Utrip dneva dne 28. 3.

• Število smrtnih žrtev v Mjanmaru in na Tajskem po uničujočem potresu narašča. Slovenska karitas že v zbiranje pomoči.
• »24 ur za Gospoda«, papeževa postna pobuda molitve, spovedi in usmiljenja.
• Cigler Kralj o posledicah dviga plač: Ljudje na nižjih delovnih mestih izigrani in opeharjeni. Golob: Reforma je postopna. 
• Notranji ministri na Brdu pri Kranju razpravljali o novi varnostni realnosti.
• Zaključuje se javna razprava o noveli Zakona o vrtcih, ki je vznemirila zasebne vrtce.
• Ciril Smrkolj: Depolitizacije ni, v demokratični družbi stranke vodijo državo, vlado in inštitucije.
• Vreme: Danes bo oblačno, jutri obilnejše padavine.
• Vrhovna sodnika Zobec kritična do pobude za varno in dostopno umetno prekinitev nosečnosti v Evropi.
• Obeta se ukinitev beleženja odmora za malico in evidentiranje delovnega časa.
• Šport: V Planici prva od dveh posamičnih tekem smučarjev letalcev.

Utrip dneva dne 15. 3.

• Beograd preplavilo več deset tisoč protestnikov. Kardinal Nemet in vladika Grigorije izrazila podporo študentom.
• V Iraku ubili visokega vodjo Islamske države, komentar Nejca Krevsa.
• Beovičeva ob peti obletnici epidemije covida-19: prvi val je ublažil predvsem izjemen odziv prebivalstva in zdravstvenega osebja.
• Zdravstvenemu domu Tolmin zaradi vladnih odločitev grozi kolaps nujne medicinske pomoči.
• Šport: Jutri na Pokljuki domače slovo od Jakova Faka.
• Vreme: Postopoma bo prenehalo deževati, ponekod se razlivajo reke.
• Na Pučnikovem simpoziju, ki je bil letos namenjen svobodi govora priznanje za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji podelili nadškofu Antonu Stresu.
• V Strunjanu nocoj več kot 100 udeležencev pashalne večerje.
• Na Uradu za laike opažajo potrebo ljudi po novih znanjih na različnih pastoralnih področjih.
• Vreme: Nika in Domen Prevc včeraj do 236 metrov – kako daleč bosta poletela danes?

Andrej Tomelj: Izbrisani

Avtor razkriva zgodovino izbrisov, ki so se dogajali v različnih obdobjih in pod različnimi oblastniki. Zakaj smo iz kolektivnega spomina izbrisali pomembne dogodke in osebnosti? Kaj nam to pove o naši zgodovini in identiteti?

Slišali boste, kako so nam vladali Habsburžani in zakaj danes o tem ne najdemo skoraj nobenih obeležij. Odkrijte tudi zgodbe o izbrisanih vladarjih in preteklih obdobjih, ki so za vedno izginila iz naših spominov.

Prisluhnite razmišljanju Andreja Tomelja o tem, kdo je bil izbrisan, kdo namenoma pozabljen in zakaj. Ne zamudite te priložnosti, da bolje razumete našo preteklost in se poglobite v skrivnosti, ki so bile dolgo skrite pred našimi očmi.

Mozaik dneva dne 10. 3.

• Reševalne ekipe na območju Velike planine našle dele letala.
• Dr. Štuhec o podelitvi Bodeče Neže dr. Igorju Saksidi in o oskrunitvi pročelja ljubljanske stolnice in nadškofije.
• V Nemčiji krščanski demokrati in socialdemokrati potrdili vstop v koalicijska pogajanja.
• Vreme: Proti jutru se bo oblačnost spet povečala. Jutri bo zmerno do pretežno oblačno.

Katoliška prosveta v svetem letu

Katoliška prosveta, ki deluje v celovški škofiji, je za letošnje sveto leto pripravila poseben izobraževalni program. Vernike vabi, da si vzamejo nekaj časa za obisk ljudi v domovih za ostarele, za pogovor in petje z njimi. Na temo romarji upanja pripravljajo tudi kreativne delavnice od izdelave iz gline do pletenja košar, mokrega polstenja pa do postnega kuharskega tečaja. V dveh župnijah bo predvanje dr. Katarine Kompan Erzar in dr. Tomaža Erzarja. V programu je tudi nekaj literarnih večerov ob predstavitvi knjig, rojaki se bodo lahko podali na romanje od znamenja do znamenja, in sicer na Mače. Med prireditvami najdemo tudi filmske večere v besedi, sliki in kulinariki. 

Duhovnikom ne krademo

Duhovnika je v temni ulici napadel tat. Zahteval njegovo denarnico. Ko je duhovnik odpel ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Znanstveni posvet Franc Jeza (1916 - 1984) 4. oddaja

V  Trstu v tamkajšnji Peterlinovi dvorani je septembra lani, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo. Ob 40-letnici njegove smrti sta ga pripravila Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V zadnji 4. oddaji s tega posveta ste lahko poslušali prispevek Davida Hazemalija in Ane Šela o podobnih pogledih na samostojnost Slovenije Franca Jeze in Branka Pristovška in pa spomine Sergija Pahorja in Mira Oppelta na Franca Jezo.

Erika Ašič: Pod pritiskom družbe ali na svojih nogah?

Slovenski pedagog dr. Franc Pediček, ki je med drugo svetovno vojno in po njej doživel tudi grozote taborišč, je po vojni pri dr. Gogali doštudiral pedagogiko in postal ugleden profesor, predavatelj, znanstvenik, v slovenskih šolah je vzpostavil svetovalno službo ter napisal vrsto knjig o vzgoji. Toda leta 1971 je po svojem nagovoru na 2. posvetu slovenskih pedagogov na Bledu močno trčil ob režim tedanje komunistične oblasti. Ni se strinjal s tem, da bi sistem vzgoje in izobraževanja oblikoval človeka po meri in potrebah družbe. Njegova smer je bila spoštovanje človekovega dostojanstva, njegove edinstvene in celostne osebnosti, ustvarjalnosti in odgovornosti. Od tistega dne je bilo Pedičku prepovedano pisanje in predavateljsko delo, dobil je lahko le obrobne službe. Znašel se je v močnem konfliktu med stroko in politiko, kar je bilo takrat nevarno. Odtlej je bil nadzorovan in zasledovan. To so izkusili tudi mnogi drugi. Režimsko oblikovanje otrok in mladih po meri družbe se je še okrepilo in bilo močno prisotno vsaj do konca osemdesetih let.  

Zdi se, kot da je v sedanjem času nadzor nad oblikovanjem mladih in nad delovanjem odraslih ostal in se v času trenutne vlade še okrepil; le izvajalci so (formalno) drugi – namesto komunistične partije ga izvajajo leve nevladne in politične organizacije. S pomočjo Sorosevega, ameriškega in evropskega financiranja so v uničevanje človekovega dostojanstva, družine, vrednot in načela zdrave pameti usmerjene pravne službe, sodobni mediji, politika, literatura, kultura, vplivneži, marsikje pa tudi vsebine in načini dela v vrtcih in šolah.  

Nekdo se je odločil, da bodo za manjvredne označeni tisti, ki niso simpatizerji posiljevanja s teorijo spolov in ki so proti spreminjanju spola otrok in mladih. Nekdo se je spomnil, da so električni avtomobili okolju prijazni, čeprav nam ni razkril celotnega vpliva na okolje in ne vemo, kam bomo na primer z njihovimi odpadnimi baterijami. Prepričujejo nas, da so krave bolj škodljive za ozračje kot letala. Nekdo se je odločil, da moramo ilegalnim migrantom na široko odpreti vrata in jim nuditi vse ugodnosti, toda bognedaj, da nas med vožnjo zaloti policija dan po tem, ko nam je preteklo vozniško dovoljenje, ali da kak dan zamudimo s plačilom položnice. Dekleta so bombardirana s posnetki vedno lepih in srečnih vplivnic, kar jim daje občutek, da niso dovolj lepa, dovolj vitka in da njihove ustnice, nos ali zadnjica potrebujejo popravilo. Nekomu ni všeč, da vsakdo pove, kar misli, zato je uveljavil pojem sovražnega govora in mnenja, s katerimi se ne strinja, označil kar za fašizem. Vsebinske razprave so nezaželene, logika je postala nesprejemljiva, oblika je prevladala nad vsebino, politična korektnost nad resnico. In ko nam zdrava pamet pravi, da gredo stvari vedno bolj narobe, nas prepričujejo, da je z našo pametjo nekaj hudo narobe, da je vse to za nas dobro, da tako ščitimo človekove pravice in da nam to omogoča boljšo prihodnost. 

Spet je družba tista, ki oblikuje posameznika po svoji meri. Redki imajo sposobnost, znanje in moč, da izstopajo iz tega vzorca. Zlahka najdemo vzporednice s Pedičkovim časom, ko sta vladala enoumje in nadzor. Rešili smo se enega nadzora in prešli pod drugega, učinek pa je isti. Za tistega, ki se tem (zmedenim) globalističnim načelom postavi po robu, se že najde nek način, da je utišan. Zanemarili smo vrednost in edinstvenost posameznika. Ne zanimajo nas človekova notranjost, njegova ustvarjalnost, talenti in potencial za doprinos k skupnosti, njegove vrednote.  

Kako zelo so nas Evropejce navadili na leporečenje in vedno bolj zgrešene vrednote, priča odziv na nagovor ameriškega podpredsednika J. D. Vancea. Govoril je o pomenu vrednot, ki smo jih poteptali, ter o pomenu tega, da vsakdo svobodno pove svoje stališče. Poudaril je, kako pomembno je prisluhniti vsakomur, četudi se z njim ne strinjamo. Med drugim je dejal: »Izkazalo se je, da ne morete enostavno zahtevati inovativnosti ali ustvarjalnosti, tako kot tudi ne morete prisiliti ljudi, kaj naj mislijo, kaj naj čutijo ali kaj naj verjamejo. Verjamemo, da so te stvari zagotovo povezane.« 

Priznal je, da so tudi v ZDA naredili mnogo napak na tem področju, toda očitno so se odločili spremeniti smer ne le v besedah, ampak tudi v dejanjih. V nagovoru je Vance postavil vprašanje, ki bi si ga lahko večkrat postavili vsi: »Kolikokrat moramo spremljati te strašne napake, preden spremenimo napačno smer in našo skupno civilizacijo popeljemo na nova pota?« 

Ustavitev ameriškega financiranja nevladnih organizacij, usmerjenih v globalizem, in nekaterih levih političnih strank ter s tem tovrstnih vsebin je žarek upanja za Evropo. Tudi prepoved cenzuriranja družbenih omrežij je korak v pravo smer. Če bo le Evropa in z njo Slovenija znala pravi čas odpreti prostor, v katerem se bo posameznik lahko uresničil kot edinstvena, neponovljiva celostna osebnost ter odgovorno zaživel svojo ustvarjalnost. K temu lahko pomaga tudi vsakdo izmed nas – najprej v vsakodnevnem odločanju, da prisluhnemo sebi in sočloveku, sledimo logiki in zdravemu razumu ter da se, ko bo čas, pravilno odločimo na volitvah.