ob srebrnem jubileju radia, v rubriki Ni meje za dobre ideje govoril o električnih kolesih, ki doživljajo pravi razcvet.
VEČ ...|6. 6. 2019
Električna kolesa
Anej Ferko Špan je, dan po podvigu naših treh v pomoč mlademu invalidu in ob srebrnem jubileju radia, v rubriki Ni meje za dobre ideje govoril o električnih kolesih, ki doživljajo pravi razcvet.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojturizemgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|27. 5. 2019
Spalne kapsule in nov koncept hotelirstva, prijaznejši do okolja

Tudi v turizmu je vedno več novosti. Maja Kosem, vodja marketinga v skupini Union hotelov, je predstavila spalne kapsule. Po svetu so že uveljavljene, pri nas so zdaj na voljo v povsem prenovljenem Central hotelu. Med novostmi so tudi drugačni, mobilni pristopi v gibanju hotelskih gostov, paketi za manj plastike in čistejše okolje. Razvija se torej povsem nov koncept hotelirstva.

Spalne kapsule in nov koncept hotelirstva, prijaznejši do okolja

Tudi v turizmu je vedno več novosti. Maja Kosem, vodja marketinga v skupini Union hotelov, je predstavila spalne kapsule. Po svetu so že uveljavljene, pri nas so zdaj na voljo v povsem prenovljenem Central hotelu. Med novostmi so tudi drugačni, mobilni pristopi v gibanju hotelskih gostov, paketi za manj plastike in čistejše okolje. Razvija se torej povsem nov koncept hotelirstva.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojturizemgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

Spalne kapsule in nov koncept hotelirstva, prijaznejši do okolja
Tudi v turizmu je vedno več novosti. Maja Kosem, vodja marketinga v skupini Union hotelov, je predstavila spalne kapsule. Po svetu so že uveljavljene, pri nas so zdaj na voljo v povsem prenovljenem Central hotelu. Med novostmi so tudi drugačni, mobilni pristopi v gibanju hotelskih gostov, paketi za manj plastike in čistejše okolje. Razvija se torej povsem nov koncept hotelirstva.
VEČ ...|27. 5. 2019
Spalne kapsule in nov koncept hotelirstva, prijaznejši do okolja
Tudi v turizmu je vedno več novosti. Maja Kosem, vodja marketinga v skupini Union hotelov, je predstavila spalne kapsule. Po svetu so že uveljavljene, pri nas so zdaj na voljo v povsem prenovljenem Central hotelu. Med novostmi so tudi drugačni, mobilni pristopi v gibanju hotelskih gostov, paketi za manj plastike in čistejše okolje. Razvija se torej povsem nov koncept hotelirstva.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojturizemgospodarstvookolje

Pogovor o

VEČ ...|22. 5. 2019
Kako pomen Evropske unije čutimo v vsakdanjem življenju?

Na to vprašanje so tik pred volitvami v Evropski parlament med drugim skušali odgovoriti podjetnik, znanstvenica, predstavnik naših rojakov v zamejstvu, okoljevarstvenica …

Kako pomen Evropske unije čutimo v vsakdanjem življenju?

Na to vprašanje so tik pred volitvami v Evropski parlament med drugim skušali odgovoriti podjetnik, znanstvenica, predstavnik naših rojakov v zamejstvu, okoljevarstvenica …

evropaeupolitika

Pogovor o

Kako pomen Evropske unije čutimo v vsakdanjem življenju?
Na to vprašanje so tik pred volitvami v Evropski parlament med drugim skušali odgovoriti podjetnik, znanstvenica, predstavnik naših rojakov v zamejstvu, okoljevarstvenica …
VEČ ...|22. 5. 2019
Kako pomen Evropske unije čutimo v vsakdanjem življenju?
Na to vprašanje so tik pred volitvami v Evropski parlament med drugim skušali odgovoriti podjetnik, znanstvenica, predstavnik naših rojakov v zamejstvu, okoljevarstvenica …

Helena Škrlec

evropaeupolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|6. 5. 2019
Sindikat kmetov zaradi napadov zveri zahteva ukrepanje

Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je, ob naraščajočem pritisku zveri in povečanem številu napadov na domače živali kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Podpredsednik sindikata kmetov Slovenije je takrat od pristojnih uradnikov na Ministrstvu za okolje zahteval interventni odstrel zveri na območjih, kjer do napadov prihaja...

Sindikat kmetov zaradi napadov zveri zahteva ukrepanje

Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je, ob naraščajočem pritisku zveri in povečanem številu napadov na domače živali kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Podpredsednik sindikata kmetov Slovenije je takrat od pristojnih uradnikov na Ministrstvu za okolje zahteval interventni odstrel zveri na območjih, kjer do napadov prihaja...

kmetijstvopolitikanarava

Minute za kmetijstvo in podeželje

Sindikat kmetov zaradi napadov zveri zahteva ukrepanje
Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je, ob naraščajočem pritisku zveri in povečanem številu napadov na domače živali kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Podpredsednik sindikata kmetov Slovenije je takrat od pristojnih uradnikov na Ministrstvu za okolje zahteval interventni odstrel zveri na območjih, kjer do napadov prihaja...
VEČ ...|6. 5. 2019
Sindikat kmetov zaradi napadov zveri zahteva ukrepanje
Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je, ob naraščajočem pritisku zveri in povečanem številu napadov na domače živali kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Podpredsednik sindikata kmetov Slovenije je takrat od pristojnih uradnikov na Ministrstvu za okolje zahteval interventni odstrel zveri na območjih, kjer do napadov prihaja...

Robert Božič

kmetijstvopolitikanarava

Naš pogled

VEČ ...|30. 4. 2019
Tega ne bi smeli videti!

Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev spet lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Javnost je lahko videla, kar bi ne smela videti.

Tega ne bi smeli videti!

Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev spet lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Javnost je lahko videla, kar bi ne smela videti.

družbakmetijstvonaravapolitikavzgoja

Naš pogled

Tega ne bi smeli videti!
Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev spet lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Javnost je lahko videla, kar bi ne smela videti.
VEČ ...|30. 4. 2019
Tega ne bi smeli videti!
Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev spet lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Javnost je lahko videla, kar bi ne smela videti.

Robert Božič

družbakmetijstvonaravapolitikavzgoja

Kmetijska oddaja

VEČ ...|28. 4. 2019
Zveri dnevno koljejo živino. Do kdaj še?

Sindikat kmetov Slovenije je v petek pred Ministrstvo za okolje in prostor pripeljal kadavre domačih živali, ki so posledica zadnjih napadov zveri in na tak način protestiral proti zgrešenemu načinu gospodarjenja z divjadjo in zvermi v zadnjih letih. Kmetje poudarjajo, da se je država sama razglasila za lastnika zveri in divjadi, za katere bi torej morala kot dober gospodar poskrbeti, da ne bi povzročale škode. Še več, s pametnim načinom trajnostnega upravljanja z divjadjo in zvermi bi morala omogočiti razvoj in obdelanost podeželja ter ohranitev njegove poseljenosti.

Zveri dnevno koljejo živino. Do kdaj še?

Sindikat kmetov Slovenije je v petek pred Ministrstvo za okolje in prostor pripeljal kadavre domačih živali, ki so posledica zadnjih napadov zveri in na tak način protestiral proti zgrešenemu načinu gospodarjenja z divjadjo in zvermi v zadnjih letih. Kmetje poudarjajo, da se je država sama razglasila za lastnika zveri in divjadi, za katere bi torej morala kot dober gospodar poskrbeti, da ne bi povzročale škode. Še več, s pametnim načinom trajnostnega upravljanja z divjadjo in zvermi bi morala omogočiti razvoj in obdelanost podeželja ter ohranitev njegove poseljenosti.

kmetijstvoizobraževanjesvetovanjenarava

Kmetijska oddaja

Zveri dnevno koljejo živino. Do kdaj še?
Sindikat kmetov Slovenije je v petek pred Ministrstvo za okolje in prostor pripeljal kadavre domačih živali, ki so posledica zadnjih napadov zveri in na tak način protestiral proti zgrešenemu načinu gospodarjenja z divjadjo in zvermi v zadnjih letih. Kmetje poudarjajo, da se je država sama razglasila za lastnika zveri in divjadi, za katere bi torej morala kot dober gospodar poskrbeti, da ne bi povzročale škode. Še več, s pametnim načinom trajnostnega upravljanja z divjadjo in zvermi bi morala omogočiti razvoj in obdelanost podeželja ter ohranitev njegove poseljenosti.
VEČ ...|28. 4. 2019
Zveri dnevno koljejo živino. Do kdaj še?
Sindikat kmetov Slovenije je v petek pred Ministrstvo za okolje in prostor pripeljal kadavre domačih živali, ki so posledica zadnjih napadov zveri in na tak način protestiral proti zgrešenemu načinu gospodarjenja z divjadjo in zvermi v zadnjih letih. Kmetje poudarjajo, da se je država sama razglasila za lastnika zveri in divjadi, za katere bi torej morala kot dober gospodar poskrbeti, da ne bi povzročale škode. Še več, s pametnim načinom trajnostnega upravljanja z divjadjo in zvermi bi morala omogočiti razvoj in obdelanost podeželja ter ohranitev njegove poseljenosti.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanjesvetovanjenarava

Mladoskop

VEČ ...|22. 3. 2019
Mladi vidimo stiske

Z dijaki Škofijske klasične gimnazije, Tomažem, Lejlo, Juretom, Simonom, Janezom, Niko in Karolino, smo se ob Tednu katoliških šol, ki ima tudi dobrodelno noto, pogovarjali o sočutju, o prepoznavanju aktualnih socialnih stisk, tudi o aktivizmu in družbeni odgovornosti, o skrbi za boljši jutri za dobre odnose in čistejše okolje.

Mladi vidimo stiske

Z dijaki Škofijske klasične gimnazije, Tomažem, Lejlo, Juretom, Simonom, Janezom, Niko in Karolino, smo se ob Tednu katoliških šol, ki ima tudi dobrodelno noto, pogovarjali o sočutju, o prepoznavanju aktualnih socialnih stisk, tudi o aktivizmu in družbeni odgovornosti, o skrbi za boljši jutri za dobre odnose in čistejše okolje.

pogovorduhovnostizobraževanjemladiodnosivzgoja

Mladoskop

Mladi vidimo stiske
Z dijaki Škofijske klasične gimnazije, Tomažem, Lejlo, Juretom, Simonom, Janezom, Niko in Karolino, smo se ob Tednu katoliških šol, ki ima tudi dobrodelno noto, pogovarjali o sočutju, o prepoznavanju aktualnih socialnih stisk, tudi o aktivizmu in družbeni odgovornosti, o skrbi za boljši jutri za dobre odnose in čistejše okolje.
VEČ ...|22. 3. 2019
Mladi vidimo stiske
Z dijaki Škofijske klasične gimnazije, Tomažem, Lejlo, Juretom, Simonom, Janezom, Niko in Karolino, smo se ob Tednu katoliških šol, ki ima tudi dobrodelno noto, pogovarjali o sočutju, o prepoznavanju aktualnih socialnih stisk, tudi o aktivizmu in družbeni odgovornosti, o skrbi za boljši jutri za dobre odnose in čistejše okolje.

Nataša Ličen

pogovorduhovnostizobraževanjemladiodnosivzgoja

Doživetja narave

VEČ ...|22. 3. 2019
Voda in gozd

Brez vode ni življenja, brez gozda pa ne Slovenije, kot jo poznamo. Z nami sta bila prof. dr. Mihael Toman in mladi raziskovalec dr. Peter Kumer.

Voda in gozd

Brez vode ni življenja, brez gozda pa ne Slovenije, kot jo poznamo. Z nami sta bila prof. dr. Mihael Toman in mladi raziskovalec dr. Peter Kumer.

naravasvetovni dan vodegozdlastnikiokolje

Doživetja narave

Voda in gozd
Brez vode ni življenja, brez gozda pa ne Slovenije, kot jo poznamo. Z nami sta bila prof. dr. Mihael Toman in mladi raziskovalec dr. Peter Kumer.
VEČ ...|22. 3. 2019
Voda in gozd
Brez vode ni življenja, brez gozda pa ne Slovenije, kot jo poznamo. Z nami sta bila prof. dr. Mihael Toman in mladi raziskovalec dr. Peter Kumer.

Blaž Lesnik

naravasvetovni dan vodegozdlastnikiokolje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|12. 3. 2019
Problematika težav medvedov bo eskalirala

Vlada je konec novembra, potem ko je bilo zaradi zahtev sodišča iz odloka umaknjeno poglavje o gospodarjenju z volkovi, potrdila le Odlok o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda, ki je predvideval odvzem skupno 200-tih medvedov. Ena od okoljevarstvenih organizacij je to odločitev Izpodbijala na sodišču in bila pri tem uspešna, sodišče pa o zadevi, četudi je uvrščena med prednostne še ni odločilo. Glede na lovno dobo to pomeni, da je sezona v katerem je bilo upravljanje s populacijo medveda mogoče, za nami. Po mnenju KGZS bo to prineslo zaostrovanje konfliktov med zvermi in človekom, problematika bo eskalirala. Edina rešitev, ki jo vidijo, je, da se vsa vpletena stroka dogovori, kako težave učinkovito rešiti v prihodnji lovni sezoni.

Problematika težav medvedov bo eskalirala

Vlada je konec novembra, potem ko je bilo zaradi zahtev sodišča iz odloka umaknjeno poglavje o gospodarjenju z volkovi, potrdila le Odlok o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda, ki je predvideval odvzem skupno 200-tih medvedov. Ena od okoljevarstvenih organizacij je to odločitev Izpodbijala na sodišču in bila pri tem uspešna, sodišče pa o zadevi, četudi je uvrščena med prednostne še ni odločilo. Glede na lovno dobo to pomeni, da je sezona v katerem je bilo upravljanje s populacijo medveda mogoče, za nami. Po mnenju KGZS bo to prineslo zaostrovanje konfliktov med zvermi in človekom, problematika bo eskalirala. Edina rešitev, ki jo vidijo, je, da se vsa vpletena stroka dogovori, kako težave učinkovito rešiti v prihodnji lovni sezoni.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Problematika težav medvedov bo eskalirala
Vlada je konec novembra, potem ko je bilo zaradi zahtev sodišča iz odloka umaknjeno poglavje o gospodarjenju z volkovi, potrdila le Odlok o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda, ki je predvideval odvzem skupno 200-tih medvedov. Ena od okoljevarstvenih organizacij je to odločitev Izpodbijala na sodišču in bila pri tem uspešna, sodišče pa o zadevi, četudi je uvrščena med prednostne še ni odločilo. Glede na lovno dobo to pomeni, da je sezona v katerem je bilo upravljanje s populacijo medveda mogoče, za nami. Po mnenju KGZS bo to prineslo zaostrovanje konfliktov med zvermi in človekom, problematika bo eskalirala. Edina rešitev, ki jo vidijo, je, da se vsa vpletena stroka dogovori, kako težave učinkovito rešiti v prihodnji lovni sezoni.
VEČ ...|12. 3. 2019
Problematika težav medvedov bo eskalirala
Vlada je konec novembra, potem ko je bilo zaradi zahtev sodišča iz odloka umaknjeno poglavje o gospodarjenju z volkovi, potrdila le Odlok o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda, ki je predvideval odvzem skupno 200-tih medvedov. Ena od okoljevarstvenih organizacij je to odločitev Izpodbijala na sodišču in bila pri tem uspešna, sodišče pa o zadevi, četudi je uvrščena med prednostne še ni odločilo. Glede na lovno dobo to pomeni, da je sezona v katerem je bilo upravljanje s populacijo medveda mogoče, za nami. Po mnenju KGZS bo to prineslo zaostrovanje konfliktov med zvermi in človekom, problematika bo eskalirala. Edina rešitev, ki jo vidijo, je, da se vsa vpletena stroka dogovori, kako težave učinkovito rešiti v prihodnji lovni sezoni.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Pogovor o

VEČ ...|27. 2. 2019
Kaj bomo z odpadki v Sloveniji?

V Sloveniji na letni ravni ustvarimo približno 6 milijonov ton odpadkov, največji del v gospodarstvu, prevečkrat pa smo v povezavi z njimi brezbrižni tudi v gospodinjstvih. Zato nas je zanimalo nastajanje zbiranje in recikliranje odpadkov ter odnos družbe do njih. O omenjenem so spregovorili vodja sektorja za odpadke na Ministrstvu za okolje in prostor Jana Miklavčič, direktor Snage Ljubljana Janko Kramžar, predsednik Eko kroga Uroš Macerl in predsednica Ekologov brez meja Urša Zgojznik.

Kaj bomo z odpadki v Sloveniji?

V Sloveniji na letni ravni ustvarimo približno 6 milijonov ton odpadkov, največji del v gospodarstvu, prevečkrat pa smo v povezavi z njimi brezbrižni tudi v gospodinjstvih. Zato nas je zanimalo nastajanje zbiranje in recikliranje odpadkov ter odnos družbe do njih. O omenjenem so spregovorili vodja sektorja za odpadke na Ministrstvu za okolje in prostor Jana Miklavčič, direktor Snage Ljubljana Janko Kramžar, predsednik Eko kroga Uroš Macerl in predsednica Ekologov brez meja Urša Zgojznik.

politikaodpadkidružba

Pogovor o

Kaj bomo z odpadki v Sloveniji?
V Sloveniji na letni ravni ustvarimo približno 6 milijonov ton odpadkov, največji del v gospodarstvu, prevečkrat pa smo v povezavi z njimi brezbrižni tudi v gospodinjstvih. Zato nas je zanimalo nastajanje zbiranje in recikliranje odpadkov ter odnos družbe do njih. O omenjenem so spregovorili vodja sektorja za odpadke na Ministrstvu za okolje in prostor Jana Miklavčič, direktor Snage Ljubljana Janko Kramžar, predsednik Eko kroga Uroš Macerl in predsednica Ekologov brez meja Urša Zgojznik.
VEČ ...|27. 2. 2019
Kaj bomo z odpadki v Sloveniji?
V Sloveniji na letni ravni ustvarimo približno 6 milijonov ton odpadkov, največji del v gospodarstvu, prevečkrat pa smo v povezavi z njimi brezbrižni tudi v gospodinjstvih. Zato nas je zanimalo nastajanje zbiranje in recikliranje odpadkov ter odnos družbe do njih. O omenjenem so spregovorili vodja sektorja za odpadke na Ministrstvu za okolje in prostor Jana Miklavčič, direktor Snage Ljubljana Janko Kramžar, predsednik Eko kroga Uroš Macerl in predsednica Ekologov brez meja Urša Zgojznik.

Andrej Šinko

politikaodpadkidružba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|12. 2. 2019
Dediščina povezuje

Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.

Dediščina povezuje

Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.

dediščinaizročilokulturadružba

Zakladi naše dediščine

Dediščina povezuje
Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.
VEČ ...|12. 2. 2019
Dediščina povezuje
Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.

Nataša Ličen

dediščinaizročilokulturadružba

Pogovor o

VEČ ...|30. 1. 2019
Bomo živeli v lastniških stanovanjih ali najemu?

O stanovanjski politiki države in izzivih, na katere bo na stanovanjskem področju potrebno odgovoriti. Predvsem v Ljubljani primanjkuje ustreznih stanovanj. Naše glavno mesto, kot tudi nekatera druga, pa so soočena tudi z velikim številom starejših stanovanj, ki bi bila potrebna obnove. O omenjenem so spregovorili državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon, direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije Črtomir Remec ter nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Peter Gabrijelčič.

Bomo živeli v lastniških stanovanjih ali najemu?

O stanovanjski politiki države in izzivih, na katere bo na stanovanjskem področju potrebno odgovoriti. Predvsem v Ljubljani primanjkuje ustreznih stanovanj. Naše glavno mesto, kot tudi nekatera druga, pa so soočena tudi z velikim številom starejših stanovanj, ki bi bila potrebna obnove. O omenjenem so spregovorili državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon, direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije Črtomir Remec ter nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Peter Gabrijelčič.

stanovanjepolitika

Pogovor o

Bomo živeli v lastniških stanovanjih ali najemu?
O stanovanjski politiki države in izzivih, na katere bo na stanovanjskem področju potrebno odgovoriti. Predvsem v Ljubljani primanjkuje ustreznih stanovanj. Naše glavno mesto, kot tudi nekatera druga, pa so soočena tudi z velikim številom starejših stanovanj, ki bi bila potrebna obnove. O omenjenem so spregovorili državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon, direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije Črtomir Remec ter nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Peter Gabrijelčič.
VEČ ...|30. 1. 2019
Bomo živeli v lastniških stanovanjih ali najemu?
O stanovanjski politiki države in izzivih, na katere bo na stanovanjskem področju potrebno odgovoriti. Predvsem v Ljubljani primanjkuje ustreznih stanovanj. Naše glavno mesto, kot tudi nekatera druga, pa so soočena tudi z velikim številom starejših stanovanj, ki bi bila potrebna obnove. O omenjenem so spregovorili državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon, direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije Črtomir Remec ter nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Peter Gabrijelčič.

Andrej Šinko

stanovanjepolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|29. 1. 2019
Vpliv padavin na onesnaževala v zraku

Meritve koncentracij različnih snovi v zraku so najzanesljivejši pokazatelj stanja kakovosti zunanjega zraka na določenem območju. Agencija RS za okolje v okviru državne mreže izvaja meritve kakovosti zunanjega zraka na različnih merilnih mestih po Sloveniji, spremljajo pa stanje naslednjih problematičnih snovi: žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida, ozona, organskih spojin ter trdih mikro delcev. V okviru državne mreže potekajo tudi meritve kakovosti padavin.

Vpliv padavin na onesnaževala v zraku

Meritve koncentracij različnih snovi v zraku so najzanesljivejši pokazatelj stanja kakovosti zunanjega zraka na določenem območju. Agencija RS za okolje v okviru državne mreže izvaja meritve kakovosti zunanjega zraka na različnih merilnih mestih po Sloveniji, spremljajo pa stanje naslednjih problematičnih snovi: žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida, ozona, organskih spojin ter trdih mikro delcev. V okviru državne mreže potekajo tudi meritve kakovosti padavin.

kmetijstvosvetovanjenarava

Minute za kmetijstvo in podeželje

Vpliv padavin na onesnaževala v zraku
Meritve koncentracij različnih snovi v zraku so najzanesljivejši pokazatelj stanja kakovosti zunanjega zraka na določenem območju. Agencija RS za okolje v okviru državne mreže izvaja meritve kakovosti zunanjega zraka na različnih merilnih mestih po Sloveniji, spremljajo pa stanje naslednjih problematičnih snovi: žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida, ozona, organskih spojin ter trdih mikro delcev. V okviru državne mreže potekajo tudi meritve kakovosti padavin.
VEČ ...|29. 1. 2019
Vpliv padavin na onesnaževala v zraku
Meritve koncentracij različnih snovi v zraku so najzanesljivejši pokazatelj stanja kakovosti zunanjega zraka na določenem območju. Agencija RS za okolje v okviru državne mreže izvaja meritve kakovosti zunanjega zraka na različnih merilnih mestih po Sloveniji, spremljajo pa stanje naslednjih problematičnih snovi: žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida, ozona, organskih spojin ter trdih mikro delcev. V okviru državne mreže potekajo tudi meritve kakovosti padavin.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjenarava

Via positiva

VEČ ...|17. 1. 2019
Z delom ne bogatimo le sebe, bogatiti moramo celotno družbo

V oddaji Via positiva smo se pogovarjali z dr. Petrom Millonigom. Pravnikom in ekonomistom, strokovnjakom za podjetniško uspešnost, koroškim Slovencem, menedžerjem z več kot 30-letnimi izkušnjami v številnih mednarodnih podjetjih in tudi z enim od naših prvih diplomatov, ki v svetu stremljenja za dobičkom in ekonomsko rastjo zastavlja besedo za Kristusa. V pogovoru z njim smo se dotaknili tudi sveta vrednot in duhovnosti, kako svoje videnje življenja in vere uspe prenesti v strogo poslovno okolje.

Z delom ne bogatimo le sebe, bogatiti moramo celotno družbo

V oddaji Via positiva smo se pogovarjali z dr. Petrom Millonigom. Pravnikom in ekonomistom, strokovnjakom za podjetniško uspešnost, koroškim Slovencem, menedžerjem z več kot 30-letnimi izkušnjami v številnih mednarodnih podjetjih in tudi z enim od naših prvih diplomatov, ki v svetu stremljenja za dobičkom in ekonomsko rastjo zastavlja besedo za Kristusa. V pogovoru z njim smo se dotaknili tudi sveta vrednot in duhovnosti, kako svoje videnje življenja in vere uspe prenesti v strogo poslovno okolje.

pogovoretikadružbena odgovornostpodjetništvoizobraževanjeduhovnost

Via positiva

Z delom ne bogatimo le sebe, bogatiti moramo celotno družbo
V oddaji Via positiva smo se pogovarjali z dr. Petrom Millonigom. Pravnikom in ekonomistom, strokovnjakom za podjetniško uspešnost, koroškim Slovencem, menedžerjem z več kot 30-letnimi izkušnjami v številnih mednarodnih podjetjih in tudi z enim od naših prvih diplomatov, ki v svetu stremljenja za dobičkom in ekonomsko rastjo zastavlja besedo za Kristusa. V pogovoru z njim smo se dotaknili tudi sveta vrednot in duhovnosti, kako svoje videnje življenja in vere uspe prenesti v strogo poslovno okolje.
VEČ ...|17. 1. 2019
Z delom ne bogatimo le sebe, bogatiti moramo celotno družbo
V oddaji Via positiva smo se pogovarjali z dr. Petrom Millonigom. Pravnikom in ekonomistom, strokovnjakom za podjetniško uspešnost, koroškim Slovencem, menedžerjem z več kot 30-letnimi izkušnjami v številnih mednarodnih podjetjih in tudi z enim od naših prvih diplomatov, ki v svetu stremljenja za dobičkom in ekonomsko rastjo zastavlja besedo za Kristusa. V pogovoru z njim smo se dotaknili tudi sveta vrednot in duhovnosti, kako svoje videnje življenja in vere uspe prenesti v strogo poslovno okolje.

Nataša Ličen

pogovoretikadružbena odgovornostpodjetništvoizobraževanjeduhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 1. 2019
Novakova o ekološki bombi v Moravški dolini

O najnovejših razkritjih o ekološki bombi v Moravški dolini smo govorili s občinsko svetnico in poslanko NSi Ljudmilo Novak. Kot je poudarila, mora ministrstvo za okolje in prostor s svojimi službami aktivno pristopiti k reševanju problema.

Novakova o ekološki bombi v Moravški dolini

O najnovejših razkritjih o ekološki bombi v Moravški dolini smo govorili s občinsko svetnico in poslanko NSi Ljudmilo Novak. Kot je poudarila, mora ministrstvo za okolje in prostor s svojimi službami aktivno pristopiti k reševanju problema.

infonaravapolitikapogovor

Informativni prispevki

Novakova o ekološki bombi v Moravški dolini
O najnovejših razkritjih o ekološki bombi v Moravški dolini smo govorili s občinsko svetnico in poslanko NSi Ljudmilo Novak. Kot je poudarila, mora ministrstvo za okolje in prostor s svojimi službami aktivno pristopiti k reševanju problema.
VEČ ...|11. 1. 2019
Novakova o ekološki bombi v Moravški dolini
O najnovejših razkritjih o ekološki bombi v Moravški dolini smo govorili s občinsko svetnico in poslanko NSi Ljudmilo Novak. Kot je poudarila, mora ministrstvo za okolje in prostor s svojimi službami aktivno pristopiti k reševanju problema.

Helena Škrlec

infonaravapolitikapogovor

Kmetijska oddaja

VEČ ...|6. 1. 2019
Problematika onemogočanja upravljanja z divjadjo in zvermi

V nedeljski kmetijski oddaji smo se ustavili ob dejstvu, da so okoljevarstveniki s tožbami na sodišču onemogočili tako letošnji odvzem volkov in medvedov iz narave, kar pomeni, da se bodo škode v letošnjem letu še stopnjevale.

Problematika onemogočanja upravljanja z divjadjo in zvermi

V nedeljski kmetijski oddaji smo se ustavili ob dejstvu, da so okoljevarstveniki s tožbami na sodišču onemogočili tako letošnji odvzem volkov in medvedov iz narave, kar pomeni, da se bodo škode v letošnjem letu še stopnjevale.

kmetijstvonarava

Kmetijska oddaja

Problematika onemogočanja upravljanja z divjadjo in zvermi
V nedeljski kmetijski oddaji smo se ustavili ob dejstvu, da so okoljevarstveniki s tožbami na sodišču onemogočili tako letošnji odvzem volkov in medvedov iz narave, kar pomeni, da se bodo škode v letošnjem letu še stopnjevale.
VEČ ...|6. 1. 2019
Problematika onemogočanja upravljanja z divjadjo in zvermi
V nedeljski kmetijski oddaji smo se ustavili ob dejstvu, da so okoljevarstveniki s tožbami na sodišču onemogočili tako letošnji odvzem volkov in medvedov iz narave, kar pomeni, da se bodo škode v letošnjem letu še stopnjevale.

Robert Božič

kmetijstvonarava

Via positiva

VEČ ...|3. 1. 2019
Prednost družinskega podjetja so izkušnje in zakoreninjenost

Tatjana Potokar, direktorica družinskega podjetja EMA, ki je bolj prepoznano po blagovni znamki Vestina, je bila sogovornica v prvi letošnji oddaji Via Positiva. Namen oddaje je predstaviti življenjsko pot ljudi, ki ne strmijo samo za lastnim profitom, ampak širše v družbeno okolje vnašajo koristi in željene spremembe na bolje. Go. Tatjana je tretja generacija, ki v družinskem podjetju sledi kreativni smeri.

Prednost družinskega podjetja so izkušnje in zakoreninjenost

Tatjana Potokar, direktorica družinskega podjetja EMA, ki je bolj prepoznano po blagovni znamki Vestina, je bila sogovornica v prvi letošnji oddaji Via Positiva. Namen oddaje je predstaviti življenjsko pot ljudi, ki ne strmijo samo za lastnim profitom, ampak širše v družbeno okolje vnašajo koristi in željene spremembe na bolje. Go. Tatjana je tretja generacija, ki v družinskem podjetju sledi kreativni smeri.

izobraževanjepogovordružbapodjetništvo

Via positiva

Prednost družinskega podjetja so izkušnje in zakoreninjenost
Tatjana Potokar, direktorica družinskega podjetja EMA, ki je bolj prepoznano po blagovni znamki Vestina, je bila sogovornica v prvi letošnji oddaji Via Positiva. Namen oddaje je predstaviti življenjsko pot ljudi, ki ne strmijo samo za lastnim profitom, ampak širše v družbeno okolje vnašajo koristi in željene spremembe na bolje. Go. Tatjana je tretja generacija, ki v družinskem podjetju sledi kreativni smeri.
VEČ ...|3. 1. 2019
Prednost družinskega podjetja so izkušnje in zakoreninjenost
Tatjana Potokar, direktorica družinskega podjetja EMA, ki je bolj prepoznano po blagovni znamki Vestina, je bila sogovornica v prvi letošnji oddaji Via Positiva. Namen oddaje je predstaviti življenjsko pot ljudi, ki ne strmijo samo za lastnim profitom, ampak širše v družbeno okolje vnašajo koristi in željene spremembe na bolje. Go. Tatjana je tretja generacija, ki v družinskem podjetju sledi kreativni smeri.

Nataša Ličen

izobraževanjepogovordružbapodjetništvo

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 12. 2018
Nič ne omejuje držav v prizadevanjih za zmanjšanje posledic podnebnih sprememb

V Evropski uniji je v pripravi dolgoročna strategija proti podnebnim spremembam. Obsežen dokument z ukrepi do leta 2050 v Sloveniji načrtuje tudi ministrstvo za okolje in prostor. Po podnebni konferenci na Poljskem, ki je marsikoga razočarala, nameravajo nekatere države same zavihati rokave. Za komentar in nekaj dodatnih pojasnil smo poklicali direktorico Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj, Gajo Brecelj.

Nič ne omejuje držav v prizadevanjih za zmanjšanje posledic podnebnih sprememb

V Evropski uniji je v pripravi dolgoročna strategija proti podnebnim spremembam. Obsežen dokument z ukrepi do leta 2050 v Sloveniji načrtuje tudi ministrstvo za okolje in prostor. Po podnebni konferenci na Poljskem, ki je marsikoga razočarala, nameravajo nekatere države same zavihati rokave. Za komentar in nekaj dodatnih pojasnil smo poklicali direktorico Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj, Gajo Brecelj.

družbapolitikainfopogovornarava

Informativni prispevki

Nič ne omejuje držav v prizadevanjih za zmanjšanje posledic podnebnih sprememb
V Evropski uniji je v pripravi dolgoročna strategija proti podnebnim spremembam. Obsežen dokument z ukrepi do leta 2050 v Sloveniji načrtuje tudi ministrstvo za okolje in prostor. Po podnebni konferenci na Poljskem, ki je marsikoga razočarala, nameravajo nekatere države same zavihati rokave. Za komentar in nekaj dodatnih pojasnil smo poklicali direktorico Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj, Gajo Brecelj.
VEČ ...|19. 12. 2018
Nič ne omejuje držav v prizadevanjih za zmanjšanje posledic podnebnih sprememb
V Evropski uniji je v pripravi dolgoročna strategija proti podnebnim spremembam. Obsežen dokument z ukrepi do leta 2050 v Sloveniji načrtuje tudi ministrstvo za okolje in prostor. Po podnebni konferenci na Poljskem, ki je marsikoga razočarala, nameravajo nekatere države same zavihati rokave. Za komentar in nekaj dodatnih pojasnil smo poklicali direktorico Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj, Gajo Brecelj.

Helena Škrlec

družbapolitikainfopogovornarava

Doživetja narave

VEČ ...|14. 12. 2018
Slovenija, podnebje in jaz

Za nami je mednarodni dan gora, v Doživetjih narave pa smo se posvetili spremembam podnebja, ki se odražajo tudi v gorskem svetu. Gosta kontaktne oddaje sta bila mag. Mojca Dolinar z agencije za okolje in biolog Jurij Dobravec. Malce drugačna, a družbeno aktualna Doživetja, ki vabijo k premisleku in dejanjem.

Slovenija, podnebje in jaz

Za nami je mednarodni dan gora, v Doživetjih narave pa smo se posvetili spremembam podnebja, ki se odražajo tudi v gorskem svetu. Gosta kontaktne oddaje sta bila mag. Mojca Dolinar z agencije za okolje in biolog Jurij Dobravec. Malce drugačna, a družbeno aktualna Doživetja, ki vabijo k premisleku in dejanjem.

naravaokoljevzgojalaudato.si

Doživetja narave

Slovenija, podnebje in jaz
Za nami je mednarodni dan gora, v Doživetjih narave pa smo se posvetili spremembam podnebja, ki se odražajo tudi v gorskem svetu. Gosta kontaktne oddaje sta bila mag. Mojca Dolinar z agencije za okolje in biolog Jurij Dobravec. Malce drugačna, a družbeno aktualna Doživetja, ki vabijo k premisleku in dejanjem.
VEČ ...|14. 12. 2018
Slovenija, podnebje in jaz
Za nami je mednarodni dan gora, v Doživetjih narave pa smo se posvetili spremembam podnebja, ki se odražajo tudi v gorskem svetu. Gosta kontaktne oddaje sta bila mag. Mojca Dolinar z agencije za okolje in biolog Jurij Dobravec. Malce drugačna, a družbeno aktualna Doživetja, ki vabijo k premisleku in dejanjem.

Blaž Lesnik

naravaokoljevzgojalaudato.si

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 12. 2018
Dr. Griša Močnik ne mara katastrofičnih napovedi pri podnebnih spremembah

Podnebna konferenca na Poljskem se počasi bliža koncu. Najverjetneje bo prišlo do političnega besedila, ki ne bo dalo toliko napotkov, kako naj države postopajo za zmanjšanje izpustov. Verjetno bo marsikdo razočaran, a to ni razlog za metanje puške v koruzo. Na Inštitut Jožefa Štefana smo poklicali fizika dr. Grišo Močnika, ki je tudi vodja znanstvenega dela ekstremnega pilota in okoljevarstvenika Matevža Lenarčiča.

Dr. Griša Močnik ne mara katastrofičnih napovedi pri podnebnih spremembah

Podnebna konferenca na Poljskem se počasi bliža koncu. Najverjetneje bo prišlo do političnega besedila, ki ne bo dalo toliko napotkov, kako naj države postopajo za zmanjšanje izpustov. Verjetno bo marsikdo razočaran, a to ni razlog za metanje puške v koruzo. Na Inštitut Jožefa Štefana smo poklicali fizika dr. Grišo Močnika, ki je tudi vodja znanstvenega dela ekstremnega pilota in okoljevarstvenika Matevža Lenarčiča.

infopogovornarava

Informativni prispevki

Dr. Griša Močnik ne mara katastrofičnih napovedi pri podnebnih spremembah
Podnebna konferenca na Poljskem se počasi bliža koncu. Najverjetneje bo prišlo do političnega besedila, ki ne bo dalo toliko napotkov, kako naj države postopajo za zmanjšanje izpustov. Verjetno bo marsikdo razočaran, a to ni razlog za metanje puške v koruzo. Na Inštitut Jožefa Štefana smo poklicali fizika dr. Grišo Močnika, ki je tudi vodja znanstvenega dela ekstremnega pilota in okoljevarstvenika Matevža Lenarčiča.
VEČ ...|12. 12. 2018
Dr. Griša Močnik ne mara katastrofičnih napovedi pri podnebnih spremembah
Podnebna konferenca na Poljskem se počasi bliža koncu. Najverjetneje bo prišlo do političnega besedila, ki ne bo dalo toliko napotkov, kako naj države postopajo za zmanjšanje izpustov. Verjetno bo marsikdo razočaran, a to ni razlog za metanje puške v koruzo. Na Inštitut Jožefa Štefana smo poklicali fizika dr. Grišo Močnika, ki je tudi vodja znanstvenega dela ekstremnega pilota in okoljevarstvenika Matevža Lenarčiča.

Helena Škrlec

infopogovornarava

Globine

VEČ ...|11. 12. 2018
Stik na klik?

V današnjem času predstavlja človeku vedno večji izziv stik, ki ga potrebuje s seboj, z Bogom, z naravo... V primežu vsega vsiljenega od zunaj zasledujemo tuje cilje, ki so pogosto načrtno posejani v naše vsakdanje življenje, izgubljamo pa izročilo prednikov, svoje bistvo in okolje, ki nas obdaja. Kako se upreti, se zazreti vase in pri tem vztrajati? V adventno obarvanem razmišljanju sta bila z nami preddvorski župnik Branko Setnikar in jezuit p. Primož Jakop.

Stik na klik?

V današnjem času predstavlja človeku vedno večji izziv stik, ki ga potrebuje s seboj, z Bogom, z naravo... V primežu vsega vsiljenega od zunaj zasledujemo tuje cilje, ki so pogosto načrtno posejani v naše vsakdanje življenje, izgubljamo pa izročilo prednikov, svoje bistvo in okolje, ki nas obdaja. Kako se upreti, se zazreti vase in pri tem vztrajati? V adventno obarvanem razmišljanju sta bila z nami preddvorski župnik Branko Setnikar in jezuit p. Primož Jakop.

duhovnostadventodnosnarava

Globine

Stik na klik?
V današnjem času predstavlja človeku vedno večji izziv stik, ki ga potrebuje s seboj, z Bogom, z naravo... V primežu vsega vsiljenega od zunaj zasledujemo tuje cilje, ki so pogosto načrtno posejani v naše vsakdanje življenje, izgubljamo pa izročilo prednikov, svoje bistvo in okolje, ki nas obdaja. Kako se upreti, se zazreti vase in pri tem vztrajati? V adventno obarvanem razmišljanju sta bila z nami preddvorski župnik Branko Setnikar in jezuit p. Primož Jakop.
VEČ ...|11. 12. 2018
Stik na klik?
V današnjem času predstavlja človeku vedno večji izziv stik, ki ga potrebuje s seboj, z Bogom, z naravo... V primežu vsega vsiljenega od zunaj zasledujemo tuje cilje, ki so pogosto načrtno posejani v naše vsakdanje življenje, izgubljamo pa izročilo prednikov, svoje bistvo in okolje, ki nas obdaja. Kako se upreti, se zazreti vase in pri tem vztrajati? V adventno obarvanem razmišljanju sta bila z nami preddvorski župnik Branko Setnikar in jezuit p. Primož Jakop.

Blaž Lesnik

duhovnostadventodnosnarava

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 12. 2018
Poletni ali zimski čas?

Potem ko je vlada izrazila načelno podporo ukinitvi premikanja ure, bo predlog te evropske direktive danes obravnaval še odbor za infrastrukturo, okolje in prostor. Medtem ko se bo treba odločiti o tem, kateri »čas« bi obveljal, specialni pedagog Marko Juhant opozarja, da je edina stvar, ki bi jo morali zamenjati, naš urnik.

Poletni ali zimski čas?

Potem ko je vlada izrazila načelno podporo ukinitvi premikanja ure, bo predlog te evropske direktive danes obravnaval še odbor za infrastrukturo, okolje in prostor. Medtem ko se bo treba odločiti o tem, kateri »čas« bi obveljal, specialni pedagog Marko Juhant opozarja, da je edina stvar, ki bi jo morali zamenjati, naš urnik.

pogovorvzgojazdravstvonarava

Informativni prispevki

Poletni ali zimski čas?
Potem ko je vlada izrazila načelno podporo ukinitvi premikanja ure, bo predlog te evropske direktive danes obravnaval še odbor za infrastrukturo, okolje in prostor. Medtem ko se bo treba odločiti o tem, kateri »čas« bi obveljal, specialni pedagog Marko Juhant opozarja, da je edina stvar, ki bi jo morali zamenjati, naš urnik.
VEČ ...|4. 12. 2018
Poletni ali zimski čas?
Potem ko je vlada izrazila načelno podporo ukinitvi premikanja ure, bo predlog te evropske direktive danes obravnaval še odbor za infrastrukturo, okolje in prostor. Medtem ko se bo treba odločiti o tem, kateri »čas« bi obveljal, specialni pedagog Marko Juhant opozarja, da je edina stvar, ki bi jo morali zamenjati, naš urnik.

Petra Stopar

pogovorvzgojazdravstvonarava

Svetovalnica

VEČ ...|22. 11. 2018
So male rastlinske čistilne naprave učinkovite?

Tokrat smo govorili o čiščenju odpadnih voda. Do leta 2021 bodo namreč morali to urediti vsi objekti, ki se nahajajo izven aglomeracij. Ali so lahko rastlinske čistilne naprave učinkovita rešite? Kako delujejo in kakšne so njihove prednosti pred tipskimi? Naš gost je bil Urban Čepon iz podjetja Limnos.

So male rastlinske čistilne naprave učinkovite?

Tokrat smo govorili o čiščenju odpadnih voda. Do leta 2021 bodo namreč morali to urediti vsi objekti, ki se nahajajo izven aglomeracij. Ali so lahko rastlinske čistilne naprave učinkovita rešite? Kako delujejo in kakšne so njihove prednosti pred tipskimi? Naš gost je bil Urban Čepon iz podjetja Limnos.

svetovanjeokoljeodpadne vodečistilne naprave

Svetovalnica

So male rastlinske čistilne naprave učinkovite?
Tokrat smo govorili o čiščenju odpadnih voda. Do leta 2021 bodo namreč morali to urediti vsi objekti, ki se nahajajo izven aglomeracij. Ali so lahko rastlinske čistilne naprave učinkovita rešite? Kako delujejo in kakšne so njihove prednosti pred tipskimi? Naš gost je bil Urban Čepon iz podjetja Limnos.
VEČ ...|22. 11. 2018
So male rastlinske čistilne naprave učinkovite?
Tokrat smo govorili o čiščenju odpadnih voda. Do leta 2021 bodo namreč morali to urediti vsi objekti, ki se nahajajo izven aglomeracij. Ali so lahko rastlinske čistilne naprave učinkovita rešite? Kako delujejo in kakšne so njihove prednosti pred tipskimi? Naš gost je bil Urban Čepon iz podjetja Limnos.

Blaž Lesnik

svetovanjeokoljeodpadne vodečistilne naprave

Za sožitje

VEČ ...|23. 10. 2018
Osem generacij se je vzgajalo v iskanju razlik

Osem generacij se je v Sloveniji vzgajalo v iskanju razlik med nami in pri sebi. To miselnost, ki je globoko zakoreninjena, lahko premoščamo samo z iskanjem skupnega imenovalca vseh nas, skupnih interesov in podobnosti, v dobro vseh. S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili tudi o zakoreninjenosti v družino, jezik, narod in izročilo. Okolje, v katerem rastemo in se razvijamo, nas določa in oblikuje.

Osem generacij se je vzgajalo v iskanju razlik

Osem generacij se je v Sloveniji vzgajalo v iskanju razlik med nami in pri sebi. To miselnost, ki je globoko zakoreninjena, lahko premoščamo samo z iskanjem skupnega imenovalca vseh nas, skupnih interesov in podobnosti, v dobro vseh. S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili tudi o zakoreninjenosti v družino, jezik, narod in izročilo. Okolje, v katerem rastemo in se razvijamo, nas določa in oblikuje.

pogovorizobraževanjevrednotevzgojadružba

Za sožitje

Osem generacij se je vzgajalo v iskanju razlik
Osem generacij se je v Sloveniji vzgajalo v iskanju razlik med nami in pri sebi. To miselnost, ki je globoko zakoreninjena, lahko premoščamo samo z iskanjem skupnega imenovalca vseh nas, skupnih interesov in podobnosti, v dobro vseh. S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili tudi o zakoreninjenosti v družino, jezik, narod in izročilo. Okolje, v katerem rastemo in se razvijamo, nas določa in oblikuje.
VEČ ...|23. 10. 2018
Osem generacij se je vzgajalo v iskanju razlik
Osem generacij se je v Sloveniji vzgajalo v iskanju razlik med nami in pri sebi. To miselnost, ki je globoko zakoreninjena, lahko premoščamo samo z iskanjem skupnega imenovalca vseh nas, skupnih interesov in podobnosti, v dobro vseh. S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili tudi o zakoreninjenosti v družino, jezik, narod in izročilo. Okolje, v katerem rastemo in se razvijamo, nas določa in oblikuje.

Nataša Ličen

pogovorizobraževanjevrednotevzgojadružba

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 10. 2018
Pridiga škofa Franca Šuštarja o molitvi in življenju

Škof Šuštar je pojasnil, da je prav molitev rožnega venca po družinah v preteklosti številne ohranjala v tesni povezanosti z Bogom in v zvestobi v veri. Ob tem je izrazil željo, da bi bila molitev močno prisotna tudi v današnjem času. Zato je vse povabil, da radi vzamemo v roke rožni venec in ga molimo. Saj prav ta molitev v naši duši in telesu pripravlja sveti prostor oziroma Božje okolje, je dejal škof.

Pridiga škofa Franca Šuštarja o molitvi in življenju

Škof Šuštar je pojasnil, da je prav molitev rožnega venca po družinah v preteklosti številne ohranjala v tesni povezanosti z Bogom in v zvestobi v veri. Ob tem je izrazil željo, da bi bila molitev močno prisotna tudi v današnjem času. Zato je vse povabil, da radi vzamemo v roke rožni venec in ga molimo. Saj prav ta molitev v naši duši in telesu pripravlja sveti prostor oziroma Božje okolje, je dejal škof.

duhovnost

Informativni prispevki

Pridiga škofa Franca Šuštarja o molitvi in življenju
Škof Šuštar je pojasnil, da je prav molitev rožnega venca po družinah v preteklosti številne ohranjala v tesni povezanosti z Bogom in v zvestobi v veri. Ob tem je izrazil željo, da bi bila molitev močno prisotna tudi v današnjem času. Zato je vse povabil, da radi vzamemo v roke rožni venec in ga molimo. Saj prav ta molitev v naši duši in telesu pripravlja sveti prostor oziroma Božje okolje, je dejal škof.
VEČ ...|7. 10. 2018
Pridiga škofa Franca Šuštarja o molitvi in življenju
Škof Šuštar je pojasnil, da je prav molitev rožnega venca po družinah v preteklosti številne ohranjala v tesni povezanosti z Bogom in v zvestobi v veri. Ob tem je izrazil željo, da bi bila molitev močno prisotna tudi v današnjem času. Zato je vse povabil, da radi vzamemo v roke rožni venec in ga molimo. Saj prav ta molitev v naši duši in telesu pripravlja sveti prostor oziroma Božje okolje, je dejal škof.

Andrej Šinko

duhovnost

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|10. 7. 2018
Vabljeni med prostovoljce za spremljanje suše

Povabili smo med prostovoljce za spremljanje suše in sicer da se priključite projektu DriDanube, ki ga vodi Agencija za okolje.

Vabljeni med prostovoljce za spremljanje suše

Povabili smo med prostovoljce za spremljanje suše in sicer da se priključite projektu DriDanube, ki ga vodi Agencija za okolje.

kmetijstvonaravasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Vabljeni med prostovoljce za spremljanje suše
Povabili smo med prostovoljce za spremljanje suše in sicer da se priključite projektu DriDanube, ki ga vodi Agencija za okolje.
VEČ ...|10. 7. 2018
Vabljeni med prostovoljce za spremljanje suše
Povabili smo med prostovoljce za spremljanje suše in sicer da se priključite projektu DriDanube, ki ga vodi Agencija za okolje.

Robert Božič

kmetijstvonaravasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|5. 7. 2018
Vabljeni med prostovoljce

Povabili smo med prostovoljce za spremljanje suše in sicer da se priključite projektu DriDanube, ki ga vodi Agencija za okolje.

Vabljeni med prostovoljce

Povabili smo med prostovoljce za spremljanje suše in sicer da se priključite projektu DriDanube, ki ga vodi Agencija za okolje.

Minute za kmetijstvo in podeželje

Vabljeni med prostovoljce
Povabili smo med prostovoljce za spremljanje suše in sicer da se priključite projektu DriDanube, ki ga vodi Agencija za okolje.
VEČ ...|5. 7. 2018
Vabljeni med prostovoljce
Povabili smo med prostovoljce za spremljanje suše in sicer da se priključite projektu DriDanube, ki ga vodi Agencija za okolje.

Robert Božič

Doživetja narave

VEČ ...|29. 6. 2018
Kdo pripravlja vremensko napoved za pilote?

Vsak, kdor je že letel z letalom, se je verjetno prej vprašal, kakšno vreme bo potnike spremljalo v zraku in katere vremenske razmere utegnejo vplivati na let. V tematski oddaji o vremenu ste slišali, kaj počnejo prognostiki na letališčih, kaj so depeše in kakšen je scenarij v primeru izrednih vremenskih dogodkov. Naš gost je bil prognostik Andrej Hrabar iz agencije za okolje.

Kdo pripravlja vremensko napoved za pilote?

Vsak, kdor je že letel z letalom, se je verjetno prej vprašal, kakšno vreme bo potnike spremljalo v zraku in katere vremenske razmere utegnejo vplivati na let. V tematski oddaji o vremenu ste slišali, kaj počnejo prognostiki na letališčih, kaj so depeše in kakšen je scenarij v primeru izrednih vremenskih dogodkov. Naš gost je bil prognostik Andrej Hrabar iz agencije za okolje.

naravaizobraževanjevremeletalstvoprognoza

Doživetja narave

Kdo pripravlja vremensko napoved za pilote?
Vsak, kdor je že letel z letalom, se je verjetno prej vprašal, kakšno vreme bo potnike spremljalo v zraku in katere vremenske razmere utegnejo vplivati na let. V tematski oddaji o vremenu ste slišali, kaj počnejo prognostiki na letališčih, kaj so depeše in kakšen je scenarij v primeru izrednih vremenskih dogodkov. Naš gost je bil prognostik Andrej Hrabar iz agencije za okolje.
VEČ ...|29. 6. 2018
Kdo pripravlja vremensko napoved za pilote?
Vsak, kdor je že letel z letalom, se je verjetno prej vprašal, kakšno vreme bo potnike spremljalo v zraku in katere vremenske razmere utegnejo vplivati na let. V tematski oddaji o vremenu ste slišali, kaj počnejo prognostiki na letališčih, kaj so depeše in kakšen je scenarij v primeru izrednih vremenskih dogodkov. Naš gost je bil prognostik Andrej Hrabar iz agencije za okolje.

Blaž Lesnik

naravaizobraževanjevremeletalstvoprognoza

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|18. 6. 2018
Pomen hitrih nitratnih testov

Izteka se čas za izvedbo hitrih nitratnih testov pravi Mateja Strgulec, svetovalka specialistka za poljedelstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto. V nekaterih ukrepih kmetijske politike so zahtevani, dejstvo pa je, da z njimi lahko kmetije veliko prihranijo in optimalno dognojujejo poljščine ter varujejo okolje.

Pomen hitrih nitratnih testov

Izteka se čas za izvedbo hitrih nitratnih testov pravi Mateja Strgulec, svetovalka specialistka za poljedelstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto. V nekaterih ukrepih kmetijske politike so zahtevani, dejstvo pa je, da z njimi lahko kmetije veliko prihranijo in optimalno dognojujejo poljščine ter varujejo okolje.

kmetijstvohrananarava

Minute za kmetijstvo in podeželje

Pomen hitrih nitratnih testov
Izteka se čas za izvedbo hitrih nitratnih testov pravi Mateja Strgulec, svetovalka specialistka za poljedelstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto. V nekaterih ukrepih kmetijske politike so zahtevani, dejstvo pa je, da z njimi lahko kmetije veliko prihranijo in optimalno dognojujejo poljščine ter varujejo okolje.
VEČ ...|18. 6. 2018
Pomen hitrih nitratnih testov
Izteka se čas za izvedbo hitrih nitratnih testov pravi Mateja Strgulec, svetovalka specialistka za poljedelstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto. V nekaterih ukrepih kmetijske politike so zahtevani, dejstvo pa je, da z njimi lahko kmetije veliko prihranijo in optimalno dognojujejo poljščine ter varujejo okolje.

Robert Božič

kmetijstvohrananarava

Modrost v očeh

VEČ ...|3. 6. 2018
Sobivamo

Predstavili smo projekt Sobivamo, ki odpira nove možnosti bivanja starejših pri nas. Skupno bivanje prinaša veliko dobrobiti: druženje, medsebojno pomoč in tudi finančni prihranek. Več nam je povedala tokratna gostja: gospo Ireno Majcen, ministrico Ministrstva za okolje in prostor.

Sobivamo

Predstavili smo projekt Sobivamo, ki odpira nove možnosti bivanja starejših pri nas. Skupno bivanje prinaša veliko dobrobiti: druženje, medsebojno pomoč in tudi finančni prihranek. Več nam je povedala tokratna gostja: gospo Ireno Majcen, ministrico Ministrstva za okolje in prostor.

pogovorstarostživljenjesobivanjevzgoja

Modrost v očeh

Sobivamo
Predstavili smo projekt Sobivamo, ki odpira nove možnosti bivanja starejših pri nas. Skupno bivanje prinaša veliko dobrobiti: druženje, medsebojno pomoč in tudi finančni prihranek. Več nam je povedala tokratna gostja: gospo Ireno Majcen, ministrico Ministrstva za okolje in prostor.
VEČ ...|3. 6. 2018
Sobivamo
Predstavili smo projekt Sobivamo, ki odpira nove možnosti bivanja starejših pri nas. Skupno bivanje prinaša veliko dobrobiti: druženje, medsebojno pomoč in tudi finančni prihranek. Več nam je povedala tokratna gostja: gospo Ireno Majcen, ministrico Ministrstva za okolje in prostor.

Damijana Medved

pogovorstarostživljenjesobivanjevzgoja

Pogovor o

VEČ ...|23. 5. 2018
Drugo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018

V studiu Radia Ognjišče smo tokrat soočili predstavnike in kandidate štirih političnih strank, poslanca SDS Anžeta Logarja, poslanca Levice Miha Kordiša, kandidata Liste Marjana Šarca Vojmirja Urlepa in kandidata Združene desnice Aleša Primca.

Drugo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018

V studiu Radia Ognjišče smo tokrat soočili predstavnike in kandidate štirih političnih strank, poslanca SDS Anžeta Logarja, poslanca Levice Miha Kordiša, kandidata Liste Marjana Šarca Vojmirja Urlepa in kandidata Združene desnice Aleša Primca.

Pogovor o

Drugo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018
V studiu Radia Ognjišče smo tokrat soočili predstavnike in kandidate štirih političnih strank, poslanca SDS Anžeta Logarja, poslanca Levice Miha Kordiša, kandidata Liste Marjana Šarca Vojmirja Urlepa in kandidata Združene desnice Aleša Primca.
VEČ ...|23. 5. 2018
Drugo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018
V studiu Radia Ognjišče smo tokrat soočili predstavnike in kandidate štirih političnih strank, poslanca SDS Anžeta Logarja, poslanca Levice Miha Kordiša, kandidata Liste Marjana Šarca Vojmirja Urlepa in kandidata Združene desnice Aleša Primca.

Tanja DominkoAndrej Šinko

Kmetijska oddaja

VEČ ...|20. 5. 2018
Pavel Zdešar: Rojstvo ideje o Svetovnem dnevu čebel

Ta praznik je pomemben kot gibanje in ne samo kot ideja. Po celem svetu bodo mediji vsako leto objavili, da na predlog države Slovenije praznujemo ta dan, naslednji rodovi in mladi v šolah bodo na čebele, na biodiverziteto pa na selekcijo v naravi, na čisto okolje, gledali tudi iz tega gledišča je dodal Zdešar in čestital aktualnemu predsedniku Noču, kmetijskemu ministru Židanu in vsej veliki skupini ljudi, ki se je več let trudila za ta cilj. Presrečen sem, da se je to zgodilo, čestitam izvajalcem, ki so naredili za slovenstvo eno res lepo delo, ki več pomeni, kot si zdajle sploh predstavljamo. Vsi vemo, kako zdaj živimo, v kakšnem okolju, kako se borimo za hrano, kaj se v svetu vse dogaja in mislim da je to en dogodek v slovenski zgodovini, delček tega, kar je rekel Trubar: Stati in obstati!

Pavel Zdešar: Rojstvo ideje o Svetovnem dnevu čebel

Ta praznik je pomemben kot gibanje in ne samo kot ideja. Po celem svetu bodo mediji vsako leto objavili, da na predlog države Slovenije praznujemo ta dan, naslednji rodovi in mladi v šolah bodo na čebele, na biodiverziteto pa na selekcijo v naravi, na čisto okolje, gledali tudi iz tega gledišča je dodal Zdešar in čestital aktualnemu predsedniku Noču, kmetijskemu ministru Židanu in vsej veliki skupini ljudi, ki se je več let trudila za ta cilj. Presrečen sem, da se je to zgodilo, čestitam izvajalcem, ki so naredili za slovenstvo eno res lepo delo, ki več pomeni, kot si zdajle sploh predstavljamo. Vsi vemo, kako zdaj živimo, v kakšnem okolju, kako se borimo za hrano, kaj se v svetu vse dogaja in mislim da je to en dogodek v slovenski zgodovini, delček tega, kar je rekel Trubar: Stati in obstati!

čebelesvetovni dan čebelpavel zdešar

Kmetijska oddaja

Pavel Zdešar: Rojstvo ideje o Svetovnem dnevu čebel
Ta praznik je pomemben kot gibanje in ne samo kot ideja. Po celem svetu bodo mediji vsako leto objavili, da na predlog države Slovenije praznujemo ta dan, naslednji rodovi in mladi v šolah bodo na čebele, na biodiverziteto pa na selekcijo v naravi, na čisto okolje, gledali tudi iz tega gledišča je dodal Zdešar in čestital aktualnemu predsedniku Noču, kmetijskemu ministru Židanu in vsej veliki skupini ljudi, ki se je več let trudila za ta cilj. Presrečen sem, da se je to zgodilo, čestitam izvajalcem, ki so naredili za slovenstvo eno res lepo delo, ki več pomeni, kot si zdajle sploh predstavljamo. Vsi vemo, kako zdaj živimo, v kakšnem okolju, kako se borimo za hrano, kaj se v svetu vse dogaja in mislim da je to en dogodek v slovenski zgodovini, delček tega, kar je rekel Trubar: Stati in obstati!
VEČ ...|20. 5. 2018
Pavel Zdešar: Rojstvo ideje o Svetovnem dnevu čebel
Ta praznik je pomemben kot gibanje in ne samo kot ideja. Po celem svetu bodo mediji vsako leto objavili, da na predlog države Slovenije praznujemo ta dan, naslednji rodovi in mladi v šolah bodo na čebele, na biodiverziteto pa na selekcijo v naravi, na čisto okolje, gledali tudi iz tega gledišča je dodal Zdešar in čestital aktualnemu predsedniku Noču, kmetijskemu ministru Židanu in vsej veliki skupini ljudi, ki se je več let trudila za ta cilj. Presrečen sem, da se je to zgodilo, čestitam izvajalcem, ki so naredili za slovenstvo eno res lepo delo, ki več pomeni, kot si zdajle sploh predstavljamo. Vsi vemo, kako zdaj živimo, v kakšnem okolju, kako se borimo za hrano, kaj se v svetu vse dogaja in mislim da je to en dogodek v slovenski zgodovini, delček tega, kar je rekel Trubar: Stati in obstati!

Robert Božič

čebelesvetovni dan čebelpavel zdešar

Pogovor o

VEČ ...|16. 5. 2018
Prvo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018

Volilna tekma je pred vrati in soočenje različnih programskih in aktualnih stališč smo pripravili tudi na valovih Radia Ognjišče, in sicer skupaj s portalom Domovina.je. V dveh soočenjih naj bi se srečali kandidati in kandidatke štirinajstih političnih strank oziroma list. V prvem so bili z nami predstavnik koalicijske stranke Socialni demokrati Jernej Štromajer, predsednik Nove Slovenije Krščanskih demokratov Matej Tonin, predstavnik stranke Andrej Čuš in Zeleni Zvonko Lah, predstavnik stranke Dobra država Tilen Majnardi in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Primož Jelševar. Slišali smo med drugim stališča na temo gospodarstva in migracij.

Prvo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018

Volilna tekma je pred vrati in soočenje različnih programskih in aktualnih stališč smo pripravili tudi na valovih Radia Ognjišče, in sicer skupaj s portalom Domovina.je. V dveh soočenjih naj bi se srečali kandidati in kandidatke štirinajstih političnih strank oziroma list. V prvem so bili z nami predstavnik koalicijske stranke Socialni demokrati Jernej Štromajer, predsednik Nove Slovenije Krščanskih demokratov Matej Tonin, predstavnik stranke Andrej Čuš in Zeleni Zvonko Lah, predstavnik stranke Dobra država Tilen Majnardi in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Primož Jelševar. Slišali smo med drugim stališča na temo gospodarstva in migracij.

Pogovor o

Prvo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018
Volilna tekma je pred vrati in soočenje različnih programskih in aktualnih stališč smo pripravili tudi na valovih Radia Ognjišče, in sicer skupaj s portalom Domovina.je. V dveh soočenjih naj bi se srečali kandidati in kandidatke štirinajstih političnih strank oziroma list. V prvem so bili z nami predstavnik koalicijske stranke Socialni demokrati Jernej Štromajer, predsednik Nove Slovenije Krščanskih demokratov Matej Tonin, predstavnik stranke Andrej Čuš in Zeleni Zvonko Lah, predstavnik stranke Dobra država Tilen Majnardi in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Primož Jelševar. Slišali smo med drugim stališča na temo gospodarstva in migracij.
VEČ ...|16. 5. 2018
Prvo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018
Volilna tekma je pred vrati in soočenje različnih programskih in aktualnih stališč smo pripravili tudi na valovih Radia Ognjišče, in sicer skupaj s portalom Domovina.je. V dveh soočenjih naj bi se srečali kandidati in kandidatke štirinajstih političnih strank oziroma list. V prvem so bili z nami predstavnik koalicijske stranke Socialni demokrati Jernej Štromajer, predsednik Nove Slovenije Krščanskih demokratov Matej Tonin, predstavnik stranke Andrej Čuš in Zeleni Zvonko Lah, predstavnik stranke Dobra država Tilen Majnardi in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Primož Jelševar. Slišali smo med drugim stališča na temo gospodarstva in migracij.

Tanja DominkoAndrej Šinko

Pogovor o

VEČ ...|9. 5. 2018
Pred referendumom o zakonu o drugem tiru smo soočili Kovačiča in Lebna

Soočili smo pobudnika nedeljskega referenduma Vilija Kovačiča in zagovornika zakona o drugem tiru Jureta Lebna. Organizatorji referendumske kampanje imajo le še nekaj deset ur časa, da volivce prepričajo o prednostih oz. slabostih zakona o drugem tiru. Ponovljena kampanja zaenkrat ni postregla s presenečenji. Kovačič in Leben s stališči vztrajata na nasprotnih bregovih, oba pa pozivata k čim večji referendumski udeležbi.

Pred referendumom o zakonu o drugem tiru smo soočili Kovačiča in Lebna

Soočili smo pobudnika nedeljskega referenduma Vilija Kovačiča in zagovornika zakona o drugem tiru Jureta Lebna. Organizatorji referendumske kampanje imajo le še nekaj deset ur časa, da volivce prepričajo o prednostih oz. slabostih zakona o drugem tiru. Ponovljena kampanja zaenkrat ni postregla s presenečenji. Kovačič in Leben s stališči vztrajata na nasprotnih bregovih, oba pa pozivata k čim večji referendumski udeležbi.

Pogovor o

Pred referendumom o zakonu o drugem tiru smo soočili Kovačiča in Lebna
Soočili smo pobudnika nedeljskega referenduma Vilija Kovačiča in zagovornika zakona o drugem tiru Jureta Lebna. Organizatorji referendumske kampanje imajo le še nekaj deset ur časa, da volivce prepričajo o prednostih oz. slabostih zakona o drugem tiru. Ponovljena kampanja zaenkrat ni postregla s presenečenji. Kovačič in Leben s stališči vztrajata na nasprotnih bregovih, oba pa pozivata k čim večji referendumski udeležbi.
VEČ ...|9. 5. 2018
Pred referendumom o zakonu o drugem tiru smo soočili Kovačiča in Lebna
Soočili smo pobudnika nedeljskega referenduma Vilija Kovačiča in zagovornika zakona o drugem tiru Jureta Lebna. Organizatorji referendumske kampanje imajo le še nekaj deset ur časa, da volivce prepričajo o prednostih oz. slabostih zakona o drugem tiru. Ponovljena kampanja zaenkrat ni postregla s presenečenji. Kovačič in Leben s stališči vztrajata na nasprotnih bregovih, oba pa pozivata k čim večji referendumski udeležbi.

Alen Salihović

Naš pogled

VEČ ...|1. 5. 2018
Raziskava: Kaj nas naredi za uspešne in srečne?

Ta komentar je raziskava o raziskavah. O delu, seveda. K brskanju po spletu za takimi raziskavami me je spodbudilo predavanje, ki ga je za radijske sodelavce pripravil specialni pedagog Marko Juhant. Navajal je raziskavo s Harvarda, ene najprestižnejših univerz na svetu. In sem tudi sama pobrskala, za kakšno raziskavo pravzaprav gre.

Raziskava: Kaj nas naredi za uspešne in srečne?

Ta komentar je raziskava o raziskavah. O delu, seveda. K brskanju po spletu za takimi raziskavami me je spodbudilo predavanje, ki ga je za radijske sodelavce pripravil specialni pedagog Marko Juhant. Navajal je raziskavo s Harvarda, ene najprestižnejših univerz na svetu. In sem tudi sama pobrskala, za kakšno raziskavo pravzaprav gre.

Naš pogled

Raziskava: Kaj nas naredi za uspešne in srečne?
Ta komentar je raziskava o raziskavah. O delu, seveda. K brskanju po spletu za takimi raziskavami me je spodbudilo predavanje, ki ga je za radijske sodelavce pripravil specialni pedagog Marko Juhant. Navajal je raziskavo s Harvarda, ene najprestižnejših univerz na svetu. In sem tudi sama pobrskala, za kakšno raziskavo pravzaprav gre.
VEČ ...|1. 5. 2018
Raziskava: Kaj nas naredi za uspešne in srečne?
Ta komentar je raziskava o raziskavah. O delu, seveda. K brskanju po spletu za takimi raziskavami me je spodbudilo predavanje, ki ga je za radijske sodelavce pripravil specialni pedagog Marko Juhant. Navajal je raziskavo s Harvarda, ene najprestižnejših univerz na svetu. In sem tudi sama pobrskala, za kakšno raziskavo pravzaprav gre.

Marta Jerebič

Doživetja narave

VEČ ...|27. 4. 2018
Odvisnost kmetijske pridelave od vremena - dr. Andreja Sušnik

Doživetja narave smo posvetili odvisnosti kmetijske pridelava od vremena. Biti vrtičkar ali celo kmet zahteva določeno znanje, ki ga je v Sloveniji potrebno okrepiti. Tudi s področja poznavanja meteorologije. To so besede naše sogovornice dr. Andreje Sušnik, iz agencije za okolje. Tudi o vse pogostejših sušah, agrometeorološkem portalu in prilagajanju na podnebne spremembe je tekla beseda.

Odvisnost kmetijske pridelave od vremena - dr. Andreja Sušnik

Doživetja narave smo posvetili odvisnosti kmetijske pridelava od vremena. Biti vrtičkar ali celo kmet zahteva določeno znanje, ki ga je v Sloveniji potrebno okrepiti. Tudi s področja poznavanja meteorologije. To so besede naše sogovornice dr. Andreje Sušnik, iz agencije za okolje. Tudi o vse pogostejših sušah, agrometeorološkem portalu in prilagajanju na podnebne spremembe je tekla beseda.

Doživetja narave

Odvisnost kmetijske pridelave od vremena - dr. Andreja Sušnik
Doživetja narave smo posvetili odvisnosti kmetijske pridelava od vremena. Biti vrtičkar ali celo kmet zahteva določeno znanje, ki ga je v Sloveniji potrebno okrepiti. Tudi s področja poznavanja meteorologije. To so besede naše sogovornice dr. Andreje Sušnik, iz agencije za okolje. Tudi o vse pogostejših sušah, agrometeorološkem portalu in prilagajanju na podnebne spremembe je tekla beseda.
VEČ ...|27. 4. 2018
Odvisnost kmetijske pridelave od vremena - dr. Andreja Sušnik
Doživetja narave smo posvetili odvisnosti kmetijske pridelava od vremena. Biti vrtičkar ali celo kmet zahteva določeno znanje, ki ga je v Sloveniji potrebno okrepiti. Tudi s področja poznavanja meteorologije. To so besede naše sogovornice dr. Andreje Sušnik, iz agencije za okolje. Tudi o vse pogostejših sušah, agrometeorološkem portalu in prilagajanju na podnebne spremembe je tekla beseda.

Blaž Lesnik

Doživetja narave

VEČ ...|9. 3. 2018
Oddaja o vremenu z dr. Boštjanom Paradižem o zraku

V Doživetjih narave smo odprli novo vremensko poglavje. Brez kisika lahko človek zdrži brez posledic za zdravje le pet minut, zato je zelo pomembno, kakšen zrak dihamo. Zrak, merjenje njegove kakovosti in povezavo z zdravjem smo vzeli pod drobnogled. Naš sogovornik je bil strokovnjak iz agencije za okolje dr. Boštjan Paradiž.

Oddaja o vremenu z dr. Boštjanom Paradižem o zraku

V Doživetjih narave smo odprli novo vremensko poglavje. Brez kisika lahko človek zdrži brez posledic za zdravje le pet minut, zato je zelo pomembno, kakšen zrak dihamo. Zrak, merjenje njegove kakovosti in povezavo z zdravjem smo vzeli pod drobnogled. Naš sogovornik je bil strokovnjak iz agencije za okolje dr. Boštjan Paradiž.

Doživetja narave

Oddaja o vremenu z dr. Boštjanom Paradižem o zraku
V Doživetjih narave smo odprli novo vremensko poglavje. Brez kisika lahko človek zdrži brez posledic za zdravje le pet minut, zato je zelo pomembno, kakšen zrak dihamo. Zrak, merjenje njegove kakovosti in povezavo z zdravjem smo vzeli pod drobnogled. Naš sogovornik je bil strokovnjak iz agencije za okolje dr. Boštjan Paradiž.
VEČ ...|9. 3. 2018
Oddaja o vremenu z dr. Boštjanom Paradižem o zraku
V Doživetjih narave smo odprli novo vremensko poglavje. Brez kisika lahko človek zdrži brez posledic za zdravje le pet minut, zato je zelo pomembno, kakšen zrak dihamo. Zrak, merjenje njegove kakovosti in povezavo z zdravjem smo vzeli pod drobnogled. Naš sogovornik je bil strokovnjak iz agencije za okolje dr. Boštjan Paradiž.

Blaž Lesnik

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|18. 2. 2018
16 let JRS v Sloveniji

Jezuitski provincial p. Ivan Bresciani je govorili o prehojeni 16-letni poti Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji.

16 let JRS v Sloveniji

Jezuitski provincial p. Ivan Bresciani je govorili o prehojeni 16-letni poti Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji.

infobeguncipapež

Gradimo odprto družbo

16 let JRS v Sloveniji
Jezuitski provincial p. Ivan Bresciani je govorili o prehojeni 16-letni poti Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji.
VEČ ...|18. 2. 2018
16 let JRS v Sloveniji
Jezuitski provincial p. Ivan Bresciani je govorili o prehojeni 16-letni poti Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji.

Matjaž Merljak

infobeguncipapež

Pogovor o

VEČ ...|7. 2. 2018
Prešernov dan - kulturni praznik - Mitja Čander

V oddaji Pogovor o je bil gost vsestranski kulturni delavec Mitja Čander. Predstavil nam je svoj pogled na slovensko kulturo, na njen pomen in tudi na naš odnos do nje. Zanimalo nas je tudi njegovo stališče o povezovanju kulture s turizmom in gospodarstvom.

Prešernov dan - kulturni praznik - Mitja Čander

V oddaji Pogovor o je bil gost vsestranski kulturni delavec Mitja Čander. Predstavil nam je svoj pogled na slovensko kulturo, na njen pomen in tudi na naš odnos do nje. Zanimalo nas je tudi njegovo stališče o povezovanju kulture s turizmom in gospodarstvom.

Pogovor o

Prešernov dan - kulturni praznik - Mitja Čander
V oddaji Pogovor o je bil gost vsestranski kulturni delavec Mitja Čander. Predstavil nam je svoj pogled na slovensko kulturo, na njen pomen in tudi na naš odnos do nje. Zanimalo nas je tudi njegovo stališče o povezovanju kulture s turizmom in gospodarstvom.
VEČ ...|7. 2. 2018
Prešernov dan - kulturni praznik - Mitja Čander
V oddaji Pogovor o je bil gost vsestranski kulturni delavec Mitja Čander. Predstavil nam je svoj pogled na slovensko kulturo, na njen pomen in tudi na naš odnos do nje. Zanimalo nas je tudi njegovo stališče o povezovanju kulture s turizmom in gospodarstvom.

Helena Škrlec

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|2. 2. 2018
Nasvet o prvem spomladanskem dognojevanju ži v EKO pridelavi

Pridelovalcem ozimin in travinja se vsako leto poraja vprašanje kdaj je najbolj primeren čas za prva dognojevanja. Pri tem so pozorni, da ne ukrepajo prezgodaj in s tem povečajo nevarnost za pozebo posevkov, ogrožajo okolje ali kršijo zakonodajo. O vsem tem je svetovala Mateja Strgulec, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto.

Nasvet o prvem spomladanskem dognojevanju ži v EKO pridelavi

Pridelovalcem ozimin in travinja se vsako leto poraja vprašanje kdaj je najbolj primeren čas za prva dognojevanja. Pri tem so pozorni, da ne ukrepajo prezgodaj in s tem povečajo nevarnost za pozebo posevkov, ogrožajo okolje ali kršijo zakonodajo. O vsem tem je svetovala Mateja Strgulec, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto.

Minute za kmetijstvo in podeželje

Nasvet o prvem spomladanskem dognojevanju ži v EKO pridelavi
Pridelovalcem ozimin in travinja se vsako leto poraja vprašanje kdaj je najbolj primeren čas za prva dognojevanja. Pri tem so pozorni, da ne ukrepajo prezgodaj in s tem povečajo nevarnost za pozebo posevkov, ogrožajo okolje ali kršijo zakonodajo. O vsem tem je svetovala Mateja Strgulec, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto.
VEČ ...|2. 2. 2018
Nasvet o prvem spomladanskem dognojevanju ži v EKO pridelavi
Pridelovalcem ozimin in travinja se vsako leto poraja vprašanje kdaj je najbolj primeren čas za prva dognojevanja. Pri tem so pozorni, da ne ukrepajo prezgodaj in s tem povečajo nevarnost za pozebo posevkov, ogrožajo okolje ali kršijo zakonodajo. O vsem tem je svetovala Mateja Strgulec, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto.

Robert Božič

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|14. 9. 2019
Trma, disleksija, ljubosumje

V septembrski oddaji iz rednega cikla pogovorov s specialnim pedagogom Markom Juhantom smo govorili o težavah deklice zaradi disleksije, o ljubosumju ter odgovorili tudi na več ostalih vprašanj poslušalk in poslušalcev.

Trma, disleksija, ljubosumje

V septembrski oddaji iz rednega cikla pogovorov s specialnim pedagogom Markom Juhantom smo govorili o težavah deklice zaradi disleksije, o ljubosumju ter odgovorili tudi na več ostalih vprašanj poslušalk in poslušalcev.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeinfoodnosipogovorvzgojasvetovanje

Sol in luč

VEČ ...|17. 9. 2019
Thomas Erikson; O štirih vrstah vedenjskih tipov.

Vsi smo se že kdaj spraševali zakaj nekateri ničesar ne razumejo. Rdeči so dominantni in gospodovalni, rumeni družabni in optimistični, zeleni so sproščeni in prijazni, modri pa analitični in natančni. Predstavili smo knjigo (mednarodno uspešnico) z naslovom Obkroženi z idioti, avtorja Thomasa Eriksona.

Thomas Erikson; O štirih vrstah vedenjskih tipov.

Vsi smo se že kdaj spraševali zakaj nekateri ničesar ne razumejo. Rdeči so dominantni in gospodovalni, rumeni družabni in optimistični, zeleni so sproščeni in prijazni, modri pa analitični in natančni. Predstavili smo knjigo (mednarodno uspešnico) z naslovom Obkroženi z idioti, avtorja Thomasa Eriksona.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Dogodki

VEČ ...|8. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Jure Sešek

kolesarjenje 2019

Doživetja narave

VEČ ...|13. 9. 2019
Dobitnik Zlatega cepina Luka Stražar

V tokratni oddaji je o svojem doživljanju gora, navpičnic v skalah in večnega ledu spregovoril aktualni dobitnik Zlatega cepina Luka Stražar.

Dobitnik Zlatega cepina Luka Stražar

V tokratni oddaji je o svojem doživljanju gora, navpičnic v skalah in večnega ledu spregovoril aktualni dobitnik Zlatega cepina Luka Stražar.

Blaž Lesnik

naravapogovoršportLuka Stražarzlati cepin

Svetovalnica

VEČ ...|18. 9. 2019
Pravne zagate

Z nami je bila naša redna gostja odvetnica Mateja Maček, ki je odgovarjala na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

Pravne zagate

Z nami je bila naša redna gostja odvetnica Mateja Maček, ki je odgovarjala na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

Jože Bartolj

svetovanjepogovor

Pogovor o

VEČ ...|18. 9. 2019
Živeti in preživeti z zvermi?

Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.

Živeti in preživeti z zvermi?

Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.

Petra Stopar

kmetijstvopolitikanarava

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 9. 2019
Kustos za en dan Rafko Valenčič - Razstava Aleša Novaka - KD Mohorjan Prevalje vabi na glasbeno jesen

Narodna galerija vabi jutri na javno vodstvo v okviru cikla Kustos za en dan, ko bo nastopil prof. dr. Rafko Valenčič.Galerija Kemijskega inštituta v Ljubljani vabi na razstavo kiparskih del Boštjana Novaka z naslovom »Abstraktni ključ«.Prihaja bogata glasbena jesen KD Mohorjan Prevalje, ki jo posvečajo sto letnici prihoda Mohorjeve iz Celovca na Prevalje in 85. letnici rojstva Lojzeta Lebiča.

Kustos za en dan Rafko Valenčič - Razstava Aleša Novaka - KD Mohorjan Prevalje vabi na glasbeno jesen

Narodna galerija vabi jutri na javno vodstvo v okviru cikla Kustos za en dan, ko bo nastopil prof. dr. Rafko Valenčič.Galerija Kemijskega inštituta v Ljubljani vabi na razstavo kiparskih del Boštjana Novaka z naslovom »Abstraktni ključ«.Prihaja bogata glasbena jesen KD Mohorjan Prevalje, ki jo posvečajo sto letnici prihoda Mohorjeve iz Celovca na Prevalje in 85. letnici rojstva Lojzeta Lebiča.

Jože Bartolj

kulturaRafko ValenčičJožko KertBoštjan Novak

Komentar Časnik.si

VEČ ...|18. 9. 2019
Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo

29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo

29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

Toni Mrvič

infokomentarčasnikpolitika

Iz Betanije

VEČ ...|18. 9. 2019
Vzgoja za vrednote

Helena Alenka Bizjak govori o knjigi Učna ura pod cvetočo češnjo.

Vzgoja za vrednote

Helena Alenka Bizjak govori o knjigi Učna ura pod cvetočo češnjo.

Mateja Subotičanec

mladivzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|18. 9. 2019
Pravne zagate

Z nami je bila naša redna gostja odvetnica Mateja Maček, ki je odgovarjala na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

Pravne zagate

Z nami je bila naša redna gostja odvetnica Mateja Maček, ki je odgovarjala na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

Jože Bartolj

svetovanjepogovor