V Kulturnem domu v Gorici se je včeraj začel 60. seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem in Goriškem ter dvojezične šole v Špetru. Poteka v okviru Evropske prestolnice kulture GO!2025. Osrednja tema je Jezik in dobrobit oz. poti do učenja in dobrega počutja. Jubilejnega seminarja se je udeležila tudi državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki je v nagovoru poudarila izjemno vlogo učiteljev: Ne učite samo otrok in mladih, ne učite samo Slovencev, temveč učite in vzgajate Evropejce. Prenašate vrednote sodelovanja, sožitja, medsebojnega spoštovanja, prijateljstva – ne tako, da pridigate, ampak tako, da te vrednote vsak dan dejavno živite. Seminar, ki bo potekal do 12. septembra, organizirajo Zavod RS za šolstvo, Urad za slovenske šole na Deželnem šolskem uradu Furlanija-Julijska krajina in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

O neminovnih dobrobitih žrtve smo govorili v oddaji Za življenje z zakoncema Perko.

Skupina državljanov, s prvopodpisanim Gorazdom Kovačičem, je na spletu sprožila peticijo s pozivom vladi k vrnitvi strokovnega upravljanja populacije medveda v Sloveniji. »Sprejemanje odločitev, ki so v nasprotju s strokovnimi podlagami in so preverjeno škodljive za dobrobit človeka in za varstvo medveda, ki je naša pomembna naravna dediščina, je nedopustno. Zgrešena politika izvajanja zgrešenih konceptov je porok neizbežne katastrofe. Podpisniki in podpisnice si prizadevamo, da se v Sloveniji, svetovnemu vzoru znanstveno utemeljenega in dokazano učinkovitega upravljanja s ponosa vredno naravno dediščino, ta ne bi zgodila,« so zapisali v obrazložitvi peticije, ki jo lahko najdete na tej povezavi.

Večina slovenskih kmetov svoje živali pozna po imenu. Redimo jih z ljubeznijo in spoštovanjem. Krava pri nas prej dobi veterinarsko pomoč kot človek prikliče zdravnika. To je realnost, ne floskula… In medtem ko se govori o dobrobiti živali, se nihče ne vpraša, kako je mogoče, da je zelenjava v trgovini cenejša od vode. Koliko migrantov v južni Evropi je zanjo delalo brez plačila? Koliko čebel je umrlo zaradi monokultur? Koliko otrok pobira avokado za »zdrave jedilnike« tistih, ki nam očitajo neetičnost, se sprašuje kmet Matej Potokar.

V pridelavi vrtnin so zastirke nepogrešljive, pravi Miša Pušenjak, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin s KGZ Maribor in opozarja na številne dobre lastnosti, ki jih prinašajo…

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, kakšno je papeževo zdravstveno stanje in k čemu nas spodbuja iz bolnišnice. V Rimu pa je nedavno potekalo srečanje Sekcije za družbena vprašanja Sveta evropskih škofovskih konferenc. Ob osrednji temi: „Nov način ekonomije“ so strokovnjaki s področja ekonomije in družbenega nauka Katoliške cerkve skupaj s predstavniki evropskih škofovskih konferenc razpravljali o tem, kako bi duh evangelija lahko spodbudil bolj pravično svetovno gospodarstvo za dobrobit vseh, zlasti najrevnejših. Iz Slovenije se je srečanja udeležil Roman Vučajnk iz Koordinacije vodij karitativnih ustanov, ki je bil tudi gost tokratne oddaje. Vabljeni k poslušanju v nedeljo ob 9.00!

Najmanj, kar bi država bila dolžna je, da bi novi (kmetijski) zakoni nastajali transparentno, z veliko meri previdnosti in ob aktivnem sodelovanju kmečke strani. Petdeset (50) odstotni padec števila živinorejskih kmetij, ki smo mu priča v zadnjih treh letih namreč jasno kaže, da lahko aktivistično napisana nova zakonodaja vodi v propad slovenskega kmetijstva. Več boste slišali v #3 podkastu RAST.

V prvem delu lahko slišite nekaj najbolj zanimivih odgovorov kmeta Petra Apata v prvi epizodi podkasta RAST, ki je sanjsko službo vodje razvoja v visoko tehnološkem podjetju zamenjal za vodenje domače kmetije. Predstavili pa smo tudi dva raziskovalna projekta, povezana z živinorejo in izpusti.