Obeležujemo mednarodni dan boja proti otroškemu raku

Simbol boja proti otroškemu raku je zlata pentlja. V društvu Junaki 3. nadstropja pozivajo vse, da si jo danes nadenejo in tako simbolično podprejo otroke, ki se na pediatrični kliniki v Ljubljani borijo s to zahrbtno boleznijo. 

Mednarodni dan boja proti otroškemu raku je svetovna kampanja, ki ozavešča o raku v otroštvu in mladosti. Danes je otroke na oddelku v tretjem nadstropju ljubljanske pediatrične klinike obiskal in razvedril znani pisatelj Primož Suhodolčan skupaj z društvenim medom Matom, ki ga otroci dobro poznajo.

V Sloveniji za rakom vsako leto zboli približno 80 otrok in mladostnikov. Ozdravljivost je 80-odstotna, mnogi pa bitko s to kruto boleznijo žal izgubijo. Maja Lipnik Mama deklice Žive, ki je pri dveh letih dobila diagnozo raka, ozdravela in nato ponovno zbolela za še hujšo obliko te bolezni, nam je povedala kako je sprejeti otrokovo diagnozo.

Maja Lipnik nam je podrobno spregovorila, kako so prišli do spoznanja, da ima hčerka Živa raka na malih možganih. To je zgolj ena od mnogih zgodb Junakov 3. nadstropja. Njihovo društvo sicer združuje starše otrok, obolelih za rakom, ki si med seboj nudijo podporo in razumevanje v težkem obdobju strahu in negotovosti. Z izkušnjami in voljo nudijo oporo družinam, ki se soočijo s to hudo boleznijo. Pri tem se osredotočajo predvsem na finančno, socialno in psihološko pomoč otrokom in njihovim družinam med in po zdravljenju bolezni. 

15. 2. 2024
Obeležujemo mednarodni dan boja proti otroškemu raku

Simbol boja proti otroškemu raku je zlata pentlja. V društvu Junaki 3. nadstropja pozivajo vse, da si jo danes nadenejo in tako simbolično podprejo otroke, ki se na pediatrični kliniki v Ljubljani borijo s to zahrbtno boleznijo. 

Mednarodni dan boja proti otroškemu raku je svetovna kampanja, ki ozavešča o raku v otroštvu in mladosti. Danes je otroke na oddelku v tretjem nadstropju ljubljanske pediatrične klinike obiskal in razvedril znani pisatelj Primož Suhodolčan skupaj z društvenim medom Matom, ki ga otroci dobro poznajo.

V Sloveniji za rakom vsako leto zboli približno 80 otrok in mladostnikov. Ozdravljivost je 80-odstotna, mnogi pa bitko s to kruto boleznijo žal izgubijo. Maja Lipnik Mama deklice Žive, ki je pri dveh letih dobila diagnozo raka, ozdravela in nato ponovno zbolela za še hujšo obliko te bolezni, nam je povedala kako je sprejeti otrokovo diagnozo.

Maja Lipnik nam je podrobno spregovorila, kako so prišli do spoznanja, da ima hčerka Živa raka na malih možganih. To je zgolj ena od mnogih zgodb Junakov 3. nadstropja. Njihovo društvo sicer združuje starše otrok, obolelih za rakom, ki si med seboj nudijo podporo in razumevanje v težkem obdobju strahu in negotovosti. Z izkušnjami in voljo nudijo oporo družinam, ki se soočijo s to hudo boleznijo. Pri tem se osredotočajo predvsem na finančno, socialno in psihološko pomoč otrokom in njihovim družinam med in po zdravljenju bolezni. 

Radio Ognjišče

VEČ ...|15. 2. 2024
Obeležujemo mednarodni dan boja proti otroškemu raku

Simbol boja proti otroškemu raku je zlata pentlja. V društvu Junaki 3. nadstropja pozivajo vse, da si jo danes nadenejo in tako simbolično podprejo otroke, ki se na pediatrični kliniki v Ljubljani borijo s to zahrbtno boleznijo. 

Mednarodni dan boja proti otroškemu raku je svetovna kampanja, ki ozavešča o raku v otroštvu in mladosti. Danes je otroke na oddelku v tretjem nadstropju ljubljanske pediatrične klinike obiskal in razvedril znani pisatelj Primož Suhodolčan skupaj z društvenim medom Matom, ki ga otroci dobro poznajo.

V Sloveniji za rakom vsako leto zboli približno 80 otrok in mladostnikov. Ozdravljivost je 80-odstotna, mnogi pa bitko s to kruto boleznijo žal izgubijo. Maja Lipnik Mama deklice Žive, ki je pri dveh letih dobila diagnozo raka, ozdravela in nato ponovno zbolela za še hujšo obliko te bolezni, nam je povedala kako je sprejeti otrokovo diagnozo.

Maja Lipnik nam je podrobno spregovorila, kako so prišli do spoznanja, da ima hčerka Živa raka na malih možganih. To je zgolj ena od mnogih zgodb Junakov 3. nadstropja. Njihovo društvo sicer združuje starše otrok, obolelih za rakom, ki si med seboj nudijo podporo in razumevanje v težkem obdobju strahu in negotovosti. Z izkušnjami in voljo nudijo oporo družinam, ki se soočijo s to hudo boleznijo. Pri tem se osredotočajo predvsem na finančno, socialno in psihološko pomoč otrokom in njihovim družinam med in po zdravljenju bolezni. 

Radio Ognjišče

infopogovorrak

Informativni prispevki

VEČ ... |
Dr. Boštjan Marko Turk o političnem boju pred državnozborskimi volitvami

Kampanja pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji se še ni uradno začela, a je politični boj že na polnih obratih. Spremljamo vladno razdeljevanje bonbončkov, srečevanja strank z ljudmi na terenu, množice plakatov in intenzivno dogajanje na družbenih omrežjih, pa tudi prestope in afere. Strici iz ozadja ne mirujejo. Za komentar smo prosili profesorja, publicista in političnega analitika dr. Boštjana Marka Turka.

Dr. Boštjan Marko Turk o političnem boju pred državnozborskimi volitvami

Kampanja pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji se še ni uradno začela, a je politični boj že na polnih obratih. Spremljamo vladno razdeljevanje bonbončkov, srečevanja strank z ljudmi na terenu, množice plakatov in intenzivno dogajanje na družbenih omrežjih, pa tudi prestope in afere. Strici iz ozadja ne mirujejo. Za komentar smo prosili profesorja, publicista in političnega analitika dr. Boštjana Marka Turka.

infopogovorpolitikavolitve v državni zbor

Informativni prispevki

Dr. Boštjan Marko Turk o političnem boju pred državnozborskimi volitvami

Kampanja pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji se še ni uradno začela, a je politični boj že na polnih obratih. Spremljamo vladno razdeljevanje bonbončkov, srečevanja strank z ljudmi na terenu, množice plakatov in intenzivno dogajanje na družbenih omrežjih, pa tudi prestope in afere. Strici iz ozadja ne mirujejo. Za komentar smo prosili profesorja, publicista in političnega analitika dr. Boštjana Marka Turka.

VEČ ...|29. 1. 2026
Dr. Boštjan Marko Turk o političnem boju pred državnozborskimi volitvami

Kampanja pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji se še ni uradno začela, a je politični boj že na polnih obratih. Spremljamo vladno razdeljevanje bonbončkov, srečevanja strank z ljudmi na terenu, množice plakatov in intenzivno dogajanje na družbenih omrežjih, pa tudi prestope in afere. Strici iz ozadja ne mirujejo. Za komentar smo prosili profesorja, publicista in političnega analitika dr. Boštjana Marka Turka.

Helena Križnik

infopogovorpolitikavolitve v državni zbor

Informativni prispevki

VEČ ... |
Tomaž Merše: Koliko manj imamo v denarnicah?

Vlada Roberta Goloba je v eni prvih svojih potez razveljavila spremembe dohodnine prejšnje vlade, s čimer je povzročila, da nam je pri plači v denarnici ostalo manj denarja. Ampak to še zdaleč ni edina odločitev, ki nas je udarila po žepu. V društvu Družinska pobuda so se poglobili v številke in izračuni kažejo šokanten rezultat. Tanja Dominko je poklicala predsednika društva Družinska pobuda Tomaža Meršeta.

Tomaž Merše: Koliko manj imamo v denarnicah?

Vlada Roberta Goloba je v eni prvih svojih potez razveljavila spremembe dohodnine prejšnje vlade, s čimer je povzročila, da nam je pri plači v denarnici ostalo manj denarja. Ampak to še zdaleč ni edina odločitev, ki nas je udarila po žepu. V društvu Družinska pobuda so se poglobili v številke in izračuni kažejo šokanten rezultat. Tanja Dominko je poklicala predsednika društva Družinska pobuda Tomaža Meršeta.

info

Informativni prispevki

Tomaž Merše: Koliko manj imamo v denarnicah?

Vlada Roberta Goloba je v eni prvih svojih potez razveljavila spremembe dohodnine prejšnje vlade, s čimer je povzročila, da nam je pri plači v denarnici ostalo manj denarja. Ampak to še zdaleč ni edina odločitev, ki nas je udarila po žepu. V društvu Družinska pobuda so se poglobili v številke in izračuni kažejo šokanten rezultat. Tanja Dominko je poklicala predsednika društva Družinska pobuda Tomaža Meršeta.

VEČ ...|28. 1. 2026
Tomaž Merše: Koliko manj imamo v denarnicah?

Vlada Roberta Goloba je v eni prvih svojih potez razveljavila spremembe dohodnine prejšnje vlade, s čimer je povzročila, da nam je pri plači v denarnici ostalo manj denarja. Ampak to še zdaleč ni edina odločitev, ki nas je udarila po žepu. V društvu Družinska pobuda so se poglobili v številke in izračuni kažejo šokanten rezultat. Tanja Dominko je poklicala predsednika društva Družinska pobuda Tomaža Meršeta.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ... |
Evropski parlament med trgovinskimi pritiski in obrambo kmeta. Komentar poslanke Romane Tomc

V pogovoru z evropsko poslanko (ELS/SDS) Romano Tomc smo se dotaknili zaostrovanja odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, vprašanja enotnosti EU ter aktualnega dogajanja okoli trgovinskega sporazuma z državami Mercosurja, ki je v zadnjih tednih sprožil val protestov evropskih kmetov.

Evropski parlament med trgovinskimi pritiski in obrambo kmeta. Komentar poslanke Romane Tomc

V pogovoru z evropsko poslanko (ELS/SDS) Romano Tomc smo se dotaknili zaostrovanja odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, vprašanja enotnosti EU ter aktualnega dogajanja okoli trgovinskega sporazuma z državami Mercosurja, ki je v zadnjih tednih sprožil val protestov evropskih kmetov.

infoeukmetjemercosurzdagrenladnijapolitika

Informativni prispevki

Evropski parlament med trgovinskimi pritiski in obrambo kmeta. Komentar poslanke Romane Tomc

V pogovoru z evropsko poslanko (ELS/SDS) Romano Tomc smo se dotaknili zaostrovanja odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, vprašanja enotnosti EU ter aktualnega dogajanja okoli trgovinskega sporazuma z državami Mercosurja, ki je v zadnjih tednih sprožil val protestov evropskih kmetov.

VEČ ...|21. 1. 2026
Evropski parlament med trgovinskimi pritiski in obrambo kmeta. Komentar poslanke Romane Tomc

V pogovoru z evropsko poslanko (ELS/SDS) Romano Tomc smo se dotaknili zaostrovanja odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, vprašanja enotnosti EU ter aktualnega dogajanja okoli trgovinskega sporazuma z državami Mercosurja, ki je v zadnjih tednih sprožil val protestov evropskih kmetov.

Radio Ognjišče

infoeukmetjemercosurzdagrenladnijapolitika

Informativni prispevki

VEČ ... |
Trump v Davosu: Le ZDA lahko branijo Grenlandijo. Komentar dr. Farisa Kočana.

Le ZDA lahko branijo Grenlandijo, je danes na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu dejal ameriški predsednik Donald Trump. Pozval je k takojšnjim pogajanjem za pridobitev otoka in dejal, da za dosego tega cilja ne bo uporabil sile. V govoru v nabito polni dvorani je sicer predvsem hvalil svoje politike v drugem mandatu. Med uspehi je med drugim navedel nizko inflacijo v ZDA in rast, kakršne da še nobena država ni doživela. ZDA so gospodarski motor planeta in ko Amerika cveti, cveti cel svet, je dejal, medtem ko je za Evropo ocenil, da ne gre v pravo smer. Za komentar smo prosili raziskovalca na Fakulteti za družbena vede dr. Farisa Kočana.

Trump v Davosu: Le ZDA lahko branijo Grenlandijo. Komentar dr. Farisa Kočana.

Le ZDA lahko branijo Grenlandijo, je danes na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu dejal ameriški predsednik Donald Trump. Pozval je k takojšnjim pogajanjem za pridobitev otoka in dejal, da za dosego tega cilja ne bo uporabil sile. V govoru v nabito polni dvorani je sicer predvsem hvalil svoje politike v drugem mandatu. Med uspehi je med drugim navedel nizko inflacijo v ZDA in rast, kakršne da še nobena država ni doživela. ZDA so gospodarski motor planeta in ko Amerika cveti, cveti cel svet, je dejal, medtem ko je za Evropo ocenil, da ne gre v pravo smer. Za komentar smo prosili raziskovalca na Fakulteti za družbena vede dr. Farisa Kočana.

infoZDAgrenlandijapolitika

Informativni prispevki

Trump v Davosu: Le ZDA lahko branijo Grenlandijo. Komentar dr. Farisa Kočana.

Le ZDA lahko branijo Grenlandijo, je danes na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu dejal ameriški predsednik Donald Trump. Pozval je k takojšnjim pogajanjem za pridobitev otoka in dejal, da za dosego tega cilja ne bo uporabil sile. V govoru v nabito polni dvorani je sicer predvsem hvalil svoje politike v drugem mandatu. Med uspehi je med drugim navedel nizko inflacijo v ZDA in rast, kakršne da še nobena država ni doživela. ZDA so gospodarski motor planeta in ko Amerika cveti, cveti cel svet, je dejal, medtem ko je za Evropo ocenil, da ne gre v pravo smer. Za komentar smo prosili raziskovalca na Fakulteti za družbena vede dr. Farisa Kočana.

VEČ ...|21. 1. 2026
Trump v Davosu: Le ZDA lahko branijo Grenlandijo. Komentar dr. Farisa Kočana.

Le ZDA lahko branijo Grenlandijo, je danes na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu dejal ameriški predsednik Donald Trump. Pozval je k takojšnjim pogajanjem za pridobitev otoka in dejal, da za dosego tega cilja ne bo uporabil sile. V govoru v nabito polni dvorani je sicer predvsem hvalil svoje politike v drugem mandatu. Med uspehi je med drugim navedel nizko inflacijo v ZDA in rast, kakršne da še nobena država ni doživela. ZDA so gospodarski motor planeta in ko Amerika cveti, cveti cel svet, je dejal, medtem ko je za Evropo ocenil, da ne gre v pravo smer. Za komentar smo prosili raziskovalca na Fakulteti za družbena vede dr. Farisa Kočana.

Radio Ognjišče

infoZDAgrenlandijapolitika

Informativni prispevki

VEČ ... |
Teden molitve za edinost kristjanov - Silvester Gaberšček

Z velikim ekumenskim delavcem Silvestrom Gaberščkom smo se pogovarjali o glavnih dogodkih v tednu ekumenske osmine, govorili pa smo tudi, kje so še možna sodelovanja.  Med drugim je navedel, da blizu Trebnjega in v Halozah nastajata ženska samostana Srbske pravoslavne cerkve, nekaj je tudi pravoslavnih župnij. Pravi, da bi na teh lokalnih območjih poiskali sodelovanje naši katoliški duhovniki z njimi, da bi se recimo skupaj zavzemali tudi za lokalne probleme ali iskanja rešitev. Sodelovanje sicer na nek način že obstaja, a bi bilo lahko mnogo več. Potem je tu tudi vprašanje najemanja sakralnih prostorov s strani drugih Cerkva, ki jih pravoslavni želijo čimbolj urediti po svojih navadah, npr. z ikonami itd. A kot pravi Gaberšček: »Nič ni bilo doslej uničenega, nič odstranjenega, samo dodani so bili elementi, ki so premakljivi.« Zato bi po njegovih besedah morda lahko prišli do kakšne skupne rešitve tam, kjer katoliške cerkve praktično niso več v uporabi. 

Teden molitve za edinost kristjanov - Silvester Gaberšček

Z velikim ekumenskim delavcem Silvestrom Gaberščkom smo se pogovarjali o glavnih dogodkih v tednu ekumenske osmine, govorili pa smo tudi, kje so še možna sodelovanja.  Med drugim je navedel, da blizu Trebnjega in v Halozah nastajata ženska samostana Srbske pravoslavne cerkve, nekaj je tudi pravoslavnih župnij. Pravi, da bi na teh lokalnih območjih poiskali sodelovanje naši katoliški duhovniki z njimi, da bi se recimo skupaj zavzemali tudi za lokalne probleme ali iskanja rešitev. Sodelovanje sicer na nek način že obstaja, a bi bilo lahko mnogo več. Potem je tu tudi vprašanje najemanja sakralnih prostorov s strani drugih Cerkva, ki jih pravoslavni želijo čimbolj urediti po svojih navadah, npr. z ikonami itd. A kot pravi Gaberšček: »Nič ni bilo doslej uničenega, nič odstranjenega, samo dodani so bili elementi, ki so premakljivi.« Zato bi po njegovih besedah morda lahko prišli do kakšne skupne rešitve tam, kjer katoliške cerkve praktično niso več v uporabi. 

infopogovorCerkevekumenizem

Informativni prispevki

Teden molitve za edinost kristjanov - Silvester Gaberšček

Z velikim ekumenskim delavcem Silvestrom Gaberščkom smo se pogovarjali o glavnih dogodkih v tednu ekumenske osmine, govorili pa smo tudi, kje so še možna sodelovanja.  Med drugim je navedel, da blizu Trebnjega in v Halozah nastajata ženska samostana Srbske pravoslavne cerkve, nekaj je tudi pravoslavnih župnij. Pravi, da bi na teh lokalnih območjih poiskali sodelovanje naši katoliški duhovniki z njimi, da bi se recimo skupaj zavzemali tudi za lokalne probleme ali iskanja rešitev. Sodelovanje sicer na nek način že obstaja, a bi bilo lahko mnogo več. Potem je tu tudi vprašanje najemanja sakralnih prostorov s strani drugih Cerkva, ki jih pravoslavni želijo čimbolj urediti po svojih navadah, npr. z ikonami itd. A kot pravi Gaberšček: »Nič ni bilo doslej uničenega, nič odstranjenega, samo dodani so bili elementi, ki so premakljivi.« Zato bi po njegovih besedah morda lahko prišli do kakšne skupne rešitve tam, kjer katoliške cerkve praktično niso več v uporabi. 

VEČ ...|19. 1. 2026
Teden molitve za edinost kristjanov - Silvester Gaberšček

Z velikim ekumenskim delavcem Silvestrom Gaberščkom smo se pogovarjali o glavnih dogodkih v tednu ekumenske osmine, govorili pa smo tudi, kje so še možna sodelovanja.  Med drugim je navedel, da blizu Trebnjega in v Halozah nastajata ženska samostana Srbske pravoslavne cerkve, nekaj je tudi pravoslavnih župnij. Pravi, da bi na teh lokalnih območjih poiskali sodelovanje naši katoliški duhovniki z njimi, da bi se recimo skupaj zavzemali tudi za lokalne probleme ali iskanja rešitev. Sodelovanje sicer na nek način že obstaja, a bi bilo lahko mnogo več. Potem je tu tudi vprašanje najemanja sakralnih prostorov s strani drugih Cerkva, ki jih pravoslavni želijo čimbolj urediti po svojih navadah, npr. z ikonami itd. A kot pravi Gaberšček: »Nič ni bilo doslej uničenega, nič odstranjenega, samo dodani so bili elementi, ki so premakljivi.« Zato bi po njegovih besedah morda lahko prišli do kakšne skupne rešitve tam, kjer katoliške cerkve praktično niso več v uporabi. 

Radio Ognjišče

infopogovorCerkevekumenizem

Informativni prispevki

VEČ ... |
P. Tomaž Majcen: Grenlandija ni stvar, ki bi jo kdo lahko samo »kupil« ali prevzel

V zadnjih tednih se Grenlandija vse pogosteje pojavlja v središču svetovne pozornosti. Zaradi podnebnih sprememb, strateške lege in naravnih bogastev se znova pojavljajo tudi geopolitične ambicije, zlasti iz smeri Združenih držav Amerike. A ob vseh analizah velikih sil pogosto ostaja preslišan glas ljudi, ki tam živijo. Kako te razmere doživljajo domačini in kako nanje gleda Cerkev? O tem smo se pogovarjali s p. Tomažem Majcnom, ki deluje v glavnem mestu Nuuk.

P. Tomaž Majcen: Grenlandija ni stvar, ki bi jo kdo lahko samo »kupil« ali prevzel

V zadnjih tednih se Grenlandija vse pogosteje pojavlja v središču svetovne pozornosti. Zaradi podnebnih sprememb, strateške lege in naravnih bogastev se znova pojavljajo tudi geopolitične ambicije, zlasti iz smeri Združenih držav Amerike. A ob vseh analizah velikih sil pogosto ostaja preslišan glas ljudi, ki tam živijo. Kako te razmere doživljajo domačini in kako nanje gleda Cerkev? O tem smo se pogovarjali s p. Tomažem Majcnom, ki deluje v glavnem mestu Nuuk.

infopogovorduhovnostgrenlandija

Informativni prispevki

P. Tomaž Majcen: Grenlandija ni stvar, ki bi jo kdo lahko samo »kupil« ali prevzel

V zadnjih tednih se Grenlandija vse pogosteje pojavlja v središču svetovne pozornosti. Zaradi podnebnih sprememb, strateške lege in naravnih bogastev se znova pojavljajo tudi geopolitične ambicije, zlasti iz smeri Združenih držav Amerike. A ob vseh analizah velikih sil pogosto ostaja preslišan glas ljudi, ki tam živijo. Kako te razmere doživljajo domačini in kako nanje gleda Cerkev? O tem smo se pogovarjali s p. Tomažem Majcnom, ki deluje v glavnem mestu Nuuk.

VEČ ...|16. 1. 2026
P. Tomaž Majcen: Grenlandija ni stvar, ki bi jo kdo lahko samo »kupil« ali prevzel

V zadnjih tednih se Grenlandija vse pogosteje pojavlja v središču svetovne pozornosti. Zaradi podnebnih sprememb, strateške lege in naravnih bogastev se znova pojavljajo tudi geopolitične ambicije, zlasti iz smeri Združenih držav Amerike. A ob vseh analizah velikih sil pogosto ostaja preslišan glas ljudi, ki tam živijo. Kako te razmere doživljajo domačini in kako nanje gleda Cerkev? O tem smo se pogovarjali s p. Tomažem Majcnom, ki deluje v glavnem mestu Nuuk.

Radio Ognjišče

infopogovorduhovnostgrenlandija

Informativni prispevki

VEČ ... |
Škof Jurij Bizjak o Silvestru Čuku

Urednik pri Ognjišču Silvester Čuk, ki je umrl v sredo zvečer v izolski bolnišnici, bo pokopan v Kopru. Pogreb bo naslednji petek, 16. januarja. Od 10. ure naprej bo Silvester Čuk ležal v koprski stolnici, opoldne pa bo pogrebna sveta maša, ki jo bo ob somaševanju duhovnikov daroval zaslužni škof Jurij Bizjak. Po maši bodo telo rajnega položili v grob na koprskem pokopališču. Škof Bizjak je bil desetletja tesno povezan s Silvestrom Čukom. Prisluhnite, kaj je povedal o njem-

Škof Jurij Bizjak o Silvestru Čuku

Urednik pri Ognjišču Silvester Čuk, ki je umrl v sredo zvečer v izolski bolnišnici, bo pokopan v Kopru. Pogreb bo naslednji petek, 16. januarja. Od 10. ure naprej bo Silvester Čuk ležal v koprski stolnici, opoldne pa bo pogrebna sveta maša, ki jo bo ob somaševanju duhovnikov daroval zaslužni škof Jurij Bizjak. Po maši bodo telo rajnega položili v grob na koprskem pokopališču. Škof Bizjak je bil desetletja tesno povezan s Silvestrom Čukom. Prisluhnite, kaj je povedal o njem-

info

Informativni prispevki

Škof Jurij Bizjak o Silvestru Čuku

Urednik pri Ognjišču Silvester Čuk, ki je umrl v sredo zvečer v izolski bolnišnici, bo pokopan v Kopru. Pogreb bo naslednji petek, 16. januarja. Od 10. ure naprej bo Silvester Čuk ležal v koprski stolnici, opoldne pa bo pogrebna sveta maša, ki jo bo ob somaševanju duhovnikov daroval zaslužni škof Jurij Bizjak. Po maši bodo telo rajnega položili v grob na koprskem pokopališču. Škof Bizjak je bil desetletja tesno povezan s Silvestrom Čukom. Prisluhnite, kaj je povedal o njem-

VEČ ...|12. 1. 2026
Škof Jurij Bizjak o Silvestru Čuku

Urednik pri Ognjišču Silvester Čuk, ki je umrl v sredo zvečer v izolski bolnišnici, bo pokopan v Kopru. Pogreb bo naslednji petek, 16. januarja. Od 10. ure naprej bo Silvester Čuk ležal v koprski stolnici, opoldne pa bo pogrebna sveta maša, ki jo bo ob somaševanju duhovnikov daroval zaslužni škof Jurij Bizjak. Po maši bodo telo rajnega položili v grob na koprskem pokopališču. Škof Bizjak je bil desetletja tesno povezan s Silvestrom Čukom. Prisluhnite, kaj je povedal o njem-

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ... |
Božo Rustja o Silvestru Čuku

Na uredništvu in upravi Ognjišča pa je bil dolgoletni sopotnik Silvestra Čuka urednik Ognjišča Božo Rustja.

Božo Rustja o Silvestru Čuku

Na uredništvu in upravi Ognjišča pa je bil dolgoletni sopotnik Silvestra Čuka urednik Ognjišča Božo Rustja.

info

Informativni prispevki

Božo Rustja o Silvestru Čuku

Na uredništvu in upravi Ognjišča pa je bil dolgoletni sopotnik Silvestra Čuka urednik Ognjišča Božo Rustja.

VEČ ...|12. 1. 2026
Božo Rustja o Silvestru Čuku

Na uredništvu in upravi Ognjišča pa je bil dolgoletni sopotnik Silvestra Čuka urednik Ognjišča Božo Rustja.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

Informativni prispevki

Zbirnik odmevnih prispevkov iz naših informativnih oddaj.

Radio Ognjišče

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. februar 2026 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. februar 2026 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Beseda je zakon!

VEČ ... |
Velika začetnica pri naselbinskih in nenaselbinskih zemljepisnih imenih

Tokrat nam je prof. dr. Hotimir Tivadar predstavil pravila zapisovanja velike začetnice pri naselbinskih in nenaselbinskih zemljepisnih imenih. 

Velika začetnica pri naselbinskih in nenaselbinskih zemljepisnih imenih

Tokrat nam je prof. dr. Hotimir Tivadar predstavil pravila zapisovanja velike začetnice pri naselbinskih in nenaselbinskih zemljepisnih imenih. 

Marjan Bunič

pravopispravorečjeslovenščinapravila

Moja zgodba

VEČ ... |
Milan Bučar: Žitno klasje Pšenične Police

Poslušate lahko predstavitev romana Milana Bučarja z naslovom Žitno klasje Pšenične Police. V tem zgodovinskem delu, ki je nastalo na osnovi pogovorov med domačini, avtor strne predvojno, medvojno in povojno zgodovino kraja in okolice. Milan Bučar je že kot otrok poslušal, kaj so se naskrivaj pogovarjali domačini medtem, ko se bedeli pri mrliču. Pogovore si je vneto zapisoval in ob 70 letnici se je odločil, da jih objavi v knjigi. Povedane zgodbe, velikokrat tragične, se ne vklapljajo v junaško partijsko zgodovino, kot jo poznamo. 

Milan Bučar: Žitno klasje Pšenične Police

Poslušate lahko predstavitev romana Milana Bučarja z naslovom Žitno klasje Pšenične Police. V tem zgodovinskem delu, ki je nastalo na osnovi pogovorov med domačini, avtor strne predvojno, medvojno in povojno zgodovino kraja in okolice. Milan Bučar je že kot otrok poslušal, kaj so se naskrivaj pogovarjali domačini medtem, ko se bedeli pri mrliču. Pogovore si je vneto zapisoval in ob 70 letnici se je odločil, da jih objavi v knjigi. Povedane zgodbe, velikokrat tragične, se ne vklapljajo v junaško partijsko zgodovino, kot jo poznamo. 

Jože Bartolj

spominpolitikaŽitno klasje Pšenične PoliceMilan Bučar

Komentar tedna

VEČ ... |
Primož Lorbek: Spremembe se ne začnejo zgoraj, ampak tukaj – v meni

Sporočilo tega tedna je: da Bog deluje tudi tam, kjer se nam zdi, da je vse obstalo. Da upanje ni naivnost, ampak odločitev. In da se prihodnost naše družbe začne tam, kjer dovolimo, da nas vodi Beseda – tiho, zvesto in pogumno.

Komentar je pripravil Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše.

Primož Lorbek: Spremembe se ne začnejo zgoraj, ampak tukaj – v meni

Sporočilo tega tedna je: da Bog deluje tudi tam, kjer se nam zdi, da je vse obstalo. Da upanje ni naivnost, ampak odločitev. In da se prihodnost naše družbe začne tam, kjer dovolimo, da nas vodi Beseda – tiho, zvesto in pogumno.

Komentar je pripravil Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše.

Primož Lorbek

komentardružbaduhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Napovedan protest. Kako stanje v kmetijstvu vpliva na mlade prevzemnike?

Najprej smo podčrtali aktualno stanje v kmetijstvu in napovedani protest kmetov, v nadaljevanju oddaje pa smo se posvetili razmišljanju, kako vse to vpliva na prevzemanje kmetij s strani mladih. 

Napovedan protest. Kako stanje v kmetijstvu vpliva na mlade prevzemnike?

Najprej smo podčrtali aktualno stanje v kmetijstvu in napovedani protest kmetov, v nadaljevanju oddaje pa smo se posvetili razmišljanju, kako vse to vpliva na prevzemanje kmetij s strani mladih. 

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dr. Žiga Turk o zaplinjanju resničnosti

V tokratni oddaji je bil z nami dr. Žiga Turk, profesor in kritični opazovalec dogajanja v družbi. Sam opaža, kako smo lahka tarča zaplinjanja resničnosti, v oddaji je postregel s konkretnimi primeri. Kako v tej luči spremljati predvolilno kampanjo, kako slediti medijskim objavam in objavam na družbenih omrežjih, kakšna je naša odgovornost kot volivca in kakšna odgovornost politike? 

Dr. Žiga Turk o zaplinjanju resničnosti

V tokratni oddaji je bil z nami dr. Žiga Turk, profesor in kritični opazovalec dogajanja v družbi. Sam opaža, kako smo lahka tarča zaplinjanja resničnosti, v oddaji je postregel s konkretnimi primeri. Kako v tej luči spremljati predvolilno kampanjo, kako slediti medijskim objavam in objavam na družbenih omrežjih, kakšna je naša odgovornost kot volivca in kakšna odgovornost politike? 

Tanja Dominko

politika

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Krompir v oblicah s sirom

Opran krompir prerežemo na polovice in jih spodaj toliko zravnamo, da lepo stojijo na peki papirju na pekaču s prerezano stranjo navzgor. Nato jih posolimo, potresemo mleto kumino, pokapljam z olivnim oljem. Pečemo ¾ ure pri 190 °C, da lepo zarumeni in se zmehča. Potem dodamo še malo narezane hamburške slanine ali pa rezine sira in to zapečem še 10 minut.

Krompir v oblicah s sirom

Opran krompir prerežemo na polovice in jih spodaj toliko zravnamo, da lepo stojijo na peki papirju na pekaču s prerezano stranjo navzgor. Nato jih posolimo, potresemo mleto kumino, pokapljam z olivnim oljem. Pečemo ¾ ure pri 190 °C, da lepo zarumeni in se zmehča. Potem dodamo še malo narezane hamburške slanine ali pa rezine sira in to zapečem še 10 minut.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Radijski roman

VEČ ... |
Pot do Resnice, 26. del

Spremljamo Ano, ki se sooča s smrtjo staršev in dedovanjem. Oporoka očeta je ni presenetila. 

Pot do Resnice, 26. del

Spremljamo Ano, ki se sooča s smrtjo staršev in dedovanjem. Oporoka očeta je ni presenetila. 

Mateja Subotičanec

knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ... |
Pepel in kri, Darko Domijan, Heino, Sheena Easton

 0:01:40 PEPEL IN KRI - PESEM ZA DINAR                    3:28
 0:05:47 AL BANO & ROMINA POWER - QUANDO UN AMORE SE NE V 3:17  
 0:09:36 Sheena Easton - For Your Eyes Only               2:58  
 0:12:30 JANKO ROPRET - LJUBLJANČANKE                     3:26  
 0:16:58 Heino - La Montanara (Das Lied der Berge)        3:56  
 0:20:51 JOE DOWELL - WOODEN HEART                        2:02  
 0:23:34 MAJDA SEPE - MED ISKRENIMI LJUDMI                3:21 
 0:27:30 GOOMBAY DANCE BAND - SEVEN TEARS                 3:46  
 0:31:13 Darko Domijan - Sedam suza                       3:24  
 0:35:32 PRIZMA - OD ENIH DO TREH                         3:24  
 0:38:51 KAMELEONI - SJAJ IZGUBLJENE LJUBAVI              2:47  
 0:42:05 Falco - Rock Me Amadeus                          3:20  
 0:47:07 QUEEN - BICYCLE RACE                             2:58  
 0:50:06 MARJANA DERŽAJ - MUZIKA                          3:54  
 0:54:25 DŽO MARAČIĆ MAKI - ZLATO MOJE                    3:06  
 0:57:39 BRUCE SPRINGSTEEN - WAITIN ON A SUNNY DAY        4:15
 1:02:10 AVTOMOBILI - LJUBEZEN NE STANUJE TU              3:11  
 1:05:32 KISS - REASON TO LIVE                            4:00  
 1:09:41 Tomislav Ivčić - Šjor Bepo Bagulin               2:23 
 1:12:01 BAZAR - POIŠČI ME                                4:05  
 1:16:14 Baccara - Don’t Play Me A Symphony               4:23  
 1:21:18 Leonard Cohen - Hallelujah                       6:55

Pepel in kri, Darko Domijan, Heino, Sheena Easton

 0:01:40 PEPEL IN KRI - PESEM ZA DINAR                    3:28
 0:05:47 AL BANO & ROMINA POWER - QUANDO UN AMORE SE NE V 3:17  
 0:09:36 Sheena Easton - For Your Eyes Only               2:58  
 0:12:30 JANKO ROPRET - LJUBLJANČANKE                     3:26  
 0:16:58 Heino - La Montanara (Das Lied der Berge)        3:56  
 0:20:51 JOE DOWELL - WOODEN HEART                        2:02  
 0:23:34 MAJDA SEPE - MED ISKRENIMI LJUDMI                3:21 
 0:27:30 GOOMBAY DANCE BAND - SEVEN TEARS                 3:46  
 0:31:13 Darko Domijan - Sedam suza                       3:24  
 0:35:32 PRIZMA - OD ENIH DO TREH                         3:24  
 0:38:51 KAMELEONI - SJAJ IZGUBLJENE LJUBAVI              2:47  
 0:42:05 Falco - Rock Me Amadeus                          3:20  
 0:47:07 QUEEN - BICYCLE RACE                             2:58  
 0:50:06 MARJANA DERŽAJ - MUZIKA                          3:54  
 0:54:25 DŽO MARAČIĆ MAKI - ZLATO MOJE                    3:06  
 0:57:39 BRUCE SPRINGSTEEN - WAITIN ON A SUNNY DAY        4:15
 1:02:10 AVTOMOBILI - LJUBEZEN NE STANUJE TU              3:11  
 1:05:32 KISS - REASON TO LIVE                            4:00  
 1:09:41 Tomislav Ivčić - Šjor Bepo Bagulin               2:23 
 1:12:01 BAZAR - POIŠČI ME                                4:05  
 1:16:14 Baccara - Don’t Play Me A Symphony               4:23  
 1:21:18 Leonard Cohen - Hallelujah                       6:55

Matjaž Merljak Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ... |
Dr. Peter Millonig: Pravi pomen je zgolj v presežnem, sicer nima smisla

»Človek današnjega časa je človek horizontale, ne pa vertikale. Borimo se za najboljšo osebno pot, privatno in službeno življenje. Past pri tem je, da postajamo sami svoj bogec. Globalisti imajo drug pogled na svet, kot ljudje, zelo zasidrani v duhovnosti.« Avtor zapisanega je dr. Peter Millonig, pravnik, ekonomist, poslovnež, publicist in avtor trilogije duhovne proze »Zasidran v veri», ki je izšla pri Založbi Ognjišče

Dr. Peter Millonig: Pravi pomen je zgolj v presežnem, sicer nima smisla

»Človek današnjega časa je človek horizontale, ne pa vertikale. Borimo se za najboljšo osebno pot, privatno in službeno življenje. Past pri tem je, da postajamo sami svoj bogec. Globalisti imajo drug pogled na svet, kot ljudje, zelo zasidrani v duhovnosti.« Avtor zapisanega je dr. Peter Millonig, pravnik, ekonomist, poslovnež, publicist in avtor trilogije duhovne proze »Zasidran v veri», ki je izšla pri Založbi Ognjišče

Nataša Ličen

odnosipogovorkulturaduhovnostvera