Naš pogled

VEČ ...|7. 1. 2025
Govedoreja quo vadis?

Najmanj, kar bi država bila dolžna je, da bi novi (kmetijski) zakoni nastajali transparentno, z veliko meri previdnosti in ob aktivnem sodelovanju kmečke strani. Petdeset (50) odstotni padec števila živinorejskih kmetij, ki smo mu priča v zadnjih treh letih namreč jasno kaže, da lahko aktivistično napisana nova zakonodaja vodi v propad slovenskega kmetijstva. Več boste slišali v #3 podkastu RAST.

Govedoreja quo vadis?

Najmanj, kar bi država bila dolžna je, da bi novi (kmetijski) zakoni nastajali transparentno, z veliko meri previdnosti in ob aktivnem sodelovanju kmečke strani. Petdeset (50) odstotni padec števila živinorejskih kmetij, ki smo mu priča v zadnjih treh letih namreč jasno kaže, da lahko aktivistično napisana nova zakonodaja vodi v propad slovenskega kmetijstva. Več boste slišali v #3 podkastu RAST.

komentarkmetijstvoživalidobrobitEFSAMKGP

Naš pogled

Govedoreja quo vadis?

Najmanj, kar bi država bila dolžna je, da bi novi (kmetijski) zakoni nastajali transparentno, z veliko meri previdnosti in ob aktivnem sodelovanju kmečke strani. Petdeset (50) odstotni padec števila živinorejskih kmetij, ki smo mu priča v zadnjih treh letih namreč jasno kaže, da lahko aktivistično napisana nova zakonodaja vodi v propad slovenskega kmetijstva. Več boste slišali v #3 podkastu RAST.

VEČ ...|7. 1. 2025
Govedoreja quo vadis?

Najmanj, kar bi država bila dolžna je, da bi novi (kmetijski) zakoni nastajali transparentno, z veliko meri previdnosti in ob aktivnem sodelovanju kmečke strani. Petdeset (50) odstotni padec števila živinorejskih kmetij, ki smo mu priča v zadnjih treh letih namreč jasno kaže, da lahko aktivistično napisana nova zakonodaja vodi v propad slovenskega kmetijstva. Več boste slišali v #3 podkastu RAST.

Robert Božič

komentarkmetijstvoživalidobrobitEFSAMKGP

Kmetijska oddaja

VEČ ...|8. 12. 2024
O prvi epizodi podkasta RAST, EIP dobrobit in pilotni projekt gnojenje

V prvem delu lahko slišite nekaj najbolj zanimivih odgovorov kmeta Petra Apata v prvi epizodi podkasta RAST, ki je sanjsko službo vodje razvoja v visoko tehnološkem podjetju zamenjal za vodenje domače kmetije. Predstavili pa smo tudi dva raziskovalna projekta, povezana z živinorejo in izpusti.

O prvi epizodi podkasta RAST, EIP dobrobit in pilotni projekt gnojenje

V prvem delu lahko slišite nekaj najbolj zanimivih odgovorov kmeta Petra Apata v prvi epizodi podkasta RAST, ki je sanjsko službo vodje razvoja v visoko tehnološkem podjetju zamenjal za vodenje domače kmetije. Predstavili pa smo tudi dva raziskovalna projekta, povezana z živinorejo in izpusti.

kmetijstvonaravavrtEIPpilotni projekt

Kmetijska oddaja

O prvi epizodi podkasta RAST, EIP dobrobit in pilotni projekt gnojenje

V prvem delu lahko slišite nekaj najbolj zanimivih odgovorov kmeta Petra Apata v prvi epizodi podkasta RAST, ki je sanjsko službo vodje razvoja v visoko tehnološkem podjetju zamenjal za vodenje domače kmetije. Predstavili pa smo tudi dva raziskovalna projekta, povezana z živinorejo in izpusti.

VEČ ...|8. 12. 2024
O prvi epizodi podkasta RAST, EIP dobrobit in pilotni projekt gnojenje

V prvem delu lahko slišite nekaj najbolj zanimivih odgovorov kmeta Petra Apata v prvi epizodi podkasta RAST, ki je sanjsko službo vodje razvoja v visoko tehnološkem podjetju zamenjal za vodenje domače kmetije. Predstavili pa smo tudi dva raziskovalna projekta, povezana z živinorejo in izpusti.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrtEIPpilotni projekt

Nedeljski klepet

VEČ ...|3. 11. 2024
Mala pozornost za veliko veselje

V tokratnem Nedeljskem klepetu je Ana Petrič predstavila projekt Mala pozornost za veliko veselje, s katerim želi polepšati božične praznike 21.000 starejšim, ki bivajo v domovih in centrih za starejše. Vse nas namreč vabi k ustvarjanju voščil in prazničnih pisem, ki obogatijo tako pošiljatelje kot prejemnike. V pogovoru je predstavila izkušnje, ki so jih v projektu nabrali v preteklih letih, zaupala pa nam je tudi, s čim jo starejši navdihujejo in kje ona sama najde moč in energijo za številne projekte, ki jih pripravlja za dobrobit nas vseh.

Mala pozornost za veliko veselje

V tokratnem Nedeljskem klepetu je Ana Petrič predstavila projekt Mala pozornost za veliko veselje, s katerim želi polepšati božične praznike 21.000 starejšim, ki bivajo v domovih in centrih za starejše. Vse nas namreč vabi k ustvarjanju voščil in prazničnih pisem, ki obogatijo tako pošiljatelje kot prejemnike. V pogovoru je predstavila izkušnje, ki so jih v projektu nabrali v preteklih letih, zaupala pa nam je tudi, s čim jo starejši navdihujejo in kje ona sama najde moč in energijo za številne projekte, ki jih pripravlja za dobrobit nas vseh.

starejšiMala pozornost za veliko veseljeProstorčekAna Petričsolidarnost

Nedeljski klepet

Mala pozornost za veliko veselje

V tokratnem Nedeljskem klepetu je Ana Petrič predstavila projekt Mala pozornost za veliko veselje, s katerim želi polepšati božične praznike 21.000 starejšim, ki bivajo v domovih in centrih za starejše. Vse nas namreč vabi k ustvarjanju voščil in prazničnih pisem, ki obogatijo tako pošiljatelje kot prejemnike. V pogovoru je predstavila izkušnje, ki so jih v projektu nabrali v preteklih letih, zaupala pa nam je tudi, s čim jo starejši navdihujejo in kje ona sama najde moč in energijo za številne projekte, ki jih pripravlja za dobrobit nas vseh.

VEČ ...|3. 11. 2024
Mala pozornost za veliko veselje

V tokratnem Nedeljskem klepetu je Ana Petrič predstavila projekt Mala pozornost za veliko veselje, s katerim želi polepšati božične praznike 21.000 starejšim, ki bivajo v domovih in centrih za starejše. Vse nas namreč vabi k ustvarjanju voščil in prazničnih pisem, ki obogatijo tako pošiljatelje kot prejemnike. V pogovoru je predstavila izkušnje, ki so jih v projektu nabrali v preteklih letih, zaupala pa nam je tudi, s čim jo starejši navdihujejo in kje ona sama najde moč in energijo za številne projekte, ki jih pripravlja za dobrobit nas vseh.

Damijana Medved

starejšiMala pozornost za veliko veseljeProstorčekAna Petričsolidarnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 4. 2024
Franz Starz prejel Kugyjevo nagrado

Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, ena od krovnih političnih organizacij na avstrijskem Koroškem, je letošnjo Kugyjevo nagrado namenila kulturnemu ustvarjalcu, zborovodju in dolgoletnemu lokalnemu politiku Franzu Starzu. Nagrado je prejel za zasluge na področju kulture in zborovske glasbe. Med drugim je bil več kot 40 let zborovodja moškega pevskega zbora Vinko Poljanec. S številnimi zborovskimi nastopi je prispeval k ohranjanju slovenskega jezika in zbliževanju nemško in slovensko govorečih sosedov na Koroškem ter h krepitvi čezmejnega kulturnega sodelovanja. Kot dolgoletni lokalni politik si je vedno prizadeval za dobrobit obeh jezikovnih skupin in za pozitiven razvoj domače občine Škocjan, piše v obrazložitvi nagrade, ki so mu jo podelili sinoči v ožjem krogu. Odlikovanje podeljuje Skupnost koroških Slovencev in Slovenk odličnim osebnostim, ki doprinašajo bistven delež pri uresničevanju kulturnega, vzgojnega, političnega, gospodarskega, športnega in splošno-človeškega zbliževanja narodov sosedov na Koroškem in v celotni alpsko-jadranski regiji. 

Franz Starz prejel Kugyjevo nagrado

Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, ena od krovnih političnih organizacij na avstrijskem Koroškem, je letošnjo Kugyjevo nagrado namenila kulturnemu ustvarjalcu, zborovodju in dolgoletnemu lokalnemu politiku Franzu Starzu. Nagrado je prejel za zasluge na področju kulture in zborovske glasbe. Med drugim je bil več kot 40 let zborovodja moškega pevskega zbora Vinko Poljanec. S številnimi zborovskimi nastopi je prispeval k ohranjanju slovenskega jezika in zbliževanju nemško in slovensko govorečih sosedov na Koroškem ter h krepitvi čezmejnega kulturnega sodelovanja. Kot dolgoletni lokalni politik si je vedno prizadeval za dobrobit obeh jezikovnih skupin in za pozitiven razvoj domače občine Škocjan, piše v obrazložitvi nagrade, ki so mu jo podelili sinoči v ožjem krogu. Odlikovanje podeljuje Skupnost koroških Slovencev in Slovenk odličnim osebnostim, ki doprinašajo bistven delež pri uresničevanju kulturnega, vzgojnega, političnega, gospodarskega, športnega in splošno-človeškega zbliževanja narodov sosedov na Koroškem in v celotni alpsko-jadranski regiji. 

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Franz Starz prejel Kugyjevo nagrado

Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, ena od krovnih političnih organizacij na avstrijskem Koroškem, je letošnjo Kugyjevo nagrado namenila kulturnemu ustvarjalcu, zborovodju in dolgoletnemu lokalnemu politiku Franzu Starzu. Nagrado je prejel za zasluge na področju kulture in zborovske glasbe. Med drugim je bil več kot 40 let zborovodja moškega pevskega zbora Vinko Poljanec. S številnimi zborovskimi nastopi je prispeval k ohranjanju slovenskega jezika in zbliževanju nemško in slovensko govorečih sosedov na Koroškem ter h krepitvi čezmejnega kulturnega sodelovanja. Kot dolgoletni lokalni politik si je vedno prizadeval za dobrobit obeh jezikovnih skupin in za pozitiven razvoj domače občine Škocjan, piše v obrazložitvi nagrade, ki so mu jo podelili sinoči v ožjem krogu. Odlikovanje podeljuje Skupnost koroških Slovencev in Slovenk odličnim osebnostim, ki doprinašajo bistven delež pri uresničevanju kulturnega, vzgojnega, političnega, gospodarskega, športnega in splošno-človeškega zbliževanja narodov sosedov na Koroškem in v celotni alpsko-jadranski regiji. 

VEČ ...|26. 4. 2024
Franz Starz prejel Kugyjevo nagrado

Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, ena od krovnih političnih organizacij na avstrijskem Koroškem, je letošnjo Kugyjevo nagrado namenila kulturnemu ustvarjalcu, zborovodju in dolgoletnemu lokalnemu politiku Franzu Starzu. Nagrado je prejel za zasluge na področju kulture in zborovske glasbe. Med drugim je bil več kot 40 let zborovodja moškega pevskega zbora Vinko Poljanec. S številnimi zborovskimi nastopi je prispeval k ohranjanju slovenskega jezika in zbliževanju nemško in slovensko govorečih sosedov na Koroškem ter h krepitvi čezmejnega kulturnega sodelovanja. Kot dolgoletni lokalni politik si je vedno prizadeval za dobrobit obeh jezikovnih skupin in za pozitiven razvoj domače občine Škocjan, piše v obrazložitvi nagrade, ki so mu jo podelili sinoči v ožjem krogu. Odlikovanje podeljuje Skupnost koroških Slovencev in Slovenk odličnim osebnostim, ki doprinašajo bistven delež pri uresničevanju kulturnega, vzgojnega, političnega, gospodarskega, športnega in splošno-človeškega zbliževanja narodov sosedov na Koroškem in v celotni alpsko-jadranski regiji. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Modrost v očeh

VEČ ...|23. 4. 2024
Gozdna terapija

V oddaji Modrost v očeh smo predstavili dobrobiti gozdne terapije, ki skozi vodeno izkušnjo v gozdu spodbuja zdravje, dobro počutje in globljo povezanost s samim seboj in naravo. Kaj ta še posebej prinaša starejšim, nam je predstavila certificirana izvajalka gozdne terapije Ana Hribar Podkrajšek. V drugem delu oddaje pa je bila z nami urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž, ki je predstavila aprilsko številko revije.

Gozdna terapija

V oddaji Modrost v očeh smo predstavili dobrobiti gozdne terapije, ki skozi vodeno izkušnjo v gozdu spodbuja zdravje, dobro počutje in globljo povezanost s samim seboj in naravo. Kaj ta še posebej prinaša starejšim, nam je predstavila certificirana izvajalka gozdne terapije Ana Hribar Podkrajšek. V drugem delu oddaje pa je bila z nami urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž, ki je predstavila aprilsko številko revije.

gozdgozdna terapijanaravastarejšiVzajemnost

Modrost v očeh

Gozdna terapija

V oddaji Modrost v očeh smo predstavili dobrobiti gozdne terapije, ki skozi vodeno izkušnjo v gozdu spodbuja zdravje, dobro počutje in globljo povezanost s samim seboj in naravo. Kaj ta še posebej prinaša starejšim, nam je predstavila certificirana izvajalka gozdne terapije Ana Hribar Podkrajšek. V drugem delu oddaje pa je bila z nami urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž, ki je predstavila aprilsko številko revije.

VEČ ...|23. 4. 2024
Gozdna terapija

V oddaji Modrost v očeh smo predstavili dobrobiti gozdne terapije, ki skozi vodeno izkušnjo v gozdu spodbuja zdravje, dobro počutje in globljo povezanost s samim seboj in naravo. Kaj ta še posebej prinaša starejšim, nam je predstavila certificirana izvajalka gozdne terapije Ana Hribar Podkrajšek. V drugem delu oddaje pa je bila z nami urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž, ki je predstavila aprilsko številko revije.

Damijana Medved

gozdgozdna terapijanaravastarejšiVzajemnost

Življenje išče pot

VEČ ...|10. 4. 2024
Kako se pripraviti na posvojitev otroka?

Pri procesu posvojitve otroka sta pomembna čas in dobro pripravo, za kar skrbijo med drugim tudi v Društvu Deteljica. Naši gostji sta bili  Marija Podbevšek Kališnik in dr. Viktorija Bevc  ki pravita, da je namen posvojitve dobrobit otroka in ne zapolnitev praznine posvojiteljskega para. Ob tem opozarjata, da posvojen otrok ini nepopisan list papirja, saj ima že izkušnjo zapuščenosti. 

Kako se pripraviti na posvojitev otroka?

Pri procesu posvojitve otroka sta pomembna čas in dobro pripravo, za kar skrbijo med drugim tudi v Društvu Deteljica. Naši gostji sta bili  Marija Podbevšek Kališnik in dr. Viktorija Bevc  ki pravita, da je namen posvojitve dobrobit otroka in ne zapolnitev praznine posvojiteljskega para. Ob tem opozarjata, da posvojen otrok ini nepopisan list papirja, saj ima že izkušnjo zapuščenosti. 

dobrobit otrokazapuščenostzapolnitev praznine

Življenje išče pot

Kako se pripraviti na posvojitev otroka?

Pri procesu posvojitve otroka sta pomembna čas in dobro pripravo, za kar skrbijo med drugim tudi v Društvu Deteljica. Naši gostji sta bili  Marija Podbevšek Kališnik in dr. Viktorija Bevc  ki pravita, da je namen posvojitve dobrobit otroka in ne zapolnitev praznine posvojiteljskega para. Ob tem opozarjata, da posvojen otrok ini nepopisan list papirja, saj ima že izkušnjo zapuščenosti. 

VEČ ...|10. 4. 2024
Kako se pripraviti na posvojitev otroka?

Pri procesu posvojitve otroka sta pomembna čas in dobro pripravo, za kar skrbijo med drugim tudi v Društvu Deteljica. Naši gostji sta bili  Marija Podbevšek Kališnik in dr. Viktorija Bevc  ki pravita, da je namen posvojitve dobrobit otroka in ne zapolnitev praznine posvojiteljskega para. Ob tem opozarjata, da posvojen otrok ini nepopisan list papirja, saj ima že izkušnjo zapuščenosti. 

s. Meta Potočnik

dobrobit otrokazapuščenostzapolnitev praznine

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|4. 1. 2024
Prašičerejci: Rok za poročanje staleža se izteče v ponedeljek

Uredba o intervenciji dobrobit živali iz aktualnega načrta skupne kmetijske politike od prašičerejcev zahteva, da najkasneje v ponedeljek, 8. januarja 2024, sporočijo stalež prašičev, ki so ga na kmetiji imeli 1. januarja 2024. Podatke o staležu prašičev rejci sporočajo sami po elektronski poti ali prek pooblaščenih organizacij.

Prašičerejci: Rok za poročanje staleža se izteče v ponedeljek

Uredba o intervenciji dobrobit živali iz aktualnega načrta skupne kmetijske politike od prašičerejcev zahteva, da najkasneje v ponedeljek, 8. januarja 2024, sporočijo stalež prašičev, ki so ga na kmetiji imeli 1. januarja 2024. Podatke o staležu prašičev rejci sporočajo sami po elektronski poti ali prek pooblaščenih organizacij.

prašičerejciporočanjestalež

Minute za kmetijstvo in podeželje

Prašičerejci: Rok za poročanje staleža se izteče v ponedeljek

Uredba o intervenciji dobrobit živali iz aktualnega načrta skupne kmetijske politike od prašičerejcev zahteva, da najkasneje v ponedeljek, 8. januarja 2024, sporočijo stalež prašičev, ki so ga na kmetiji imeli 1. januarja 2024. Podatke o staležu prašičev rejci sporočajo sami po elektronski poti ali prek pooblaščenih organizacij.

VEČ ...|4. 1. 2024
Prašičerejci: Rok za poročanje staleža se izteče v ponedeljek

Uredba o intervenciji dobrobit živali iz aktualnega načrta skupne kmetijske politike od prašičerejcev zahteva, da najkasneje v ponedeljek, 8. januarja 2024, sporočijo stalež prašičev, ki so ga na kmetiji imeli 1. januarja 2024. Podatke o staležu prašičev rejci sporočajo sami po elektronski poti ali prek pooblaščenih organizacij.

Robert Božič

prašičerejciporočanjestalež

Svetovalnica

VEČ ...|27. 12. 2023
Marko Lotrič

Ob Dnevu samostojnosti smo gostili Marka Lotriča, predsednika Državnega sveta. Kaj lahko še storimo za dvig narodne identitete in pripadnosti, kako izkušnje iz gospodarskega, poslovnega sveta vpeljuje v politično delovanje, kakšna je klima v vrhu državnega ustroja naše domovine in tudi, kako spodbujati sodelovanje ter spretnost vodenja med različnimi interesi za čim večjo dobrobit družbe in ljudi?, so bila izhodišča pogovora. 

Marko Lotrič

Ob Dnevu samostojnosti smo gostili Marka Lotriča, predsednika Državnega sveta. Kaj lahko še storimo za dvig narodne identitete in pripadnosti, kako izkušnje iz gospodarskega, poslovnega sveta vpeljuje v politično delovanje, kakšna je klima v vrhu državnega ustroja naše domovine in tudi, kako spodbujati sodelovanje ter spretnost vodenja med različnimi interesi za čim večjo dobrobit družbe in ljudi?, so bila izhodišča pogovora. 

svetovanjedružbapogovorpolitika

Svetovalnica

Marko Lotrič

Ob Dnevu samostojnosti smo gostili Marka Lotriča, predsednika Državnega sveta. Kaj lahko še storimo za dvig narodne identitete in pripadnosti, kako izkušnje iz gospodarskega, poslovnega sveta vpeljuje v politično delovanje, kakšna je klima v vrhu državnega ustroja naše domovine in tudi, kako spodbujati sodelovanje ter spretnost vodenja med različnimi interesi za čim večjo dobrobit družbe in ljudi?, so bila izhodišča pogovora. 

VEČ ...|27. 12. 2023
Marko Lotrič

Ob Dnevu samostojnosti smo gostili Marka Lotriča, predsednika Državnega sveta. Kaj lahko še storimo za dvig narodne identitete in pripadnosti, kako izkušnje iz gospodarskega, poslovnega sveta vpeljuje v politično delovanje, kakšna je klima v vrhu državnega ustroja naše domovine in tudi, kako spodbujati sodelovanje ter spretnost vodenja med različnimi interesi za čim večjo dobrobit družbe in ljudi?, so bila izhodišča pogovora. 

Nataša Ličen

svetovanjedružbapogovorpolitika

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|1. 1. 2025
Demografske napovedi niso optimistične

Napovedi za ohranitev našega naroda niso ravno optimistične. Nataliteta se tudi sicer na vseh celinah zmanjšuje. Število prebivalcev na zemlji sicer še narašča zahvaljujoč čedalje boljši zdravstveni oskrbi. Samo vprašanje časa pa je, kdaj se bo demografska krivulja začela strmo spuščati, torej kdaj se bo število ljudi na zemlji začelo drastično zmanjševati. Kaj lahko stori politika, da podpre družine in kakšne so projekcije znanstvenikov, so v našem studiu spregovorili predstojnik Katedre za osnovno bogoslovje in dialog teolog p. dr. Mari Osredkar, strokovnjak na področju umetne inteligence in kognitivnih znanosti dr. Matjaž Gams, ki ga poleg znanstvene kariere zanimajo tudi družbeni procesi in njihov razvoj, in dr. sociolog in ekonomist dr. Janez Malačič, ki se že dolgo ukvarja z vprašanjem staranja prebivalstva.

Demografske napovedi niso optimistične

Napovedi za ohranitev našega naroda niso ravno optimistične. Nataliteta se tudi sicer na vseh celinah zmanjšuje. Število prebivalcev na zemlji sicer še narašča zahvaljujoč čedalje boljši zdravstveni oskrbi. Samo vprašanje časa pa je, kdaj se bo demografska krivulja začela strmo spuščati, torej kdaj se bo število ljudi na zemlji začelo drastično zmanjševati. Kaj lahko stori politika, da podpre družine in kakšne so projekcije znanstvenikov, so v našem studiu spregovorili predstojnik Katedre za osnovno bogoslovje in dialog teolog p. dr. Mari Osredkar, strokovnjak na področju umetne inteligence in kognitivnih znanosti dr. Matjaž Gams, ki ga poleg znanstvene kariere zanimajo tudi družbeni procesi in njihov razvoj, in dr. sociolog in ekonomist dr. Janez Malačič, ki se že dolgo ukvarja z vprašanjem staranja prebivalstva.

Marjana Debevec

politikaživljenjedružinarojstva

Kmetijska oddaja

VEČ ...|5. 1. 2025
Dobrote SLO kmetij, pomen kolin, dejanski prispevek živinoreje k toplogrednim plinom

Generalna skupščina ZN je letošnje leto razglasila za mednarodno leto zadrug, pod naslovom Zadruge gradijo boljši svet pa želi opozoriti na ključno vlogo zadrug pri trajnostnem razvoju sveta. V oddaji smo povabili k sodelovanju na razstavi DSK 2025, pojasnili, zakaj je pomembo, da se ohranja tradicija kolin in objavili povzetek predavanja dr. Jožeta Verbiča s KIS, ki opozarja, da je prispevek slovenske živinoreje k toplogrednim vplivom približno 4.6 krat precenjen.

Dobrote SLO kmetij, pomen kolin, dejanski prispevek živinoreje k toplogrednim plinom

Generalna skupščina ZN je letošnje leto razglasila za mednarodno leto zadrug, pod naslovom Zadruge gradijo boljši svet pa želi opozoriti na ključno vlogo zadrug pri trajnostnem razvoju sveta. V oddaji smo povabili k sodelovanju na razstavi DSK 2025, pojasnili, zakaj je pomembo, da se ohranja tradicija kolin in objavili povzetek predavanja dr. Jožeta Verbiča s KIS, ki opozarja, da je prispevek slovenske živinoreje k toplogrednim vplivom približno 4.6 krat precenjen.

Robert Božič

kmetijstvoDSKkolinetoplogredni plini

Naš pogled

VEČ ...|7. 1. 2025
Govedoreja quo vadis?

Najmanj, kar bi država bila dolžna je, da bi novi (kmetijski) zakoni nastajali transparentno, z veliko meri previdnosti in ob aktivnem sodelovanju kmečke strani. Petdeset (50) odstotni padec števila živinorejskih kmetij, ki smo mu priča v zadnjih treh letih namreč jasno kaže, da lahko aktivistično napisana nova zakonodaja vodi v propad slovenskega kmetijstva. Več boste slišali v #3 podkastu RAST.

Govedoreja quo vadis?

Najmanj, kar bi država bila dolžna je, da bi novi (kmetijski) zakoni nastajali transparentno, z veliko meri previdnosti in ob aktivnem sodelovanju kmečke strani. Petdeset (50) odstotni padec števila živinorejskih kmetij, ki smo mu priča v zadnjih treh letih namreč jasno kaže, da lahko aktivistično napisana nova zakonodaja vodi v propad slovenskega kmetijstva. Več boste slišali v #3 podkastu RAST.

Robert Božič

komentarkmetijstvoživalidobrobitEFSAMKGP

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|6. 1. 2025
Dr. Matej Tušak, športni psiholog

Ne le za telesne, tudi psihične izzive je potrebna kondicija. Hkrati pa je treba znati krmariti skozi pasti vsakdanjega časa tudi na drugih področjih. Nekaj namigov smo slišali in tudi nekoliko razmišljali o izzivih, ki čakajo Slovenijo v letošnjem letu.

Dr. Matej Tušak, športni psiholog

Ne le za telesne, tudi psihične izzive je potrebna kondicija. Hkrati pa je treba znati krmariti skozi pasti vsakdanjega časa tudi na drugih področjih. Nekaj namigov smo slišali in tudi nekoliko razmišljali o izzivih, ki čakajo Slovenijo v letošnjem letu.

Tanja Dominko

politika

Svetovalnica

VEČ ...|8. 1. 2025
O izbiri semenskega krompirja

Mnogi že razmišljajo o letošnji izbiri sort semenskega krompirja. Mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat, ki zelo dobro pozna področje pridelovanje krompirja in ima po drugi strani tudi uvid v dogajanje na strani ponudbe semenskega krompirja, je opozoril na nekatere zakonitosti pridelave, nakaljevanja in izbire semena ter odgovarjal na vprašanja poslušalcev.

O izbiri semenskega krompirja

Mnogi že razmišljajo o letošnji izbiri sort semenskega krompirja. Mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat, ki zelo dobro pozna področje pridelovanje krompirja in ima po drugi strani tudi uvid v dogajanje na strani ponudbe semenskega krompirja, je opozoril na nekatere zakonitosti pridelave, nakaljevanja in izbire semena ter odgovarjal na vprašanja poslušalcev.

Robert Božič

svetovanjekmetijstvovrt

Kulturni utrinki

VEČ ...|8. 1. 2025
Novoletno srečanje v Tinjah

V Tinjah na Koroškem je minuli konec tedna pod naslovom Živeti s preiskušanim upanjem potekalo tradicionalno Novoletno srečanje, ki ga že več kot 50 let organizirata Dom v Tinjah in Katoliška akcija.

Novoletno srečanje v Tinjah

V Tinjah na Koroškem je minuli konec tedna pod naslovom Živeti s preiskušanim upanjem potekalo tradicionalno Novoletno srečanje, ki ga že več kot 50 let organizirata Dom v Tinjah in Katoliška akcija.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbanovoletno srečanje Tinje

Spominjamo se

VEČ ...|8. 1. 2025
Spominjamo se dne 8. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 8. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|8. 1. 2025
Mazanje pekača za janeževe upognjence

Poslušalko je zanimalo, s čim na namaže peki papir za peko janeževih upognjencev. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj pekač namaže s trdo maščobo (malo, mast, salo ali čebelji vosek). Najprej ga mora pogreti, da je vroč in nato z voskom pomaže celotno površino. Nato na to brizga ali z dvema žličkama nalaga kupčke testa. Ko so upognjenci pečeni, jih pobira s kovinsko lopatko in poskrbi, da se bodo upognili. Nato s servieto ali papirnato brisačko pobrišemo še vroč pekač, takoj spet premažemo z voskom in spečemo naslednjo serijo. V nadaljevanju je svojo izkušnjo povedala še poslušalka, ki tudi segreje pekač pri 210-230 stopinjah in ga vročega namaže s papirjem, v katerega je zavita rama. Nato naloži šest kupčkov testa na pekač in da v pečico za 2-3 minute. Nato jih s pomočjo noža dviguje s pekača in postavi v kozarce, da se ukrivijo.  

Mazanje pekača za janeževe upognjence

Poslušalko je zanimalo, s čim na namaže peki papir za peko janeževih upognjencev. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj pekač namaže s trdo maščobo (malo, mast, salo ali čebelji vosek). Najprej ga mora pogreti, da je vroč in nato z voskom pomaže celotno površino. Nato na to brizga ali z dvema žličkama nalaga kupčke testa. Ko so upognjenci pečeni, jih pobira s kovinsko lopatko in poskrbi, da se bodo upognili. Nato s servieto ali papirnato brisačko pobrišemo še vroč pekač, takoj spet premažemo z voskom in spečemo naslednjo serijo. V nadaljevanju je svojo izkušnjo povedala še poslušalka, ki tudi segreje pekač pri 210-230 stopinjah in ga vročega namaže s papirjem, v katerega je zavita rama. Nato naloži šest kupčkov testa na pekač in da v pečico za 2-3 minute. Nato jih s pomočjo noža dviguje s pekača in postavi v kozarce, da se ukrivijo.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Življenje išče pot

VEČ ...|8. 1. 2025
Težave pri uporabi interneta

Manca Kok iz Logouta, centra pomoči pri prekomerni rabi interneta oz. vseh vrst ekranov, kar vodi v digitalno odvisnost., je pojasnila, katere storitve ponujajo družinam in posameznikom, ki imajo težave zaradi uporabe interneta. Ker do teh težav v družinah prihaja vedno bolj, je dobro vedeti, da so njihove storitve brezplačne. 

Težave pri uporabi interneta

Manca Kok iz Logouta, centra pomoči pri prekomerni rabi interneta oz. vseh vrst ekranov, kar vodi v digitalno odvisnost., je pojasnila, katere storitve ponujajo družinam in posameznikom, ki imajo težave zaradi uporabe interneta. Ker do teh težav v družinah prihaja vedno bolj, je dobro vedeti, da so njihove storitve brezplačne. 

s. Meta Potočnik

center Logoutsvetovanje staršemdigitalna zasvojenost