Informativne oddaje

VEČ ...|20. 2. 2024
Utrip dneva dne 20. 2.

  • Vlada se hvali z zgodovinskem dvigom pokojnin. A to je le posledica zakonske obveze, pravijo poznavalci sistema in v stranki SDS.
  • Finančni minister odpovedal srečanje s kmeti. Če v enem tednu ne bo predstavil rešitev, bodo kmetje stopnjevali protestne aktivnosti.
  • NSi: Skrajni čas je za pogovore o novi viziji kmetijske politike.
  • V Kamniku oster protest proti ukinjanju tamkajšnje urgence, po besedah župana se ne bodo vdali.
  • Evropska unija Izrael pozvala naj ne posreduje v Rafi, Južna Afrika ga je obtožila apartheida.
  • V Bruslju po smrti Navalnega razmišljajo o novih kazenskih ukrepih.
  • Škof Štumpf o sporočilu nedeljske tekme: Huliganstvo je treba zaustaviti.
  • Vreme: Sončno in toplo bo, zapihal bo jugozahodnik.
  • Boštjan Šefic: Razumem pomisleke občanov, vlada pripravljena na dialog.
  • K ustavitvi ognja v Gazi pozvala tudi slovenska zunanja ministrica in njen jordanski kolega.
  • Nogometna zveza zaradi poškodovanih nogometašev prestavila jutrišnji obračun Kopra in Mure.

Utrip dneva dne 20. 2.

  • Vlada se hvali z zgodovinskem dvigom pokojnin. A to je le posledica zakonske obveze, pravijo poznavalci sistema in v stranki SDS.
  • Finančni minister odpovedal srečanje s kmeti. Če v enem tednu ne bo predstavil rešitev, bodo kmetje stopnjevali protestne aktivnosti.
  • NSi: Skrajni čas je za pogovore o novi viziji kmetijske politike.
  • V Kamniku oster protest proti ukinjanju tamkajšnje urgence, po besedah župana se ne bodo vdali.
  • Evropska unija Izrael pozvala naj ne posreduje v Rafi, Južna Afrika ga je obtožila apartheida.
  • V Bruslju po smrti Navalnega razmišljajo o novih kazenskih ukrepih.
  • Škof Štumpf o sporočilu nedeljske tekme: Huliganstvo je treba zaustaviti.
  • Vreme: Sončno in toplo bo, zapihal bo jugozahodnik.
  • Boštjan Šefic: Razumem pomisleke občanov, vlada pripravljena na dialog.
  • K ustavitvi ognja v Gazi pozvala tudi slovenska zunanja ministrica in njen jordanski kolega.
  • Nogometna zveza zaradi poškodovanih nogometašev prestavila jutrišnji obračun Kopra in Mure.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 20. 2.
  • Vlada se hvali z zgodovinskem dvigom pokojnin. A to je le posledica zakonske obveze, pravijo poznavalci sistema in v stranki SDS.
  • Finančni minister odpovedal srečanje s kmeti. Če v enem tednu ne bo predstavil rešitev, bodo kmetje stopnjevali protestne aktivnosti.
  • NSi: Skrajni čas je za pogovore o novi viziji kmetijske politike.
  • V Kamniku oster protest proti ukinjanju tamkajšnje urgence, po besedah župana se ne bodo vdali.
  • Evropska unija Izrael pozvala naj ne posreduje v Rafi, Južna Afrika ga je obtožila apartheida.
  • V Bruslju po smrti Navalnega razmišljajo o novih kazenskih ukrepih.
  • Škof Štumpf o sporočilu nedeljske tekme: Huliganstvo je treba zaustaviti.
  • Vreme: Sončno in toplo bo, zapihal bo jugozahodnik.
  • Boštjan Šefic: Razumem pomisleke občanov, vlada pripravljena na dialog.
  • K ustavitvi ognja v Gazi pozvala tudi slovenska zunanja ministrica in njen jordanski kolega.
  • Nogometna zveza zaradi poškodovanih nogometašev prestavila jutrišnji obračun Kopra in Mure.
VEČ ...|20. 2. 2024
Utrip dneva dne 20. 2.
  • Vlada se hvali z zgodovinskem dvigom pokojnin. A to je le posledica zakonske obveze, pravijo poznavalci sistema in v stranki SDS.
  • Finančni minister odpovedal srečanje s kmeti. Če v enem tednu ne bo predstavil rešitev, bodo kmetje stopnjevali protestne aktivnosti.
  • NSi: Skrajni čas je za pogovore o novi viziji kmetijske politike.
  • V Kamniku oster protest proti ukinjanju tamkajšnje urgence, po besedah župana se ne bodo vdali.
  • Evropska unija Izrael pozvala naj ne posreduje v Rafi, Južna Afrika ga je obtožila apartheida.
  • V Bruslju po smrti Navalnega razmišljajo o novih kazenskih ukrepih.
  • Škof Štumpf o sporočilu nedeljske tekme: Huliganstvo je treba zaustaviti.
  • Vreme: Sončno in toplo bo, zapihal bo jugozahodnik.
  • Boštjan Šefic: Razumem pomisleke občanov, vlada pripravljena na dialog.
  • K ustavitvi ognja v Gazi pozvala tudi slovenska zunanja ministrica in njen jordanski kolega.
  • Nogometna zveza zaradi poškodovanih nogometašev prestavila jutrišnji obračun Kopra in Mure.

Radio Ognjišče

infonovice

Pogovor o

VEČ ...|17. 1. 2024
Se bo konflikt v Gazi razširil?

Spregovorili smo o vojni v Gazi. Od začetka konflikta 7. oktobra, ki ga je sprožil napad Hamasa, je skupno umrlo že več kot 25 tisoč ljudi, več deset tisoč pa je bilo ranjenih. Humanitarne razmere v omenjeni enklavi so katastrofalne, na Meddržavnem sodišču pa sta bili prvi obravnavi v tožbi zoper Izrael, ki ga je Južna Afrika obtožila genocidnih dejanj. Vse več je tudi ugibanj o širitvi konflikta. Gostje so bili dr. Jelena Juvan, dr. Faris Kočan in dr. Renato Podbersič. 

Se bo konflikt v Gazi razširil?

Spregovorili smo o vojni v Gazi. Od začetka konflikta 7. oktobra, ki ga je sprožil napad Hamasa, je skupno umrlo že več kot 25 tisoč ljudi, več deset tisoč pa je bilo ranjenih. Humanitarne razmere v omenjeni enklavi so katastrofalne, na Meddržavnem sodišču pa sta bili prvi obravnavi v tožbi zoper Izrael, ki ga je Južna Afrika obtožila genocidnih dejanj. Vse več je tudi ugibanj o širitvi konflikta. Gostje so bili dr. Jelena Juvan, dr. Faris Kočan in dr. Renato Podbersič. 

politikaživljenje

Pogovor o

Se bo konflikt v Gazi razširil?

Spregovorili smo o vojni v Gazi. Od začetka konflikta 7. oktobra, ki ga je sprožil napad Hamasa, je skupno umrlo že več kot 25 tisoč ljudi, več deset tisoč pa je bilo ranjenih. Humanitarne razmere v omenjeni enklavi so katastrofalne, na Meddržavnem sodišču pa sta bili prvi obravnavi v tožbi zoper Izrael, ki ga je Južna Afrika obtožila genocidnih dejanj. Vse več je tudi ugibanj o širitvi konflikta. Gostje so bili dr. Jelena Juvan, dr. Faris Kočan in dr. Renato Podbersič. 

VEČ ...|17. 1. 2024
Se bo konflikt v Gazi razširil?

Spregovorili smo o vojni v Gazi. Od začetka konflikta 7. oktobra, ki ga je sprožil napad Hamasa, je skupno umrlo že več kot 25 tisoč ljudi, več deset tisoč pa je bilo ranjenih. Humanitarne razmere v omenjeni enklavi so katastrofalne, na Meddržavnem sodišču pa sta bili prvi obravnavi v tožbi zoper Izrael, ki ga je Južna Afrika obtožila genocidnih dejanj. Vse več je tudi ugibanj o širitvi konflikta. Gostje so bili dr. Jelena Juvan, dr. Faris Kočan in dr. Renato Podbersič. 

Andrej Šinko

politikaživljenje

Z ljudmi na poti

VEČ ...|14. 1. 2024
Humanitarka Jana Dular Wangombe deluje v Malaviju in Keniji

Gostili smo Jano Dular Wangombe, mamo, ženo, humanitarko in pravnico, ki je leta 2011 v Malaviju ustanovila humanitarno organizacijo ELA. Ta pomaga otrokom s posebnimi potrebami, mladostnikom in ženskam. Gostja trenutno živi v Keniji, kamor je razširila humanitarno delovanje. V oddaji je spregovorila o življenju ter delu na afriški celini. 

Humanitarka Jana Dular Wangombe deluje v Malaviju in Keniji

Gostili smo Jano Dular Wangombe, mamo, ženo, humanitarko in pravnico, ki je leta 2011 v Malaviju ustanovila humanitarno organizacijo ELA. Ta pomaga otrokom s posebnimi potrebami, mladostnikom in ženskam. Gostja trenutno živi v Keniji, kamor je razširila humanitarno delovanje. V oddaji je spregovorila o življenju ter delu na afriški celini. 

družbainfo

Z ljudmi na poti

Humanitarka Jana Dular Wangombe deluje v Malaviju in Keniji

Gostili smo Jano Dular Wangombe, mamo, ženo, humanitarko in pravnico, ki je leta 2011 v Malaviju ustanovila humanitarno organizacijo ELA. Ta pomaga otrokom s posebnimi potrebami, mladostnikom in ženskam. Gostja trenutno živi v Keniji, kamor je razširila humanitarno delovanje. V oddaji je spregovorila o življenju ter delu na afriški celini. 

VEČ ...|14. 1. 2024
Humanitarka Jana Dular Wangombe deluje v Malaviju in Keniji

Gostili smo Jano Dular Wangombe, mamo, ženo, humanitarko in pravnico, ki je leta 2011 v Malaviju ustanovila humanitarno organizacijo ELA. Ta pomaga otrokom s posebnimi potrebami, mladostnikom in ženskam. Gostja trenutno živi v Keniji, kamor je razširila humanitarno delovanje. V oddaji je spregovorila o življenju ter delu na afriški celini. 

Andrej Šinko

družbainfo

Informativne oddaje

VEČ ...|11. 1. 2024
Utrip dneva dne 11. 1.

  • Rajko Gerič in Peter Gregorčič o čistki novinarjev na RTV, ki niso po godu vodstvu.
  • Fides in vlada še vedno na nasprotnih bregovih, do napovedane stavke samo še tri dni.
  • Kandidatka za kmetijsko ministrico polna lepih besed, v opoziciji je jutri ne bodo podprli.
  • Žrtev nasilja v Domu starejših občanov Grosuplje ni poškodovana.
  • Južna Afrika na Medržavnem sodišču Izraelu očita genocidna dejanja, juri sledi zagovor.
  • Slovenija po besedah Fajonove obsoja nasilje v Izraelu in Gazi; poziva k prekinitvi ognja.
  • Od 13 tisoč računalnikov, ki jih je kupilo pristojno ministrstvo, do zdaj razdeljenih le 39.
  • Mineva 21. let od smrti Jožeta Pučnika nestorja osamosvojitvene miselnosti in gibanja.
  • ROKOMET: Slovenija na prvi tekmi evropskega prvenstva s Ferskmi otoki.
  • Vreme: Danes jasno; jutri na vzhodu nekaj oblačnosti, na Primorskem šibka burja.

Utrip dneva dne 11. 1.

  • Rajko Gerič in Peter Gregorčič o čistki novinarjev na RTV, ki niso po godu vodstvu.
  • Fides in vlada še vedno na nasprotnih bregovih, do napovedane stavke samo še tri dni.
  • Kandidatka za kmetijsko ministrico polna lepih besed, v opoziciji je jutri ne bodo podprli.
  • Žrtev nasilja v Domu starejših občanov Grosuplje ni poškodovana.
  • Južna Afrika na Medržavnem sodišču Izraelu očita genocidna dejanja, juri sledi zagovor.
  • Slovenija po besedah Fajonove obsoja nasilje v Izraelu in Gazi; poziva k prekinitvi ognja.
  • Od 13 tisoč računalnikov, ki jih je kupilo pristojno ministrstvo, do zdaj razdeljenih le 39.
  • Mineva 21. let od smrti Jožeta Pučnika nestorja osamosvojitvene miselnosti in gibanja.
  • ROKOMET: Slovenija na prvi tekmi evropskega prvenstva s Ferskmi otoki.
  • Vreme: Danes jasno; jutri na vzhodu nekaj oblačnosti, na Primorskem šibka burja.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 11. 1.
  • Rajko Gerič in Peter Gregorčič o čistki novinarjev na RTV, ki niso po godu vodstvu.
  • Fides in vlada še vedno na nasprotnih bregovih, do napovedane stavke samo še tri dni.
  • Kandidatka za kmetijsko ministrico polna lepih besed, v opoziciji je jutri ne bodo podprli.
  • Žrtev nasilja v Domu starejših občanov Grosuplje ni poškodovana.
  • Južna Afrika na Medržavnem sodišču Izraelu očita genocidna dejanja, juri sledi zagovor.
  • Slovenija po besedah Fajonove obsoja nasilje v Izraelu in Gazi; poziva k prekinitvi ognja.
  • Od 13 tisoč računalnikov, ki jih je kupilo pristojno ministrstvo, do zdaj razdeljenih le 39.
  • Mineva 21. let od smrti Jožeta Pučnika nestorja osamosvojitvene miselnosti in gibanja.
  • ROKOMET: Slovenija na prvi tekmi evropskega prvenstva s Ferskmi otoki.
  • Vreme: Danes jasno; jutri na vzhodu nekaj oblačnosti, na Primorskem šibka burja.
VEČ ...|11. 1. 2024
Utrip dneva dne 11. 1.
  • Rajko Gerič in Peter Gregorčič o čistki novinarjev na RTV, ki niso po godu vodstvu.
  • Fides in vlada še vedno na nasprotnih bregovih, do napovedane stavke samo še tri dni.
  • Kandidatka za kmetijsko ministrico polna lepih besed, v opoziciji je jutri ne bodo podprli.
  • Žrtev nasilja v Domu starejših občanov Grosuplje ni poškodovana.
  • Južna Afrika na Medržavnem sodišču Izraelu očita genocidna dejanja, juri sledi zagovor.
  • Slovenija po besedah Fajonove obsoja nasilje v Izraelu in Gazi; poziva k prekinitvi ognja.
  • Od 13 tisoč računalnikov, ki jih je kupilo pristojno ministrstvo, do zdaj razdeljenih le 39.
  • Mineva 21. let od smrti Jožeta Pučnika nestorja osamosvojitvene miselnosti in gibanja.
  • ROKOMET: Slovenija na prvi tekmi evropskega prvenstva s Ferskmi otoki.
  • Vreme: Danes jasno; jutri na vzhodu nekaj oblačnosti, na Primorskem šibka burja.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativne oddaje

VEČ ...|30. 12. 2023
Utrip dneva dne 30. 12.

  • Posebna zgodba Evropskega srečanja mladih je v poplavah prizadeta župnija Ljubljana Zadobrova.
  • Na nočnih pogajanjih sta vodstvo Engrotuša in sindikat Tuša sklenila dogovor glede zvišanje osnovne plače, zato so trgovine danes odprte.
  • Največji izziv leta 2024 bo za Slovenijo sanacija po poplavah.
  • Dialog med gospodarstvom in vlado je povsem zastal. Ali bo slednja storila kaj več za oživitev?
  • Vreme: Pooblačilo se bo, najpozneje na severovzhodu države. Ponekod v zahodnih krajih bo že zjutraj rahlo deževalo, proti večeru pa se bodo padavine okrepile.
  • Južna Afrika s tožbo na mednarodno sodišče v Haagu. Izraelu očita izvajanje genocidnih dejanj proti Palestincem v Gazi.
  • Kemijskemu inštitutu zelena luč za center za brezogljične tehnologije v Zagorju ob Savi.
  • Vatikan letos v luči šestih obiskov papeža Frančiška po svetu, sinode in pomembnih dokumentov.
  • Cerkev v Sloveniji letos posebej zaznamovali temi odnosa do življenja ter prisotnosti vere v javnem prostoru.

Utrip dneva dne 30. 12.

  • Posebna zgodba Evropskega srečanja mladih je v poplavah prizadeta župnija Ljubljana Zadobrova.
  • Na nočnih pogajanjih sta vodstvo Engrotuša in sindikat Tuša sklenila dogovor glede zvišanje osnovne plače, zato so trgovine danes odprte.
  • Največji izziv leta 2024 bo za Slovenijo sanacija po poplavah.
  • Dialog med gospodarstvom in vlado je povsem zastal. Ali bo slednja storila kaj več za oživitev?
  • Vreme: Pooblačilo se bo, najpozneje na severovzhodu države. Ponekod v zahodnih krajih bo že zjutraj rahlo deževalo, proti večeru pa se bodo padavine okrepile.
  • Južna Afrika s tožbo na mednarodno sodišče v Haagu. Izraelu očita izvajanje genocidnih dejanj proti Palestincem v Gazi.
  • Kemijskemu inštitutu zelena luč za center za brezogljične tehnologije v Zagorju ob Savi.
  • Vatikan letos v luči šestih obiskov papeža Frančiška po svetu, sinode in pomembnih dokumentov.
  • Cerkev v Sloveniji letos posebej zaznamovali temi odnosa do življenja ter prisotnosti vere v javnem prostoru.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 30. 12.
  • Posebna zgodba Evropskega srečanja mladih je v poplavah prizadeta župnija Ljubljana Zadobrova.
  • Na nočnih pogajanjih sta vodstvo Engrotuša in sindikat Tuša sklenila dogovor glede zvišanje osnovne plače, zato so trgovine danes odprte.
  • Največji izziv leta 2024 bo za Slovenijo sanacija po poplavah.
  • Dialog med gospodarstvom in vlado je povsem zastal. Ali bo slednja storila kaj več za oživitev?
  • Vreme: Pooblačilo se bo, najpozneje na severovzhodu države. Ponekod v zahodnih krajih bo že zjutraj rahlo deževalo, proti večeru pa se bodo padavine okrepile.
  • Južna Afrika s tožbo na mednarodno sodišče v Haagu. Izraelu očita izvajanje genocidnih dejanj proti Palestincem v Gazi.
  • Kemijskemu inštitutu zelena luč za center za brezogljične tehnologije v Zagorju ob Savi.
  • Vatikan letos v luči šestih obiskov papeža Frančiška po svetu, sinode in pomembnih dokumentov.
  • Cerkev v Sloveniji letos posebej zaznamovali temi odnosa do življenja ter prisotnosti vere v javnem prostoru.
VEČ ...|30. 12. 2023
Utrip dneva dne 30. 12.
  • Posebna zgodba Evropskega srečanja mladih je v poplavah prizadeta župnija Ljubljana Zadobrova.
  • Na nočnih pogajanjih sta vodstvo Engrotuša in sindikat Tuša sklenila dogovor glede zvišanje osnovne plače, zato so trgovine danes odprte.
  • Največji izziv leta 2024 bo za Slovenijo sanacija po poplavah.
  • Dialog med gospodarstvom in vlado je povsem zastal. Ali bo slednja storila kaj več za oživitev?
  • Vreme: Pooblačilo se bo, najpozneje na severovzhodu države. Ponekod v zahodnih krajih bo že zjutraj rahlo deževalo, proti večeru pa se bodo padavine okrepile.
  • Južna Afrika s tožbo na mednarodno sodišče v Haagu. Izraelu očita izvajanje genocidnih dejanj proti Palestincem v Gazi.
  • Kemijskemu inštitutu zelena luč za center za brezogljične tehnologije v Zagorju ob Savi.
  • Vatikan letos v luči šestih obiskov papeža Frančiška po svetu, sinode in pomembnih dokumentov.
  • Cerkev v Sloveniji letos posebej zaznamovali temi odnosa do življenja ter prisotnosti vere v javnem prostoru.

Radio Ognjišče

infonovice

Sobotna iskrica

VEČ ...|5. 11. 2022
Misijonarka na obisku: s. Zvonka Mikec

Obiskala nas je misijonarka s. Zvonka Mikec. Na letošnjo pustno soboto smo pod njeno taktirko pomagali otrokom v Mozambiku, zdaj pa deluje v Angoli. Slišali ste, da je večnamenska dvorana tik pred blagoslovom, Afrika pa še vedno celina, ki potrebuje pomoč in del sveta, ki s svojimi zgodbami širi obzorja. Prisluhnite otroški oddaji, ki se bo začela ob devetih.

Misijonarka na obisku: s. Zvonka Mikec

Obiskala nas je misijonarka s. Zvonka Mikec. Na letošnjo pustno soboto smo pod njeno taktirko pomagali otrokom v Mozambiku, zdaj pa deluje v Angoli. Slišali ste, da je večnamenska dvorana tik pred blagoslovom, Afrika pa še vedno celina, ki potrebuje pomoč in del sveta, ki s svojimi zgodbami širi obzorja. Prisluhnite otroški oddaji, ki se bo začela ob devetih.

otrocimladiglasbaduhovnostzvonka mikecmozambikpsipustna sobotna isrica

Sobotna iskrica

Misijonarka na obisku: s. Zvonka Mikec

Obiskala nas je misijonarka s. Zvonka Mikec. Na letošnjo pustno soboto smo pod njeno taktirko pomagali otrokom v Mozambiku, zdaj pa deluje v Angoli. Slišali ste, da je večnamenska dvorana tik pred blagoslovom, Afrika pa še vedno celina, ki potrebuje pomoč in del sveta, ki s svojimi zgodbami širi obzorja. Prisluhnite otroški oddaji, ki se bo začela ob devetih.

VEČ ...|5. 11. 2022
Misijonarka na obisku: s. Zvonka Mikec

Obiskala nas je misijonarka s. Zvonka Mikec. Na letošnjo pustno soboto smo pod njeno taktirko pomagali otrokom v Mozambiku, zdaj pa deluje v Angoli. Slišali ste, da je večnamenska dvorana tik pred blagoslovom, Afrika pa še vedno celina, ki potrebuje pomoč in del sveta, ki s svojimi zgodbami širi obzorja. Prisluhnite otroški oddaji, ki se bo začela ob devetih.

Jure Sešek

otrocimladiglasbaduhovnostzvonka mikecmozambikpsipustna sobotna isrica

O klasiki drugače

VEČ ...|24. 10. 2021
Afriška pesem na Misijonsko nedeljo

Na Misijonsko nedeljo, ki je bila posvečena spominu na misijonarja v Zambiji p. Miho Drevenška, smo zavrteli nekaj afriških napevov iz Zambije in Južnoafriške republike.

Afriška pesem na Misijonsko nedeljo

Na Misijonsko nedeljo, ki je bila posvečena spominu na misijonarja v Zambiji p. Miho Drevenška, smo zavrteli nekaj afriških napevov iz Zambije in Južnoafriške republike.

glasbaklasikaAfrikaZambijap. miha drevenšek

O klasiki drugače

Afriška pesem na Misijonsko nedeljo

Na Misijonsko nedeljo, ki je bila posvečena spominu na misijonarja v Zambiji p. Miho Drevenška, smo zavrteli nekaj afriških napevov iz Zambije in Južnoafriške republike.

VEČ ...|24. 10. 2021
Afriška pesem na Misijonsko nedeljo

Na Misijonsko nedeljo, ki je bila posvečena spominu na misijonarja v Zambiji p. Miho Drevenška, smo zavrteli nekaj afriških napevov iz Zambije in Južnoafriške republike.

Jure Sešek

glasbaklasikaAfrikaZambijap. miha drevenšek

Pojdite in učite

VEČ ...|26. 9. 2021
Pismo iz Konga

Afrika je misijonska celina, Kongo pa država, v kateri slovenski misijonarji puščajo pomemben pečat. Prisluhnite pismu, ki nam ga je posredovalo Misijonsko središče Slovenije.

Pismo iz Konga

Afrika je misijonska celina, Kongo pa država, v kateri slovenski misijonarji puščajo pomemben pečat. Prisluhnite pismu, ki nam ga je posredovalo Misijonsko središče Slovenije.

duhovnostmisijonKongo

Pojdite in učite

Pismo iz Konga

Afrika je misijonska celina, Kongo pa država, v kateri slovenski misijonarji puščajo pomemben pečat. Prisluhnite pismu, ki nam ga je posredovalo Misijonsko središče Slovenije.

VEČ ...|26. 9. 2021
Pismo iz Konga

Afrika je misijonska celina, Kongo pa država, v kateri slovenski misijonarji puščajo pomemben pečat. Prisluhnite pismu, ki nam ga je posredovalo Misijonsko središče Slovenije.

Jure Sešek

duhovnostmisijonKongo

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|25. 4. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. april 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. april 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|19. 4. 2024
Po Vertikali

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

Po Vertikali

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

Blaž Lesnik

planinstvonaravaSPDTvertikalaplaninsko društvo Trst

Kmetijska oddaja

VEČ ...|21. 4. 2024
O podnebni sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice in pozebi

Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.

O podnebni sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice in pozebi

Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.

Robert Božič

kmetijstvosodba ESČPmrazpozeba

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Via positiva

VEČ ...|25. 4. 2024
Dr. Žiga Zaplotnik: Posledice, s katerimi se soočamo danes, so plod preteklih neaktivnosti, zanikanja ali zatiskanja oči pred resnico.

Dr. Žiga Zaplotnik je asistent na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki dela kot raziskovalec na Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) v Bonnu, kjer se ukvarjajo z napovedjo vremena, po novem pa tudi z razvojem računalniškega modeliranja vremenskih in podnebnih vzorcev, ki bodo v prihodnje – tako vsaj upajo, poskušali odgovoriti na pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov. Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. Zakaj prihaja do takšnih vremenskih odklonov in kako lahko ukrepamo s svojimi drugačnimi življenjskimi izbirami?, je bilo osrednje vprašanje pogovora.

Ob Svetovnem dnevu Zemlje, ki ga obeležujemo dvaindvajsetega aprila, smo k pogovoru za poljudnejšo razlago podnebnih sprememb povabili vse bolj prepoznavnega in priznanega meteorologa, ki pri svojem profesionalnem delu združuje med drugimi tudi znanja fizike, matematike, tudi kemije, v prepletu z meteorologijo. 

Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, in posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. 

Podnebne spremembe so eden večjih problemov, s katerim se sooča človeštvo, in je natančnost podajanja informacij s strani strokovnjakov izjemno pomembna za spodbujanje zaupanja v javnosti do omenjenega problema.«

Zgodovina fizike podnebnih sprememb sega v leto 1856.

»Družba je napredovala do te mere, da omogoča deležu ljudi ukvarjanje z raziskovanjem, z znanostjo, z odkrivanjem novega in razumevanjem obstoječega. Ta privilegij uživam tudi sam, poklicno se ukvarjam s področjem vremena, podnebja, napovedovanja vremena in razvoja klime, kar mi omogoča pregled nad literaturo, članki, to vsebino tako lahko predajam naprej med javnost.«

Fizikalno napovedljiva dejstva o spremembi podnebja niso novost, vse se je praktično vedelo že dvajset, trideset let nazaj. 

Vzorce mikroplastike najdemo v sloju tal širom sveta, se bo o nas govorilo kot o plastični družbi?

»Mikroplastiko najdemo tako v kopenskih kot ledeniških vzorcih, ta bo zaznamovala dobo, ki se ji reče antropocen. Lahko se bo govorilo o nas kot o plastični družbi, lahko se bo govorilo tudi o fosilni družbi, kajti odtis ogljikovega dioksida v ledenih vrtinah oziroma v kopenskem ledu - ki bo seveda obstal in prešel to naše obdobje ogrevanja, bo za vedno pričal o naših aktivnostih.!«

Od kod teorije zarot?

»Če se odmaknemo od študij klime in se posvetimo bolj študijam vedenjskih vzorcev ljudi, slednje kažejo, da je precej lažje sprejeti poenostavljene, prikupne razlage pojavov, kot pa znanstveno kompleksne razlage, ki terjajo ogromno predznanja, zelo dobro matematično in fizikalno pismenost, poznavanje osnovnih konceptov, s katerimi potem sploh lahko razumemo naprej omenjene posledice. Precej lažje je seveda verjeti poenostavljeni razlagi, kar je praktično princip vseh teorij zarot. Če se vrnemo na osnovne dokaze podnebnih sprememb, obstaja nekaj neizpodbitnih fizikalnih dokazov, zakaj se podnebne spremembe dogajajo in zakaj smo zanje trenutno krivi izključno ljudje.«

Resnica ni vedno prijetna, včasih je znanstveno dejstvo tudi neljubo. 

»Naša velika prednost pred preteklimi civilizacijami, ki so (že)propadle, je v orodjih, ki nam dajejo vpogled v prihodnost, izkoristimo jo. Po drugi strani pa je seveda tudi naše znanje o klimatskih sistemih omejeno. Ne vemo vsega, zato se tudi znanstveni razvoj še dogaja. Ne vemo kakšen bo nadalni potek emisij, to je odvisno od naših družbenih pogodb, od družbenega konsenza - po kakšni poti bomo stopali, pa tudi od – se bom posul s pepelom, neznanja o našem klimatskem sistemu. To neznanje sugerira negotovost, zaradi katere moramo (hitro)zmanjšati emisije toplogrednih plinov.«

Naša doba, v kateri se je razvila človeška civilizacija, je temeljila na dvanajst tisoč letih stabilne klime, zdaj smo to destabilizirali.

Kaj lahko naredimo?

»Ja, glavna stvar je vse napore vložiti v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, omejiti dvig povprečne globalne temperature na dva cela nič stopinj Celzija kot skrajno mero, kar bo preprečilo, da se (skoraj zagotovo) v klimatskem sistemu izognemo izvedbi množice negativnih podnebnih povratnih zank, ki bi ogrevanje oz. nadaljevanje podnebnih sprememb še podaljšalo. 

Napredek v resnem obravnavanju podnebnih spremembe je, tudi podpora javnosti je vse višja, ljudje se zavedamo svojega vpliva s škodljivimi posegi in načinom življenja, koliko smo pripravljeni dejavno in čim prej ukrepati, pa je drugo vprašanje. Toda, imamo dolg. Odplačevanje je lahko boleče, kajti dolgo smo emisije jemali na kredit, ki ga velik del prebivalstva, roko na srce, ne bo odplačeval, ampak ga bodo namesto nas naši zanamci. Je to pošteno? Mislim, da ne. Toda obstaja upanje in tehnološke rešitve so del tega upanja, da lahko uspemo zmanjšati emisije toplogrednih plinov, tudi brez večjih sistemskih sprememb v kakovosti bivanja. 

S pogostim letenjem povzročamo izjemen ogljični odtis. Emisije teh sektorjev so izredno pomembne, emisije bomo na nivoju posameznikov zmanjšali tudi s prehodom iz hrane pretežno živalskega na hrano pretežno rastlinskega izvora.

Imamo sektorje, ki zahtevajo spremembe tudi na naši strani, kot so sektorji aviacije, kmetijstva in rabe tal. Letalstvo je sektor, ki se kot kaže še nekaj časa ne bo uspel okoljsko razogljičiti. Smo pripravljeni spremeniti način bivanja oziroma tipične prehranjevalne vzorce? Moj namen ni preprečevanje, ampak podajanje objektivnih informacij.«

Dr. Žiga Zaplotnik: Posledice, s katerimi se soočamo danes, so plod preteklih neaktivnosti, zanikanja ali zatiskanja oči pred resnico.

Dr. Žiga Zaplotnik je asistent na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki dela kot raziskovalec na Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) v Bonnu, kjer se ukvarjajo z napovedjo vremena, po novem pa tudi z razvojem računalniškega modeliranja vremenskih in podnebnih vzorcev, ki bodo v prihodnje – tako vsaj upajo, poskušali odgovoriti na pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov. Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. Zakaj prihaja do takšnih vremenskih odklonov in kako lahko ukrepamo s svojimi drugačnimi življenjskimi izbirami?, je bilo osrednje vprašanje pogovora.

Ob Svetovnem dnevu Zemlje, ki ga obeležujemo dvaindvajsetega aprila, smo k pogovoru za poljudnejšo razlago podnebnih sprememb povabili vse bolj prepoznavnega in priznanega meteorologa, ki pri svojem profesionalnem delu združuje med drugimi tudi znanja fizike, matematike, tudi kemije, v prepletu z meteorologijo. 

Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, in posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. 

Podnebne spremembe so eden večjih problemov, s katerim se sooča človeštvo, in je natančnost podajanja informacij s strani strokovnjakov izjemno pomembna za spodbujanje zaupanja v javnosti do omenjenega problema.«

Zgodovina fizike podnebnih sprememb sega v leto 1856.

»Družba je napredovala do te mere, da omogoča deležu ljudi ukvarjanje z raziskovanjem, z znanostjo, z odkrivanjem novega in razumevanjem obstoječega. Ta privilegij uživam tudi sam, poklicno se ukvarjam s področjem vremena, podnebja, napovedovanja vremena in razvoja klime, kar mi omogoča pregled nad literaturo, članki, to vsebino tako lahko predajam naprej med javnost.«

Fizikalno napovedljiva dejstva o spremembi podnebja niso novost, vse se je praktično vedelo že dvajset, trideset let nazaj. 

Vzorce mikroplastike najdemo v sloju tal širom sveta, se bo o nas govorilo kot o plastični družbi?

»Mikroplastiko najdemo tako v kopenskih kot ledeniških vzorcih, ta bo zaznamovala dobo, ki se ji reče antropocen. Lahko se bo govorilo o nas kot o plastični družbi, lahko se bo govorilo tudi o fosilni družbi, kajti odtis ogljikovega dioksida v ledenih vrtinah oziroma v kopenskem ledu - ki bo seveda obstal in prešel to naše obdobje ogrevanja, bo za vedno pričal o naših aktivnostih.!«

Od kod teorije zarot?

»Če se odmaknemo od študij klime in se posvetimo bolj študijam vedenjskih vzorcev ljudi, slednje kažejo, da je precej lažje sprejeti poenostavljene, prikupne razlage pojavov, kot pa znanstveno kompleksne razlage, ki terjajo ogromno predznanja, zelo dobro matematično in fizikalno pismenost, poznavanje osnovnih konceptov, s katerimi potem sploh lahko razumemo naprej omenjene posledice. Precej lažje je seveda verjeti poenostavljeni razlagi, kar je praktično princip vseh teorij zarot. Če se vrnemo na osnovne dokaze podnebnih sprememb, obstaja nekaj neizpodbitnih fizikalnih dokazov, zakaj se podnebne spremembe dogajajo in zakaj smo zanje trenutno krivi izključno ljudje.«

Resnica ni vedno prijetna, včasih je znanstveno dejstvo tudi neljubo. 

»Naša velika prednost pred preteklimi civilizacijami, ki so (že)propadle, je v orodjih, ki nam dajejo vpogled v prihodnost, izkoristimo jo. Po drugi strani pa je seveda tudi naše znanje o klimatskih sistemih omejeno. Ne vemo vsega, zato se tudi znanstveni razvoj še dogaja. Ne vemo kakšen bo nadalni potek emisij, to je odvisno od naših družbenih pogodb, od družbenega konsenza - po kakšni poti bomo stopali, pa tudi od – se bom posul s pepelom, neznanja o našem klimatskem sistemu. To neznanje sugerira negotovost, zaradi katere moramo (hitro)zmanjšati emisije toplogrednih plinov.«

Naša doba, v kateri se je razvila človeška civilizacija, je temeljila na dvanajst tisoč letih stabilne klime, zdaj smo to destabilizirali.

Kaj lahko naredimo?

»Ja, glavna stvar je vse napore vložiti v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, omejiti dvig povprečne globalne temperature na dva cela nič stopinj Celzija kot skrajno mero, kar bo preprečilo, da se (skoraj zagotovo) v klimatskem sistemu izognemo izvedbi množice negativnih podnebnih povratnih zank, ki bi ogrevanje oz. nadaljevanje podnebnih sprememb še podaljšalo. 

Napredek v resnem obravnavanju podnebnih spremembe je, tudi podpora javnosti je vse višja, ljudje se zavedamo svojega vpliva s škodljivimi posegi in načinom življenja, koliko smo pripravljeni dejavno in čim prej ukrepati, pa je drugo vprašanje. Toda, imamo dolg. Odplačevanje je lahko boleče, kajti dolgo smo emisije jemali na kredit, ki ga velik del prebivalstva, roko na srce, ne bo odplačeval, ampak ga bodo namesto nas naši zanamci. Je to pošteno? Mislim, da ne. Toda obstaja upanje in tehnološke rešitve so del tega upanja, da lahko uspemo zmanjšati emisije toplogrednih plinov, tudi brez večjih sistemskih sprememb v kakovosti bivanja. 

S pogostim letenjem povzročamo izjemen ogljični odtis. Emisije teh sektorjev so izredno pomembne, emisije bomo na nivoju posameznikov zmanjšali tudi s prehodom iz hrane pretežno živalskega na hrano pretežno rastlinskega izvora.

Imamo sektorje, ki zahtevajo spremembe tudi na naši strani, kot so sektorji aviacije, kmetijstva in rabe tal. Letalstvo je sektor, ki se kot kaže še nekaj časa ne bo uspel okoljsko razogljičiti. Smo pripravljeni spremeniti način bivanja oziroma tipične prehranjevalne vzorce? Moj namen ni preprečevanje, ampak podajanje objektivnih informacij.«

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeokoljenarava

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|25. 4. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 4. 2024
Knjiga Dar Poljanski dolini

Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka je pripravila predstavitev knjige DAR POLJANSKI DOLINI, avtorice akademikinje ddr. Marije Stanonik. Monografijo, ki zajema literarno ustvarjalnost in raziskovalce besedne umetnosti na območju nekdanjega Loškega gospostva smo predstavili v pogovoru z avtorico.

Knjiga Dar Poljanski dolini

Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka je pripravila predstavitev knjige DAR POLJANSKI DOLINI, avtorice akademikinje ddr. Marije Stanonik. Monografijo, ki zajema literarno ustvarjalnost in raziskovalce besedne umetnosti na območju nekdanjega Loškega gospostva smo predstavili v pogovoru z avtorico.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaMarija StanonikDar Poljanski dolini

Komentar Družina

VEČ ...|25. 4. 2024
Boštjan Debevec: Brez strahu

Novinarsko častno razsodišče Društva novinarjev Slovenije je minuli teden sporočilo, da je »ugotovilo kršitve« novinarskega kodeksa v prispevkih o spreminjanju spola. Gre za aktualno temo, ki jo je naš novinar Rok Blažič obravnaval v lanski oktobrski številki Družine.

Boštjan Debevec: Brez strahu

Novinarsko častno razsodišče Društva novinarjev Slovenije je minuli teden sporočilo, da je »ugotovilo kršitve« novinarskega kodeksa v prispevkih o spreminjanju spola. Gre za aktualno temo, ki jo je naš novinar Rok Blažič obravnaval v lanski oktobrski številki Družine.

Boštjan Debevec

komentar