Zakladi naše dediščine

VEČ ...|27. 4. 2021
Tudi zgodovina bo morala pred Božji sodni stol

Mag. Jure Pavel Emeršič, profesor zgodovine na Gimnaziji Želimlje, je v kratkem pogovoru poljudno razmišljal, kdo piše zgodovino, je res zgodovina učiteljica in zakaj šele v odmiku časa zmore spregovoriti v jeziku resnice različnih? 

Tudi zgodovina bo morala pred Božji sodni stol

Mag. Jure Pavel Emeršič, profesor zgodovine na Gimnaziji Želimlje, je v kratkem pogovoru poljudno razmišljal, kdo piše zgodovino, je res zgodovina učiteljica in zakaj šele v odmiku časa zmore spregovoriti v jeziku resnice različnih? 

zgodovinapreteklostkulturadediščinadružbaizobraževanjepolitika

Zakladi naše dediščine

Tudi zgodovina bo morala pred Božji sodni stol

Mag. Jure Pavel Emeršič, profesor zgodovine na Gimnaziji Želimlje, je v kratkem pogovoru poljudno razmišljal, kdo piše zgodovino, je res zgodovina učiteljica in zakaj šele v odmiku časa zmore spregovoriti v jeziku resnice različnih? 

VEČ ...|27. 4. 2021
Tudi zgodovina bo morala pred Božji sodni stol

Mag. Jure Pavel Emeršič, profesor zgodovine na Gimnaziji Želimlje, je v kratkem pogovoru poljudno razmišljal, kdo piše zgodovino, je res zgodovina učiteljica in zakaj šele v odmiku časa zmore spregovoriti v jeziku resnice različnih? 

Nataša Ličen

zgodovinapreteklostkulturadediščinadružbaizobraževanjepolitika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|6. 4. 2021
Pobreška potica z drožmi

Pobreška potica ima pomembno mesto v slovenskem kulinaričnem izročilu. Skrbno izbranim sestavinam so gospodinje zdaj dodale še droži, doma vzgojen postopek vhajanja testa. Potica s tem postaja še bolj avtentična in bližje izvornemu receptu. Obiskali smo eno do pobreških mojstric, gospodinjo Veroniko Aljančič.   

Pobreška potica z drožmi

Pobreška potica ima pomembno mesto v slovenskem kulinaričnem izročilu. Skrbno izbranim sestavinam so gospodinje zdaj dodale še droži, doma vzgojen postopek vhajanja testa. Potica s tem postaja še bolj avtentična in bližje izvornemu receptu. Obiskali smo eno do pobreških mojstric, gospodinjo Veroniko Aljančič.   

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilokulinarika

Zakladi naše dediščine

Pobreška potica z drožmi

Pobreška potica ima pomembno mesto v slovenskem kulinaričnem izročilu. Skrbno izbranim sestavinam so gospodinje zdaj dodale še droži, doma vzgojen postopek vhajanja testa. Potica s tem postaja še bolj avtentična in bližje izvornemu receptu. Obiskali smo eno do pobreških mojstric, gospodinjo Veroniko Aljančič.   

VEČ ...|6. 4. 2021
Pobreška potica z drožmi

Pobreška potica ima pomembno mesto v slovenskem kulinaričnem izročilu. Skrbno izbranim sestavinam so gospodinje zdaj dodale še droži, doma vzgojen postopek vhajanja testa. Potica s tem postaja še bolj avtentična in bližje izvornemu receptu. Obiskali smo eno do pobreških mojstric, gospodinjo Veroniko Aljančič.   

Nataša Ličen

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilokulinarika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|30. 3. 2021
Bi radi izdelali svoj stekleni kozarec?

Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.  

Bi radi izdelali svoj stekleni kozarec?

Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.  

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilorokodelstvo

Zakladi naše dediščine

Bi radi izdelali svoj stekleni kozarec?

Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.  

VEČ ...|30. 3. 2021
Bi radi izdelali svoj stekleni kozarec?

Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.  

Nataša Ličen

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilorokodelstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|16. 3. 2021
Ohranjajmo naše

Gregorjevo, ki ga obhajamo 12. marca, je od nekdaj med našimi ljudmi veljalo za pomemben glasnik pomladi, znanilca prihoda toplejšega obdobja. Dušica Kunaver, raziskovalka ljudskega gradiva, je ob tem opozorila na pasti vnašanja drugačnih običajev in novodobnih praznovanj, ki spodrivajo ostala, veliko bolj prepletena z našim dojemanjem narave in življenja, ki so že stoletja uveljavljena v našem prostoru in nam dajejo identiteto ter prepoznavnost. 

Ohranjajmo naše

Gregorjevo, ki ga obhajamo 12. marca, je od nekdaj med našimi ljudmi veljalo za pomemben glasnik pomladi, znanilca prihoda toplejšega obdobja. Dušica Kunaver, raziskovalka ljudskega gradiva, je ob tem opozorila na pasti vnašanja drugačnih običajev in novodobnih praznovanj, ki spodrivajo ostala, veliko bolj prepletena z našim dojemanjem narave in življenja, ki so že stoletja uveljavljena v našem prostoru in nam dajejo identiteto ter prepoznavnost. 

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Ohranjajmo naše

Gregorjevo, ki ga obhajamo 12. marca, je od nekdaj med našimi ljudmi veljalo za pomemben glasnik pomladi, znanilca prihoda toplejšega obdobja. Dušica Kunaver, raziskovalka ljudskega gradiva, je ob tem opozorila na pasti vnašanja drugačnih običajev in novodobnih praznovanj, ki spodrivajo ostala, veliko bolj prepletena z našim dojemanjem narave in življenja, ki so že stoletja uveljavljena v našem prostoru in nam dajejo identiteto ter prepoznavnost. 

VEČ ...|16. 3. 2021
Ohranjajmo naše

Gregorjevo, ki ga obhajamo 12. marca, je od nekdaj med našimi ljudmi veljalo za pomemben glasnik pomladi, znanilca prihoda toplejšega obdobja. Dušica Kunaver, raziskovalka ljudskega gradiva, je ob tem opozorila na pasti vnašanja drugačnih običajev in novodobnih praznovanj, ki spodrivajo ostala, veliko bolj prepletena z našim dojemanjem narave in življenja, ki so že stoletja uveljavljena v našem prostoru in nam dajejo identiteto ter prepoznavnost. 

Alen SalihovićNataša Ličen

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|23. 2. 2021
Obutvena dediščina

Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina. 

Obutvena dediščina

Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina. 

rokodelstvozgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Obutvena dediščina

Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina. 

VEČ ...|23. 2. 2021
Obutvena dediščina

Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina. 

Nataša Ličen

rokodelstvozgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|2. 2. 2021
Medene sveče, ki jih izdelujejo v Rokodelskem centru Moravče

Člani Društva rokodelcev Moravške doline so pravi dokaz, da smo ljudje po duši rokodelci ter da so osnovno in najboljše orodje naše roke. V letu 1996 je bila organizirana prva delavnica. Od takrat se je obisk delavnic povečeval. Prihajajo iz ožjega ter širšega okoliša Moravč, vse do Radovljice in Radeč. Danes so prostori za delavnice že premajhni za vse, ki bi želeli priti k njim. Z dobrimi idejami vedno izboljšujejo svoje izdelke. Pogovarjali smo se z Branko Bizjan. 

Medene sveče, ki jih izdelujejo v Rokodelskem centru Moravče

Člani Društva rokodelcev Moravške doline so pravi dokaz, da smo ljudje po duši rokodelci ter da so osnovno in najboljše orodje naše roke. V letu 1996 je bila organizirana prva delavnica. Od takrat se je obisk delavnic povečeval. Prihajajo iz ožjega ter širšega okoliša Moravč, vse do Radovljice in Radeč. Danes so prostori za delavnice že premajhni za vse, ki bi želeli priti k njim. Z dobrimi idejami vedno izboljšujejo svoje izdelke. Pogovarjali smo se z Branko Bizjan. 

rokodelstvozgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Medene sveče, ki jih izdelujejo v Rokodelskem centru Moravče

Člani Društva rokodelcev Moravške doline so pravi dokaz, da smo ljudje po duši rokodelci ter da so osnovno in najboljše orodje naše roke. V letu 1996 je bila organizirana prva delavnica. Od takrat se je obisk delavnic povečeval. Prihajajo iz ožjega ter širšega okoliša Moravč, vse do Radovljice in Radeč. Danes so prostori za delavnice že premajhni za vse, ki bi želeli priti k njim. Z dobrimi idejami vedno izboljšujejo svoje izdelke. Pogovarjali smo se z Branko Bizjan. 

VEČ ...|2. 2. 2021
Medene sveče, ki jih izdelujejo v Rokodelskem centru Moravče

Člani Društva rokodelcev Moravške doline so pravi dokaz, da smo ljudje po duši rokodelci ter da so osnovno in najboljše orodje naše roke. V letu 1996 je bila organizirana prva delavnica. Od takrat se je obisk delavnic povečeval. Prihajajo iz ožjega ter širšega okoliša Moravč, vse do Radovljice in Radeč. Danes so prostori za delavnice že premajhni za vse, ki bi želeli priti k njim. Z dobrimi idejami vedno izboljšujejo svoje izdelke. Pogovarjali smo se z Branko Bizjan. 

Nataša Ličen

rokodelstvozgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|21. 9. 2021
Claudia Croos Müller: Drobne telesne vaje za več ljubezni in sočutja s takojšnjim učinkom na čustva misli in dejanja.

Predstavili smo preprosto in hkrati učinkovito metodo imenovano body2brain, ki jo je razvila Claudia Croos-Müller, dr. med., specialistka za nevrologijo, živčne bolezni in psihoterapijo. Dela na kliniki v Rosenheimu in v zasebni ordinaciji in je certificirana terapevtka za zdravljenje travmatskih motenj. Na podlagi več kot 30-letnih terapevtskih izkušenj je razvila metodo, ki bi ji v prevodu lahko rekli „Iz telesa v možgane“, ki je vsakodneven in uporaben način, kako prek telesa skrbimo za dobro čustveno počutje.

Claudia Croos Müller: Drobne telesne vaje za več ljubezni in sočutja s takojšnjim učinkom na čustva misli in dejanja.

Predstavili smo preprosto in hkrati učinkovito metodo imenovano body2brain, ki jo je razvila Claudia Croos-Müller, dr. med., specialistka za nevrologijo, živčne bolezni in psihoterapijo. Dela na kliniki v Rosenheimu in v zasebni ordinaciji in je certificirana terapevtka za zdravljenje travmatskih motenj. Na podlagi več kot 30-letnih terapevtskih izkušenj je razvila metodo, ki bi ji v prevodu lahko rekli „Iz telesa v možgane“, ki je vsakodneven in uporaben način, kako prek telesa skrbimo za dobro čustveno počutje.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Duhovna misel

VEČ ...|25. 9. 2021
Nerazumevanje je kraj razodevanja

Učenci še vedno ne razumejo, kaj jim …


 

Nerazumevanje je kraj razodevanja

Učenci še vedno ne razumejo, kaj jim …


 

p. Primož Jakop DJ

duhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 9. 2021
Ustavni sodnik Dr. Dr. Klemen Jaklič o tem, kako zdravje varuje ustava

Gostili smo ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Vprašali smo ga, kaj govori o varovanju zdravja Ustava RS in kako lahko to apliciramo na epidemijo ter kako je s spoštovanjem človekovih pravic v času epidemije in testom sorazmernosti pri odločanju o ukrepih. Spomnil je na svoje delno odklonilo ločeno mnenje na »Odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja (COVID-19)«. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.

Ustavni sodnik Dr. Dr. Klemen Jaklič o tem, kako zdravje varuje ustava

Gostili smo ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Vprašali smo ga, kaj govori o varovanju zdravja Ustava RS in kako lahko to apliciramo na epidemijo ter kako je s spoštovanjem človekovih pravic v času epidemije in testom sorazmernosti pri odločanju o ukrepih. Spomnil je na svoje delno odklonilo ločeno mnenje na »Odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja (COVID-19)«. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.

Alen Salihović

politikasvpmustavno sodiščekoronavirusepidemijačlovekove praviceinfo

Svetovalnica

VEČ ...|24. 9. 2021
Študentski domovi

Novo študijsko leto je pred vrati, nas pa je zanimalo, kako je poskrbljeno za bivanje mladih v študentskih domovih v Ljubljani. Z nami je bil Igor Brlek, v oddaji pa smo slišali tudi ravnatelja Študentskega doma Janeza Gnidovca Riharda Režka.

Študentski domovi

Novo študijsko leto je pred vrati, nas pa je zanimalo, kako je poskrbljeno za bivanje mladih v študentskih domovih v Ljubljani. Z nami je bil Igor Brlek, v oddaji pa smo slišali tudi ravnatelja Študentskega doma Janeza Gnidovca Riharda Režka.

Tanja Dominko

svetovanještudentišolabivanještudijizobraževanje

Naš pogled

VEČ ...|21. 9. 2021
Pridelava žit: Premika se. V pozitivno smer!

Dogovorjena specifikacija označbe »Izbrana kakovost« za sektor pridelave in predelave žit je pred letošnjo setvijo ozimnih žit dober signal pridelovalcem, da se na tem področju vendarle premika. In to v pozitivno smer, pravi kolega Robert Božič.

Pridelava žit: Premika se. V pozitivno smer!

Dogovorjena specifikacija označbe »Izbrana kakovost« za sektor pridelave in predelave žit je pred letošnjo setvijo ozimnih žit dober signal pridelovalcem, da se na tem področju vendarle premika. In to v pozitivno smer, pravi kolega Robert Božič.

Radio Ognjišče

komentaržitokmetijstvo

Zgodbe za otroke

VEČ ...|24. 9. 2021
Prava kraljična

Po naslovu sodeč je pred nami pravljica, ki bi lahko bila posebej všeč dekletom. Prihaja iz Danske in pripoveduje o kraljeviču Johanu, ki je iskal ženo. Na danskem je spoznal že vse princese, pa se mu nobena ni zdela dovolj kraljevska. Ni odnehal. Mislite, da mu bo uspelo?

Prava kraljična

Po naslovu sodeč je pred nami pravljica, ki bi lahko bila posebej všeč dekletom. Prihaja iz Danske in pripoveduje o kraljeviču Johanu, ki je iskal ženo. Na danskem je spoznal že vse princese, pa se mu nobena ni zdela dovolj kraljevska. Ni odnehal. Mislite, da mu bo uspelo?

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|25. 9. 2021
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|25. 9. 2021
Naš gost Matej Metlikovič

Naš gost je bil akademski slikar Matej Metlikovič. Z razstavo „Vrt življenja - Fragmenti za katedralo“ je v Zavodu sv. Stanislava obeležil nekaj obletnic. Pred štiridesetimi leti je končal študij na Akademiji za likovno umetnost, pred tridesetimi leti, je po dobrih desetih letih poučevanja srednješolskega predmeta umetnostna vzgoja, stopil na pot samozaposlenega v kulturi. Glede na svoje prve umetniške objave v kranjskem gimnazijskem literarnem glasilu „Kaj“, je stopil v petdeseto leto umetniškega delovanja. Letos obhaja 65 let življenja. Tu je tudi pomembna prelomnica, odhod v pokoj. Pogovarjali smo se o tem ali umetnik sploh kdaj res lahko odide v pokoj, pa o likovni in glasbeni umetnosti, njunem sobivanju, o terminu „celostna umetnina“. Za Mateja Metlikoviča je to dogodek, ko se skupaj ujamejo slike, glasba in ples. Ne zamudite zanimivega pogovora z avtorjem likovne opreme kapele v Domu sv. Janeza Krstnika v Trnovem!

Naš gost Matej Metlikovič

Naš gost je bil akademski slikar Matej Metlikovič. Z razstavo „Vrt življenja - Fragmenti za katedralo“ je v Zavodu sv. Stanislava obeležil nekaj obletnic. Pred štiridesetimi leti je končal študij na Akademiji za likovno umetnost, pred tridesetimi leti, je po dobrih desetih letih poučevanja srednješolskega predmeta umetnostna vzgoja, stopil na pot samozaposlenega v kulturi. Glede na svoje prve umetniške objave v kranjskem gimnazijskem literarnem glasilu „Kaj“, je stopil v petdeseto leto umetniškega delovanja. Letos obhaja 65 let življenja. Tu je tudi pomembna prelomnica, odhod v pokoj. Pogovarjali smo se o tem ali umetnik sploh kdaj res lahko odide v pokoj, pa o likovni in glasbeni umetnosti, njunem sobivanju, o terminu „celostna umetnina“. Za Mateja Metlikoviča je to dogodek, ko se skupaj ujamejo slike, glasba in ples. Ne zamudite zanimivega pogovora z avtorjem likovne opreme kapele v Domu sv. Janeza Krstnika v Trnovem!

Radio Ognjišče

spominživljenjeMatej Metlikovič

Za življenje

VEČ ...|25. 9. 2021
Roman Globokar: šola v digitalni dobi

Prelistali smo njegovo knjigo Vzgojni izzivi šole v digitalni dobi in opozorili na nekaj pasti. Slišali smo o tem, kakšni so izsledki raziskav o vplivu digitalnih medijev na razvoj možganov, kako zavajajoči so čustveni odzivi, ki jih mladostnik dobi na spletu in tudi to, da digitalna resničnost ne more spodbujati empatije. 

Roman Globokar: šola v digitalni dobi

Prelistali smo njegovo knjigo Vzgojni izzivi šole v digitalni dobi in opozorili na nekaj pasti. Slišali smo o tem, kakšni so izsledki raziskav o vplivu digitalnih medijev na razvoj možganov, kako zavajajoči so čustveni odzivi, ki jih mladostnik dobi na spletu in tudi to, da digitalna resničnost ne more spodbujati empatije. 

Mateja Feltrin Novljan

vzgojaduhovnostšolaspletizobraževanjeotrocimladi

Spominjamo se

VEČ ...|25. 9. 2021
Spominjamo se dne 25. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 25. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče