Večina slovenskih kmetov svoje živali pozna po imenu. Redimo jih z ljubeznijo in spoštovanjem. Krava pri nas prej dobi veterinarsko pomoč kot človek prikliče zdravnika. To je realnost, ne floskula… In medtem ko se govori o dobrobiti živali, se nihče ne vpraša, kako je mogoče, da je zelenjava v trgovini cenejša od vode. Koliko migrantov v južni Evropi je zanjo delalo brez plačila? Koliko čebel je umrlo zaradi monokultur? Koliko otrok pobira avokado za »zdrave jedilnike« tistih, ki nam očitajo neetičnost, se sprašuje kmet Matej Potokar.

Najmanj, kar bi država bila dolžna je, da bi novi (kmetijski) zakoni nastajali transparentno, z veliko meri previdnosti in ob aktivnem sodelovanju kmečke strani. Petdeset (50) odstotni padec števila živinorejskih kmetij, ki smo mu priča v zadnjih treh letih namreč jasno kaže, da lahko aktivistično napisana nova zakonodaja vodi v propad slovenskega kmetijstva. Več boste slišali v #3 podkastu RAST.

V petek 15. novembra se izteče rok, do katerega lahko kmetje gnojijo s tekočimi organskimi gnojili. Medtem ko so v večjem delu Slovenije talne razmere primerne in omogočajo razvoz, pa se kmetje na območju Ljubljanskega Barja, v okolici Grosuplja in Kočevja, pa tudi v nekaterih drugih predelih Slovenije srečujejo z dejstvom, da so tla premokra in nenosilna in je razvoz gnojil otežen. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je zato na kmetijsko ministrstvo dala pobudo, da bi se na teh območjih rok za gnojenje podaljšalo. A žal neuspešno.

V petek čez teden dni bomo spet obeležili Dan slovenske hrane, otroci v vrtcih in šolah bodo deležni tradicionalnega slovenskega zajtrka in letos se bodo posebej pogovarjali o kruhu. Kaj o tem meni Jožica Župec, vodja Sektorja za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov na MKGP?

Petek 29. september je mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Žal še vedno velja, da bolj kot je družba razvita, večje so količine zavržene hrane, kar pa seveda ni prav in gre pravzaprav za protislovje razvitosti. Zavržena hrana namreč pomeni hudo in nepotrebno dodatno obremenjevanje Zemlje in izziv vseh nas je, da s hrano ravnamo spoštljivo in omogočimo, da bo na voljo vsem. Vse to pri nas v Sloveniji zasleduje tudi Akcijski načrt za izvajanje Strategije za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano, ki je v sklepni fazi sprejemanja, pravi Tadeja Kvas Majer z MKGP.
 

V Kmetijski oddaji smo se najprej ustavili ob pogledu na škodo po neurjih v kmetijstvu, Roman Žveglič je komentiral odločitev MKGP, o anketiranju glede prostovoljnega članstva v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, s kmetom Dušanom Klemenčičem pa smo se pogovarjali o pridelovanju stročnic in čudnih pristopih glede podpor za pridelovanje beljakovinskih rastlin.

Na posvetu o dopolnjenem strateškem načrtu SKP 2023 - 27 je med drugim precej polemike sprožila tudi opredelitev t.i. aktivnega kmeta, ki je upravičen do podpor Skupne kmetijske politike. Na to je v razpravi na sejmu Agra opozoril tudi kmet Matej Brezovnik, ki je sicer bil kritičen tudi do drugih področij, odgovoril pa mu je Branko Ravnik, v. d. generalnega direktorja direktorata za kmetijstvo na MKGP.

Na MKGP in vlado se je v torek z odprtim pismom v zvezi z zadnjimi koraki v okviru sprejemanja Strateškega načrta skupne kmetijske politike po letu 2023 obrnil državni svetnik in kmet Branko Tomažič. Trdi, da je dokument zastarel in ne odgovarja na izzive, ki nam jih postavljajo suša, klimatske spremembe, podražitve energentov, vojna in konflikti.