Najmanj, kar bi država bila dolžna je, da bi novi (kmetijski) zakoni nastajali transparentno, z veliko meri previdnosti in ob aktivnem sodelovanju kmečke strani. Petdeset (50) odstotni padec števila živinorejskih kmetij, ki smo mu priča v zadnjih treh letih namreč jasno kaže, da lahko aktivistično napisana nova zakonodaja vodi v propad slovenskega kmetijstva. Več boste slišali v #3 podkastu RAST.
Najmanj, kar bi država bila dolžna je, da bi novi (kmetijski) zakoni nastajali transparentno, z veliko meri previdnosti in ob aktivnem sodelovanju kmečke strani. Petdeset (50) odstotni padec števila živinorejskih kmetij, ki smo mu priča v zadnjih treh letih namreč jasno kaže, da lahko aktivistično napisana nova zakonodaja vodi v propad slovenskega kmetijstva. Več boste slišali v #3 podkastu RAST.
V prvem delu lahko slišite nekaj najbolj zanimivih odgovorov kmeta Petra Apata v prvi epizodi podkasta RAST, ki je sanjsko službo vodje razvoja v visoko tehnološkem podjetju zamenjal za vodenje domače kmetije. Predstavili pa smo tudi dva raziskovalna projekta, povezana z živinorejo in izpusti.
V prvem delu lahko slišite nekaj najbolj zanimivih odgovorov kmeta Petra Apata v prvi epizodi podkasta RAST, ki je sanjsko službo vodje razvoja v visoko tehnološkem podjetju zamenjal za vodenje domače kmetije. Predstavili pa smo tudi dva raziskovalna projekta, povezana z živinorejo in izpusti.
V tokratnem Nedeljskem klepetu je Ana Petrič predstavila projekt Mala pozornost za veliko veselje, s katerim želi polepšati božične praznike 21.000 starejšim, ki bivajo v domovih in centrih za starejše. Vse nas namreč vabi k ustvarjanju voščil in prazničnih pisem, ki obogatijo tako pošiljatelje kot prejemnike. V pogovoru je predstavila izkušnje, ki so jih v projektu nabrali v preteklih letih, zaupala pa nam je tudi, s čim jo starejši navdihujejo in kje ona sama najde moč in energijo za številne projekte, ki jih pripravlja za dobrobit nas vseh.
V tokratnem Nedeljskem klepetu je Ana Petrič predstavila projekt Mala pozornost za veliko veselje, s katerim želi polepšati božične praznike 21.000 starejšim, ki bivajo v domovih in centrih za starejše. Vse nas namreč vabi k ustvarjanju voščil in prazničnih pisem, ki obogatijo tako pošiljatelje kot prejemnike. V pogovoru je predstavila izkušnje, ki so jih v projektu nabrali v preteklih letih, zaupala pa nam je tudi, s čim jo starejši navdihujejo in kje ona sama najde moč in energijo za številne projekte, ki jih pripravlja za dobrobit nas vseh.
Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, ena od krovnih političnih organizacij na avstrijskem Koroškem, je letošnjo Kugyjevo nagrado namenila kulturnemu ustvarjalcu, zborovodju in dolgoletnemu lokalnemu politiku Franzu Starzu. Nagrado je prejel za zasluge na področju kulture in zborovske glasbe. Med drugim je bil več kot 40 let zborovodja moškega pevskega zbora Vinko Poljanec. S številnimi zborovskimi nastopi je prispeval k ohranjanju slovenskega jezika in zbliževanju nemško in slovensko govorečih sosedov na Koroškem ter h krepitvi čezmejnega kulturnega sodelovanja. Kot dolgoletni lokalni politik si je vedno prizadeval za dobrobit obeh jezikovnih skupin in za pozitiven razvoj domače občine Škocjan, piše v obrazložitvi nagrade, ki so mu jo podelili sinoči v ožjem krogu. Odlikovanje podeljuje Skupnost koroških Slovencev in Slovenk odličnim osebnostim, ki doprinašajo bistven delež pri uresničevanju kulturnega, vzgojnega, političnega, gospodarskega, športnega in splošno-človeškega zbliževanja narodov sosedov na Koroškem in v celotni alpsko-jadranski regiji.
Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, ena od krovnih političnih organizacij na avstrijskem Koroškem, je letošnjo Kugyjevo nagrado namenila kulturnemu ustvarjalcu, zborovodju in dolgoletnemu lokalnemu politiku Franzu Starzu. Nagrado je prejel za zasluge na področju kulture in zborovske glasbe. Med drugim je bil več kot 40 let zborovodja moškega pevskega zbora Vinko Poljanec. S številnimi zborovskimi nastopi je prispeval k ohranjanju slovenskega jezika in zbliževanju nemško in slovensko govorečih sosedov na Koroškem ter h krepitvi čezmejnega kulturnega sodelovanja. Kot dolgoletni lokalni politik si je vedno prizadeval za dobrobit obeh jezikovnih skupin in za pozitiven razvoj domače občine Škocjan, piše v obrazložitvi nagrade, ki so mu jo podelili sinoči v ožjem krogu. Odlikovanje podeljuje Skupnost koroških Slovencev in Slovenk odličnim osebnostim, ki doprinašajo bistven delež pri uresničevanju kulturnega, vzgojnega, političnega, gospodarskega, športnega in splošno-človeškega zbliževanja narodov sosedov na Koroškem in v celotni alpsko-jadranski regiji.
V oddaji Modrost v očeh smo predstavili dobrobiti gozdne terapije, ki skozi vodeno izkušnjo v gozdu spodbuja zdravje, dobro počutje in globljo povezanost s samim seboj in naravo. Kaj ta še posebej prinaša starejšim, nam je predstavila certificirana izvajalka gozdne terapije Ana Hribar Podkrajšek. V drugem delu oddaje pa je bila z nami urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž, ki je predstavila aprilsko številko revije.
V oddaji Modrost v očeh smo predstavili dobrobiti gozdne terapije, ki skozi vodeno izkušnjo v gozdu spodbuja zdravje, dobro počutje in globljo povezanost s samim seboj in naravo. Kaj ta še posebej prinaša starejšim, nam je predstavila certificirana izvajalka gozdne terapije Ana Hribar Podkrajšek. V drugem delu oddaje pa je bila z nami urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž, ki je predstavila aprilsko številko revije.
Pri procesu posvojitve otroka sta pomembna čas in dobro pripravo, za kar skrbijo med drugim tudi v Društvu Deteljica. Naši gostji sta bili Marija Podbevšek Kališnik in dr. Viktorija Bevc ki pravita, da je namen posvojitve dobrobit otroka in ne zapolnitev praznine posvojiteljskega para. Ob tem opozarjata, da posvojen otrok ini nepopisan list papirja, saj ima že izkušnjo zapuščenosti.
Pri procesu posvojitve otroka sta pomembna čas in dobro pripravo, za kar skrbijo med drugim tudi v Društvu Deteljica. Naši gostji sta bili Marija Podbevšek Kališnik in dr. Viktorija Bevc ki pravita, da je namen posvojitve dobrobit otroka in ne zapolnitev praznine posvojiteljskega para. Ob tem opozarjata, da posvojen otrok ini nepopisan list papirja, saj ima že izkušnjo zapuščenosti.
Uredba o intervenciji dobrobit živali iz aktualnega načrta skupne kmetijske politike od prašičerejcev zahteva, da najkasneje v ponedeljek, 8. januarja 2024, sporočijo stalež prašičev, ki so ga na kmetiji imeli 1. januarja 2024. Podatke o staležu prašičev rejci sporočajo sami po elektronski poti ali prek pooblaščenih organizacij.
Uredba o intervenciji dobrobit živali iz aktualnega načrta skupne kmetijske politike od prašičerejcev zahteva, da najkasneje v ponedeljek, 8. januarja 2024, sporočijo stalež prašičev, ki so ga na kmetiji imeli 1. januarja 2024. Podatke o staležu prašičev rejci sporočajo sami po elektronski poti ali prek pooblaščenih organizacij.
Ob Dnevu samostojnosti smo gostili Marka Lotriča, predsednika Državnega sveta. Kaj lahko še storimo za dvig narodne identitete in pripadnosti, kako izkušnje iz gospodarskega, poslovnega sveta vpeljuje v politično delovanje, kakšna je klima v vrhu državnega ustroja naše domovine in tudi, kako spodbujati sodelovanje ter spretnost vodenja med različnimi interesi za čim večjo dobrobit družbe in ljudi?, so bila izhodišča pogovora.
Ob Dnevu samostojnosti smo gostili Marka Lotriča, predsednika Državnega sveta. Kaj lahko še storimo za dvig narodne identitete in pripadnosti, kako izkušnje iz gospodarskega, poslovnega sveta vpeljuje v politično delovanje, kakšna je klima v vrhu državnega ustroja naše domovine in tudi, kako spodbujati sodelovanje ter spretnost vodenja med različnimi interesi za čim večjo dobrobit družbe in ljudi?, so bila izhodišča pogovora.
Pred odprtjem evropske prestolnice kulture smo v Doživetjih narave predstavili povsem novo pot, ki odseva zgodovino, korenine, rane in ponovni razcvet območja med Oglejem in Sveto Goro: Goriški camino. Dolg je 82 km in razdeljen na štiri etape. Ideja o njem je zorela že dlje časa iz potrebe povezati obe starodavni in romarski svetišči. Vodja projekta na slovenski strani Nace Novak je spregovoril o vsem, kar mora romar vedeti, preden prime za popotno palico, pa tudi o snovanju idej za naprej.
Precej gotovo se mi zdi, da ste o nacionalnem dnevu objemanja že slišali. Na današnji dan, 21. januarja, se odvija v Združenih državah, vse od leta 1986. Pobuda je vredna posnemanja, ker je simpatična, vsaj za večino ljudi. Z izjemo morda peščice posameznikov, ki drugih, posebej še neznancev, v svoj osebni prostor ne spustijo zlahka. In tudi to je treba spoštovati ...
Tako je svoje tokratno razmišljanja začela Nataša Ličen. Celoten komentar si lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.
V oddaji smo govorili o vse večkrat okrnjeni pravici do groba ter stališču katoliške, islamske in pravoslavne Cerkve do sežiga in raztrosa umrle osebe. V središču bodo teološki razlogi za klasičen pogreb telesa s krsto, novejši pojavi odnosa do smrti in pokopavanja v družbi ter nekatera odprta vprašanja kot je odnos komunalnih služb do pogreba s krsto, zakaj nekatera pokopališča več ne omogočajo pokopa s krsto in kakšen je vpliv stroškov na odločitev za klasičen ali žarni pokop. Sogovorniki so bili veliki sarajevski mufti Nedžad Grabus, nadškof Marjan Turnšek in nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar.
Z novim ciklom smo vstopili že v osmo leto oddaje Globine, ki jo bo odslej spremljal tudi video podkast. V svetem letu želimo odpreti komunikacijo med teisti in ateisti, spodbuditi dialog, spraševanje, poslušanje in razumevanje drug drugega. V uvodni oddaji smo se z jezuitom p. Damjanom Ristićem pogovarjali o ateizmu, njegovih opredelitvah in pomenu v sodobni družbi. Oddaja je na voljo tudi v video obliki na youtube kanalu Radia Ognjišče
Poleg pregleda najbolj aktualnih novic s kmetijskega področja, smo v nedeljski kmetijski oddaji slišali povzetek predavanja dr. Rafaela Mihaliča o zeleni elektriki za vsako ceno in pa svarilo Tevža Tavčarja o medijski razsežnosti ukrepov zelene politike, ki se je zajedla v skupno kmetijsko politiko in jo s pridom, na škodo kmetijstva, izkoriščajo nevladniki.
Pokrajinski muzej Murska Sobota je z včerajšnjo akademijo v soboškem gradu, obeležil 70 letnico delovanja. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo v četrtek premiera operete Netopir Johanna Strauss mlajšega. Največja slovenska založba Mladinska knjiga pa letos obeležujeta 80-letnico delovanja.
Poslušalka bi rada pripravila kruhove štruklje. Sestra Nikolina pravi, da je to najbrž štruca iz kruha, ki se pripravi podobo, kot kruhovi cmoki, le da se skuha skupaj. Kruh narežemo na majhne kose, dodamo praženo čebulo, narezan drobnjak, ostro moko, jajčno mleko, po želji še kakšna žlica kisle smetane. Previdno premešamo, poravnano in s pokrovko pokrijemo, da se ovlaži. Nato naložimo na ovlaženo servieto in skuhamo v vodi ali nad soparo. Skuhajo se v 20-25 minutah, odvisno od debeline. Lahko jih zabelimo z drobtinami na maslu, sladke lahko potresemo s cimetom ...
Za nami je sejem Informativa, pred nami so Dnevi odprtih vrat in informativni dnevi in vse to pomaga mladim, da se lažje odločijo za nadaljnje šolanje in poklic. Kdaj je pravi čas za obisk informativnega dneva in kako naj starši otroke spodbujajo v večjo samostojnost, nam je povedala karierna svetovalka Nataša Hanuna iz Zavoda sv. Stanislava.
Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so dopoldne podelili prve tri znake specializirane ponudbe na slovenskih turističnih kmetijah. Znak ekološke turistične kmetije sta prejeli Šenkova domačija z Jezerskega in Posestvo Trnulja iz Črne vasi, znak turistične kmetije s ponudbo za zdravo življenje pa Domačija Šeruga iz okolice Otočca …