Zakladi naše dediščine

VEČ ...|27. 4. 2021
Tudi zgodovina bo morala pred Božji sodni stol

Mag. Jure Pavel Emeršič, profesor zgodovine na Gimnaziji Želimlje, je v kratkem pogovoru poljudno razmišljal, kdo piše zgodovino, je res zgodovina učiteljica in zakaj šele v odmiku časa zmore spregovoriti v jeziku resnice različnih? 

Tudi zgodovina bo morala pred Božji sodni stol

Mag. Jure Pavel Emeršič, profesor zgodovine na Gimnaziji Želimlje, je v kratkem pogovoru poljudno razmišljal, kdo piše zgodovino, je res zgodovina učiteljica in zakaj šele v odmiku časa zmore spregovoriti v jeziku resnice različnih? 

zgodovinapreteklostkulturadediščinadružbaizobraževanjepolitika

Zakladi naše dediščine

Tudi zgodovina bo morala pred Božji sodni stol

Mag. Jure Pavel Emeršič, profesor zgodovine na Gimnaziji Želimlje, je v kratkem pogovoru poljudno razmišljal, kdo piše zgodovino, je res zgodovina učiteljica in zakaj šele v odmiku časa zmore spregovoriti v jeziku resnice različnih? 

VEČ ...|27. 4. 2021
Tudi zgodovina bo morala pred Božji sodni stol

Mag. Jure Pavel Emeršič, profesor zgodovine na Gimnaziji Želimlje, je v kratkem pogovoru poljudno razmišljal, kdo piše zgodovino, je res zgodovina učiteljica in zakaj šele v odmiku časa zmore spregovoriti v jeziku resnice različnih? 

Nataša Ličen

zgodovinapreteklostkulturadediščinadružbaizobraževanjepolitika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|6. 4. 2021
Pobreška potica z drožmi

Pobreška potica ima pomembno mesto v slovenskem kulinaričnem izročilu. Skrbno izbranim sestavinam so gospodinje zdaj dodale še droži, doma vzgojen postopek vhajanja testa. Potica s tem postaja še bolj avtentična in bližje izvornemu receptu. Obiskali smo eno do pobreških mojstric, gospodinjo Veroniko Aljančič.   

Pobreška potica z drožmi

Pobreška potica ima pomembno mesto v slovenskem kulinaričnem izročilu. Skrbno izbranim sestavinam so gospodinje zdaj dodale še droži, doma vzgojen postopek vhajanja testa. Potica s tem postaja še bolj avtentična in bližje izvornemu receptu. Obiskali smo eno do pobreških mojstric, gospodinjo Veroniko Aljančič.   

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilokulinarika

Zakladi naše dediščine

Pobreška potica z drožmi

Pobreška potica ima pomembno mesto v slovenskem kulinaričnem izročilu. Skrbno izbranim sestavinam so gospodinje zdaj dodale še droži, doma vzgojen postopek vhajanja testa. Potica s tem postaja še bolj avtentična in bližje izvornemu receptu. Obiskali smo eno do pobreških mojstric, gospodinjo Veroniko Aljančič.   

VEČ ...|6. 4. 2021
Pobreška potica z drožmi

Pobreška potica ima pomembno mesto v slovenskem kulinaričnem izročilu. Skrbno izbranim sestavinam so gospodinje zdaj dodale še droži, doma vzgojen postopek vhajanja testa. Potica s tem postaja še bolj avtentična in bližje izvornemu receptu. Obiskali smo eno do pobreških mojstric, gospodinjo Veroniko Aljančič.   

Nataša Ličen

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilokulinarika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|30. 3. 2021
Bi radi izdelali svoj stekleni kozarec?

Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.  

Bi radi izdelali svoj stekleni kozarec?

Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.  

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilorokodelstvo

Zakladi naše dediščine

Bi radi izdelali svoj stekleni kozarec?

Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.  

VEČ ...|30. 3. 2021
Bi radi izdelali svoj stekleni kozarec?

Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.  

Nataša Ličen

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilorokodelstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|16. 3. 2021
Ohranjajmo naše

Gregorjevo, ki ga obhajamo 12. marca, je od nekdaj med našimi ljudmi veljalo za pomemben glasnik pomladi, znanilca prihoda toplejšega obdobja. Dušica Kunaver, raziskovalka ljudskega gradiva, je ob tem opozorila na pasti vnašanja drugačnih običajev in novodobnih praznovanj, ki spodrivajo ostala, veliko bolj prepletena z našim dojemanjem narave in življenja, ki so že stoletja uveljavljena v našem prostoru in nam dajejo identiteto ter prepoznavnost. 

Ohranjajmo naše

Gregorjevo, ki ga obhajamo 12. marca, je od nekdaj med našimi ljudmi veljalo za pomemben glasnik pomladi, znanilca prihoda toplejšega obdobja. Dušica Kunaver, raziskovalka ljudskega gradiva, je ob tem opozorila na pasti vnašanja drugačnih običajev in novodobnih praznovanj, ki spodrivajo ostala, veliko bolj prepletena z našim dojemanjem narave in življenja, ki so že stoletja uveljavljena v našem prostoru in nam dajejo identiteto ter prepoznavnost. 

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Ohranjajmo naše

Gregorjevo, ki ga obhajamo 12. marca, je od nekdaj med našimi ljudmi veljalo za pomemben glasnik pomladi, znanilca prihoda toplejšega obdobja. Dušica Kunaver, raziskovalka ljudskega gradiva, je ob tem opozorila na pasti vnašanja drugačnih običajev in novodobnih praznovanj, ki spodrivajo ostala, veliko bolj prepletena z našim dojemanjem narave in življenja, ki so že stoletja uveljavljena v našem prostoru in nam dajejo identiteto ter prepoznavnost. 

VEČ ...|16. 3. 2021
Ohranjajmo naše

Gregorjevo, ki ga obhajamo 12. marca, je od nekdaj med našimi ljudmi veljalo za pomemben glasnik pomladi, znanilca prihoda toplejšega obdobja. Dušica Kunaver, raziskovalka ljudskega gradiva, je ob tem opozorila na pasti vnašanja drugačnih običajev in novodobnih praznovanj, ki spodrivajo ostala, veliko bolj prepletena z našim dojemanjem narave in življenja, ki so že stoletja uveljavljena v našem prostoru in nam dajejo identiteto ter prepoznavnost. 

Alen SalihovićNataša Ličen

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|23. 2. 2021
Obutvena dediščina

Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina. 

Obutvena dediščina

Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina. 

rokodelstvozgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Obutvena dediščina

Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina. 

VEČ ...|23. 2. 2021
Obutvena dediščina

Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina. 

Nataša Ličen

rokodelstvozgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|2. 2. 2021
Medene sveče, ki jih izdelujejo v Rokodelskem centru Moravče

Člani Društva rokodelcev Moravške doline so pravi dokaz, da smo ljudje po duši rokodelci ter da so osnovno in najboljše orodje naše roke. V letu 1996 je bila organizirana prva delavnica. Od takrat se je obisk delavnic povečeval. Prihajajo iz ožjega ter širšega okoliša Moravč, vse do Radovljice in Radeč. Danes so prostori za delavnice že premajhni za vse, ki bi želeli priti k njim. Z dobrimi idejami vedno izboljšujejo svoje izdelke. Pogovarjali smo se z Branko Bizjan. 

Medene sveče, ki jih izdelujejo v Rokodelskem centru Moravče

Člani Društva rokodelcev Moravške doline so pravi dokaz, da smo ljudje po duši rokodelci ter da so osnovno in najboljše orodje naše roke. V letu 1996 je bila organizirana prva delavnica. Od takrat se je obisk delavnic povečeval. Prihajajo iz ožjega ter širšega okoliša Moravč, vse do Radovljice in Radeč. Danes so prostori za delavnice že premajhni za vse, ki bi želeli priti k njim. Z dobrimi idejami vedno izboljšujejo svoje izdelke. Pogovarjali smo se z Branko Bizjan. 

rokodelstvozgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Medene sveče, ki jih izdelujejo v Rokodelskem centru Moravče

Člani Društva rokodelcev Moravške doline so pravi dokaz, da smo ljudje po duši rokodelci ter da so osnovno in najboljše orodje naše roke. V letu 1996 je bila organizirana prva delavnica. Od takrat se je obisk delavnic povečeval. Prihajajo iz ožjega ter širšega okoliša Moravč, vse do Radovljice in Radeč. Danes so prostori za delavnice že premajhni za vse, ki bi želeli priti k njim. Z dobrimi idejami vedno izboljšujejo svoje izdelke. Pogovarjali smo se z Branko Bizjan. 

VEČ ...|2. 2. 2021
Medene sveče, ki jih izdelujejo v Rokodelskem centru Moravče

Člani Društva rokodelcev Moravške doline so pravi dokaz, da smo ljudje po duši rokodelci ter da so osnovno in najboljše orodje naše roke. V letu 1996 je bila organizirana prva delavnica. Od takrat se je obisk delavnic povečeval. Prihajajo iz ožjega ter širšega okoliša Moravč, vse do Radovljice in Radeč. Danes so prostori za delavnice že premajhni za vse, ki bi želeli priti k njim. Z dobrimi idejami vedno izboljšujejo svoje izdelke. Pogovarjali smo se z Branko Bizjan. 

Nataša Ličen

rokodelstvozgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|27. 9. 2022
Marta Jerebič: O spremembah družinskega zakonika

  Razmišljam na simbolni ravni – z zgodbo o modernem vlaku, ki trči v otroke, ki se nič hudega sluteč igrajo na železniških tirih. Ko povozi otroke, se ne ustavi, ne opazi razdejanja, ki ga je povzročil.
 

Marta Jerebič: O spremembah družinskega zakonika

  Razmišljam na simbolni ravni – z zgodbo o modernem vlaku, ki trči v otroke, ki se nič hudega sluteč igrajo na železniških tirih. Ko povozi otroke, se ne ustavi, ne opazi razdejanja, ki ga je povzročil.
 

Marta Jerebič

komentar

Dogodki

VEČ ...|8. 9. 2022
Pridiga Aloza Furlana na praznik Marijinega rojstva

Prisluhnite današnjemu mašnemu nagovoru Alojz Furlana, rektorja svetišča Marije tolažnice žalostnih v Logu pri Vipavi.

Pridiga Aloza Furlana na praznik Marijinega rojstva

Prisluhnite današnjemu mašnemu nagovoru Alojz Furlana, rektorja svetišča Marije tolažnice žalostnih v Logu pri Vipavi.

Radio Ognjišče

kolesarjenje

Sol in luč

VEČ ...|27. 9. 2022
Jane Goodall: Knjiga upanja: Mladi so danes malodušni, ker so izgubili upanje glede prihodnosti.

Zavedam se, da gremo skozi temne čase. V knjigi z bralci delim svoje razloge za upanje. Človeški intelekt, trdoživost narave, energija, entuziazem in odločnost mladih za reševanje težav, ko jih prepoznajo, sprožijo ukrepanje neuklonljivega človeškega duha. Trdno verjamem, da upanje ni samo pobožna želja, ampak je akcija, spoznanje cilja in poti kako do cilja priti. Ob tem spoznanju zavihaš rokave in pot in cilj s trdim delom tudi uresničiš. To je moja razlaga besede upanje.«

Tako je delo z naslovom Knjiga upanja (Založba Učila) pospremila Jane Goodall, ki bi ji sicer težko rekli, da je avtorica, saj je knjiga napisana v obliki intervjuja, ki ga je pripravil Douglas Abrams. Svetovno znana naravoslovka, Jane Goodall v njej govori o realnosti v kateri smo, čeprav nezavedajoč se ukrajinske tragedije, govori o miru, o človeški naravi, o moči upanja in o neuklonljivosti človeškega duha. Pripravili smo nekaj odlomkov.

Jane Goodall: Knjiga upanja: Mladi so danes malodušni, ker so izgubili upanje glede prihodnosti.

Zavedam se, da gremo skozi temne čase. V knjigi z bralci delim svoje razloge za upanje. Človeški intelekt, trdoživost narave, energija, entuziazem in odločnost mladih za reševanje težav, ko jih prepoznajo, sprožijo ukrepanje neuklonljivega človeškega duha. Trdno verjamem, da upanje ni samo pobožna želja, ampak je akcija, spoznanje cilja in poti kako do cilja priti. Ob tem spoznanju zavihaš rokave in pot in cilj s trdim delom tudi uresničiš. To je moja razlaga besede upanje.«

Tako je delo z naslovom Knjiga upanja (Založba Učila) pospremila Jane Goodall, ki bi ji sicer težko rekli, da je avtorica, saj je knjiga napisana v obliki intervjuja, ki ga je pripravil Douglas Abrams. Svetovno znana naravoslovka, Jane Goodall v njej govori o realnosti v kateri smo, čeprav nezavedajoč se ukrajinske tragedije, govori o miru, o človeški naravi, o moči upanja in o neuklonljivosti človeškega duha. Pripravili smo nekaj odlomkov.

Tadej Sadar

družbanaravaodnosi

Globine

VEČ ...|13. 9. 2022
Vera je dar, kakšen je pomen verske izobrazbe?

Tokrat smo se ustavili ob vprašanju pomena verske izobrazbe. Ali kristjani poznamo svojo vero? Kakšno stališče imamo do verske izobrazbe svojih otrok? Kako dobro poznamo druga verstva? Z nami je bil dekan Teološke fakultete prof. dr. Janez Vodičar.

Vera je dar, kakšen je pomen verske izobrazbe?

Tokrat smo se ustavili ob vprašanju pomena verske izobrazbe. Ali kristjani poznamo svojo vero? Kakšno stališče imamo do verske izobrazbe svojih otrok? Kako dobro poznamo druga verstva? Z nami je bil dekan Teološke fakultete prof. dr. Janez Vodičar.

Blaž Lesnik

duhovnostvzgojaizobraževanjeteologijaverareligijakateheza

Zgodbe za otroke

VEČ ...|1. 10. 2022
Mraz in žeja

Afanti je bil preprost in plemenit kmet. V perzijski pravljici se meri z modrostjo sultana in skuša zaslužiti sto srebrnikov. Še ena v vrsti pravljic, ki potrjujejo, da modrost ni le nekaj, kar premorejo vladarji.

Mraz in žeja

Afanti je bil preprost in plemenit kmet. V perzijski pravljici se meri z modrostjo sultana in skuša zaslužiti sto srebrnikov. Še ena v vrsti pravljic, ki potrjujejo, da modrost ni le nekaj, kar premorejo vladarji.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Pojdite in učite

VEČ ...|2. 10. 2022
Uvod v misijonski mesec

Prisluhnite kako misijonsko bogat bo letošnji oktober.

Uvod v misijonski mesec

Prisluhnite kako misijonsko bogat bo letošnji oktober.

Jure Sešek

duhovnostmisijon

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|2. 10. 2022
Slomškova nedelja, predstavitev srečanja Hrvatov, Slovencev in Madžarov

Poročali smo o praznovanju Slomškove nedelje v mariborski stolnici, o obisku novomeškega škofa in predsednika SŠK Andreja Sajeta v Kočevskem Rogu ter predstavili program bližajočega se srečanja Hrvatov, Slovencev in Madžarov v Beltincih. 

Slomškova nedelja, predstavitev srečanja Hrvatov, Slovencev in Madžarov

Poročali smo o praznovanju Slomškove nedelje v mariborski stolnici, o obisku novomeškega škofa in predsednika SŠK Andreja Sajeta v Kočevskem Rogu ter predstavili program bližajočega se srečanja Hrvatov, Slovencev in Madžarov v Beltincih. 

Petra Stopar

duhovnostinfo

Kmetijska oddaja

VEČ ...|2. 10. 2022
3. festival slovenskih sirov

Ta konec tedna (začetek oktobra 2022) se v Bohinju odvija konferenca Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev, ki se bo v torek končala s 3. festivalom slovenskih sirov. Nekaj zanimivih pogovorov na to temo smo pripravili v današnji oddaji.
 

3. festival slovenskih sirov

Ta konec tedna (začetek oktobra 2022) se v Bohinju odvija konferenca Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev, ki se bo v torek končala s 3. festivalom slovenskih sirov. Nekaj zanimivih pogovorov na to temo smo pripravili v današnji oddaji.
 

Robert Božič

kmetijstvonaravavrtsirsirarji

Spominjamo se

VEČ ...|2. 10. 2022
Spominjamo se dne 2. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 2. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče