»Ljudje se ne odločajo o svoji prihodnosti. Odločajo se o svojih navadah, njihove navade pa odločajo o njihovi prihodnosti.« Citat Frederica Alexandra, slavnega utemeljitelja aleksandrove tehnike, s pomočjo katere zelo uspešno odpravljajo bolečine v hrbtu, bi veljalo nanesti na vse naše življenje. Bi bilo precej manj bolečin.
»Ljudje se ne odločajo o svoji prihodnosti. Odločajo se o svojih navadah, njihove navade pa odločajo o njihovi prihodnosti.« Citat Frederica Alexandra, slavnega utemeljitelja aleksandrove tehnike, s pomočjo katere zelo uspešno odpravljajo bolečine v hrbtu, bi veljalo nanesti na vse naše življenje. Bi bilo precej manj bolečin.
Tokrat smo prinesli med vas kolesarska doživetja prvega in drugega dne našega tradicionalnega romanja. Med vožnjo skozi del Koroške, slovenjegraško kotlino v porečju Mislinje, Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolina ter Celjsko kotlino je naš mikrofon ujel tudi zanimive sogovornike, ki prebivajo v omenjenih pokrajinah.
Tokrat smo prinesli med vas kolesarska doživetja prvega in drugega dne našega tradicionalnega romanja. Med vožnjo skozi del Koroške, slovenjegraško kotlino v porečju Mislinje, Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolina ter Celjsko kotlino je naš mikrofon ujel tudi zanimive sogovornike, ki prebivajo v omenjenih pokrajinah.
Ljudje smo zaskrbljeni zaradi mnogih stvari. Strokovnjaki ...
Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Ljudje smo zaskrbljeni zaradi mnogih stvari. Strokovnjaki ...
Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Ko je italijanski pisatelj Primo Levi razmišljal o svoji ...
Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Ko je italijanski pisatelj Primo Levi razmišljal o svoji ...
Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Ljudje se med sabo radi obkladamo z razno raznimi pridevniki in si utemeljeno in neutemeljeno pripisujemo …
Ljudje se med sabo radi obkladamo z razno raznimi pridevniki in si utemeljeno in neutemeljeno pripisujemo …
Posledice lanskih poplav se kažejo tudi v duševnih motnjah, zaradi katerih trpijo predvsem tisti, ki še po letu dni nimajo urejenega doma oz. ne vedo, kje bodo dobili nadomestno zemljišče za novogradnjo ali kje bodo dobili novo stanovanje … Za prizadete v širši Šaleško savinjski regiji skrbijo v Centru za duševno zdravje Velenje. Psihiatrinja Tatjana Sodja, ki je del delovnega tima, nam je povedala, kakšne težave imajo ljudje in zakaj je čakalna vrsta dolga pol leta.
Posledice lanskih poplav se kažejo tudi v duševnih motnjah, zaradi katerih trpijo predvsem tisti, ki še po letu dni nimajo urejenega doma oz. ne vedo, kje bodo dobili nadomestno zemljišče za novogradnjo ali kje bodo dobili novo stanovanje … Za prizadete v širši Šaleško savinjski regiji skrbijo v Centru za duševno zdravje Velenje. Psihiatrinja Tatjana Sodja, ki je del delovnega tima, nam je povedala, kakšne težave imajo ljudje in zakaj je čakalna vrsta dolga pol leta.
V prazničnem popoldnevu smo gostili prekmurskega ustvarjalca: pisatelja, pesnika, scenarista in dramatika Ferija Lainščka. Feri Lainšček se je rodil v Dolencih na Goričkem, zdaj pa živi in ustvarja v Murski Soboti. Napisal je več kot sto književnih del, ki jih zaznamujejo prekmurska pokrajina in njeni ljudje. Za svoje delo je prejel številne nagrade: za roman Ki jo je megla prinesla je prejel nagrado Prešernovega sklada, Kresnika za romana Namesto koga roža cveti in Muriša, Desetnico za knjigo Pesmi o Mišku in Belamiški, Večernico za knjigo pravljic Mislice, ...; leta 2021 je za svoje življenjsko delo prejel tudi Prešernovo nagrado. Feri Lainšček je tudi slovenski pisatelj, čigar literarna dela so doživela največ filmskih adaptacij (Petelinji zajtrk, Halgato, Hit poletja, Šanghaj, ...). Uveljavil se je tudi na področju mladinske književnosti, kratke proze, radijskih in lutkovnih iger, filmskih scenarijev ter kot pisec popevk in šansonov. Letos zaključuje tudi trilogijo Kurji pastir, s katero popisuje na prav poseben način svoje otroštvo - prav temu je bil tudi posvečen dobršen del pogovora, ki vas morda nagovori do te mere, da boste zapisano tudi prebrali.
V prazničnem popoldnevu smo gostili prekmurskega ustvarjalca: pisatelja, pesnika, scenarista in dramatika Ferija Lainščka. Feri Lainšček se je rodil v Dolencih na Goričkem, zdaj pa živi in ustvarja v Murski Soboti. Napisal je več kot sto književnih del, ki jih zaznamujejo prekmurska pokrajina in njeni ljudje. Za svoje delo je prejel številne nagrade: za roman Ki jo je megla prinesla je prejel nagrado Prešernovega sklada, Kresnika za romana Namesto koga roža cveti in Muriša, Desetnico za knjigo Pesmi o Mišku in Belamiški, Večernico za knjigo pravljic Mislice, ...; leta 2021 je za svoje življenjsko delo prejel tudi Prešernovo nagrado. Feri Lainšček je tudi slovenski pisatelj, čigar literarna dela so doživela največ filmskih adaptacij (Petelinji zajtrk, Halgato, Hit poletja, Šanghaj, ...). Uveljavil se je tudi na področju mladinske književnosti, kratke proze, radijskih in lutkovnih iger, filmskih scenarijev ter kot pisec popevk in šansonov. Letos zaključuje tudi trilogijo Kurji pastir, s katero popisuje na prav poseben način svoje otroštvo - prav temu je bil tudi posvečen dobršen del pogovora, ki vas morda nagovori do te mere, da boste zapisano tudi prebrali.
Zgodba pripoveduje o možu, ki je hotel preizkusiti ...
Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Kaj vemo o zgodovini krščanskih praznikov? Kako so nastali in kako se praznovanje razlikuje od dežele do dežele? O tem in še o čem nam je povedal naš gost, umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbel. Ne zamudite zanimivega sogovornika.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalk in poslušalcev. Vprašali pa smo ga tudi po izzivih šole danes.
V tokratni oddaji smo vam predstavili monografijo z naslovom Virgil Šček, Dnevniški zapisi: 1909-1933, ki jo je izdal Študijski center za narodno spravo v so-založništvu z Goriško Mohorjevo družbo. Monografija prinaša prvi del Ščekovih dnevniških zapisov, ki segajo od začetka njegovega pisanja dnevnika v letu 1911 do konca leta 1933. O knjigi so spregovorili predsednik Goriške Mohorjeve družbe msgr. mag. Renato Podbersič, ter urednika dnevniških zapisov in sodelavca Študijskega centra za narodno spravo dr. Renato Podbersič in dr. Matic Batič. Pogovor je povezoval dr. Jože Možina.
V Parku vojaške zgodovine Pivka so v soboto odprli razstavo Slovenija pod točo bomb - zavezniška bombardiranja 1944-1945 avtorja Saše Radovanovića. Bralna značka bo tradicionalno začela bralno leto na dan 17. septembra, s čimer počastimo dan zlatih knjig, ki je rojstni in smrtni dan pisatelja Franceta Bevka. Narodna in univerzitetna knjižnica bo v Vitrini meseca v sklopu postavitve Hranimo misli - že 250 let razstavila Supraseljski kodeks, ki si ga bo mogoče ogledati med 23. in 28. septembrom.
15. september je v Cerkvi v Sloveniji postal Dan žalujočih. Zato smo tokrat spregovorili o procesu žalovanja otrok, ki so večkrat prezrti žalovalci, pravita gostji iz Slovenskega društva Hospic Marjetica Stojanovič Verdinek in Tamara Tedesco Ljutić. Kako žalujejo otroci in katerih napak odrasli pri tem ne smemo delati? Kako poteka program Levjesrčnih in katere sadove daje?
Slivova marmelada, kako prav panirati, tudi brez olja, marmelada iz grozdja, kako shraniti orehe, pogrevanje gobove juhe, potica se trga, domači ajvar ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.