Andrej Tomelj: Izbrisani

Avtor razkriva zgodovino izbrisov, ki so se dogajali v različnih obdobjih in pod različnimi oblastniki. Zakaj smo iz kolektivnega spomina izbrisali pomembne dogodke in osebnosti? Kaj nam to pove o naši zgodovini in identiteti?

Slišali boste, kako so nam vladali Habsburžani in zakaj danes o tem ne najdemo skoraj nobenih obeležij. Odkrijte tudi zgodbe o izbrisanih vladarjih in preteklih obdobjih, ki so za vedno izginila iz naših spominov.

Prisluhnite razmišljanju Andreja Tomelja o tem, kdo je bil izbrisan, kdo namenoma pozabljen in zakaj. Ne zamudite te priložnosti, da bolje razumete našo preteklost in se poglobite v skrivnosti, ki so bile dolgo skrite pred našimi očmi.

Andrej Tomelj

komentar politika družba zgodovina Habsburžani izbrisani kolektivni spomin oblastniki pomembni dogodki osebnosti spomin preteklost identiteta

10. 3. 2025
Andrej Tomelj: Izbrisani

Avtor razkriva zgodovino izbrisov, ki so se dogajali v različnih obdobjih in pod različnimi oblastniki. Zakaj smo iz kolektivnega spomina izbrisali pomembne dogodke in osebnosti? Kaj nam to pove o naši zgodovini in identiteti?

Slišali boste, kako so nam vladali Habsburžani in zakaj danes o tem ne najdemo skoraj nobenih obeležij. Odkrijte tudi zgodbe o izbrisanih vladarjih in preteklih obdobjih, ki so za vedno izginila iz naših spominov.

Prisluhnite razmišljanju Andreja Tomelja o tem, kdo je bil izbrisan, kdo namenoma pozabljen in zakaj. Ne zamudite te priložnosti, da bolje razumete našo preteklost in se poglobite v skrivnosti, ki so bile dolgo skrite pred našimi očmi.

Andrej Tomelj

VEČ ...|10. 3. 2025
Andrej Tomelj: Izbrisani

Avtor razkriva zgodovino izbrisov, ki so se dogajali v različnih obdobjih in pod različnimi oblastniki. Zakaj smo iz kolektivnega spomina izbrisali pomembne dogodke in osebnosti? Kaj nam to pove o naši zgodovini in identiteti?

Slišali boste, kako so nam vladali Habsburžani in zakaj danes o tem ne najdemo skoraj nobenih obeležij. Odkrijte tudi zgodbe o izbrisanih vladarjih in preteklih obdobjih, ki so za vedno izginila iz naših spominov.

Prisluhnite razmišljanju Andreja Tomelja o tem, kdo je bil izbrisan, kdo namenoma pozabljen in zakaj. Ne zamudite te priložnosti, da bolje razumete našo preteklost in se poglobite v skrivnosti, ki so bile dolgo skrite pred našimi očmi.

Andrej Tomelj

komentarpolitikadružbazgodovinaHabsburžaniizbrisanikolektivni spominoblastnikipomembni dogodkiosebnostispominpreteklostidentiteta

Komentar Domovina.je

VEČ ...|19. 3. 2025
Erika Ašič: Sobodajalci, ki ne smejo oddajati sob, in zdravniki, ki ne smejo zdraviti

V tokratnem komentarju avtorica razmišlja, da v Sloveniji potekata trenutno vsaj dve pomembni stvari, ki kažeta na usmerjenost vladajoče koalicije, ki bi nas morali skrbeti. Gre za področji Zdravstva in turizma.

Erika Ašič: Sobodajalci, ki ne smejo oddajati sob, in zdravniki, ki ne smejo zdraviti

V tokratnem komentarju avtorica razmišlja, da v Sloveniji potekata trenutno vsaj dve pomembni stvari, ki kažeta na usmerjenost vladajoče koalicije, ki bi nas morali skrbeti. Gre za področji Zdravstva in turizma.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: Sobodajalci, ki ne smejo oddajati sob, in zdravniki, ki ne smejo zdraviti

V tokratnem komentarju avtorica razmišlja, da v Sloveniji potekata trenutno vsaj dve pomembni stvari, ki kažeta na usmerjenost vladajoče koalicije, ki bi nas morali skrbeti. Gre za področji Zdravstva in turizma.

VEČ ...|19. 3. 2025
Erika Ašič: Sobodajalci, ki ne smejo oddajati sob, in zdravniki, ki ne smejo zdraviti

V tokratnem komentarju avtorica razmišlja, da v Sloveniji potekata trenutno vsaj dve pomembni stvari, ki kažeta na usmerjenost vladajoče koalicije, ki bi nas morali skrbeti. Gre za področji Zdravstva in turizma.

Erika Ašič

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|17. 3. 2025
Dr. Andrej Fink: Ali hočemo varnost?

Komentar na portalu Domovina.je je tokrat prispeval dr. Andrej Fink. Sprašuje se ali si želimo varnost. Med drugim je zapisal: »Nevarnosti so pred vrati in so otipljiva stvarnost. Vse evropske države jih vidijo. Samo pri nas v Sloveniji smo tako nespametni, da nočemo razumeti odvračalnega pomena razumnega oboroževanja in se odpovedujemo legitimni obrambi pod lažno pretvezo, da dajemo prednost znanosti, kulturi, zdravju, šolstvu, takemu in drugačnemu blagostanju.«

Dr. Andrej Fink: Ali hočemo varnost?

Komentar na portalu Domovina.je je tokrat prispeval dr. Andrej Fink. Sprašuje se ali si želimo varnost. Med drugim je zapisal: »Nevarnosti so pred vrati in so otipljiva stvarnost. Vse evropske države jih vidijo. Samo pri nas v Sloveniji smo tako nespametni, da nočemo razumeti odvračalnega pomena razumnega oboroževanja in se odpovedujemo legitimni obrambi pod lažno pretvezo, da dajemo prednost znanosti, kulturi, zdravju, šolstvu, takemu in drugačnemu blagostanju.«

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Dr. Andrej Fink: Ali hočemo varnost?

Komentar na portalu Domovina.je je tokrat prispeval dr. Andrej Fink. Sprašuje se ali si želimo varnost. Med drugim je zapisal: »Nevarnosti so pred vrati in so otipljiva stvarnost. Vse evropske države jih vidijo. Samo pri nas v Sloveniji smo tako nespametni, da nočemo razumeti odvračalnega pomena razumnega oboroževanja in se odpovedujemo legitimni obrambi pod lažno pretvezo, da dajemo prednost znanosti, kulturi, zdravju, šolstvu, takemu in drugačnemu blagostanju.«

VEČ ...|17. 3. 2025
Dr. Andrej Fink: Ali hočemo varnost?

Komentar na portalu Domovina.je je tokrat prispeval dr. Andrej Fink. Sprašuje se ali si želimo varnost. Med drugim je zapisal: »Nevarnosti so pred vrati in so otipljiva stvarnost. Vse evropske države jih vidijo. Samo pri nas v Sloveniji smo tako nespametni, da nočemo razumeti odvračalnega pomena razumnega oboroževanja in se odpovedujemo legitimni obrambi pod lažno pretvezo, da dajemo prednost znanosti, kulturi, zdravju, šolstvu, takemu in drugačnemu blagostanju.«

dr. Andrej Fink

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|12. 3. 2025
Nenad Glücks: Izigravali smo ZDA, zdaj še Evropsko unijo

Potem ko je dal ameriški predsednik Donald Trump evropskim državam jasno vedeti, da ne morejo več računati na varnostni dežnik ZDA pred agresivno Putinovo Rusijo, je na ravni Evropske unije prišlo ne le do hitre streznitve, pač pa do velikopoteznih načrtov za vlaganje v evropsko obrambo. Žal v Sloveniji do streznitve še ni prišlo. 

Tako je svoj komentar začel Nenad Glücks. Celotno besedilo si lahko preberete tudi Domovina.je.

Nenad Glücks: Izigravali smo ZDA, zdaj še Evropsko unijo

Potem ko je dal ameriški predsednik Donald Trump evropskim državam jasno vedeti, da ne morejo več računati na varnostni dežnik ZDA pred agresivno Putinovo Rusijo, je na ravni Evropske unije prišlo ne le do hitre streznitve, pač pa do velikopoteznih načrtov za vlaganje v evropsko obrambo. Žal v Sloveniji do streznitve še ni prišlo. 

Tako je svoj komentar začel Nenad Glücks. Celotno besedilo si lahko preberete tudi Domovina.je.

komentar politika družba svet varnost obramba

Komentar Domovina.je

Nenad Glücks: Izigravali smo ZDA, zdaj še Evropsko unijo

Potem ko je dal ameriški predsednik Donald Trump evropskim državam jasno vedeti, da ne morejo več računati na varnostni dežnik ZDA pred agresivno Putinovo Rusijo, je na ravni Evropske unije prišlo ne le do hitre streznitve, pač pa do velikopoteznih načrtov za vlaganje v evropsko obrambo. Žal v Sloveniji do streznitve še ni prišlo. 

Tako je svoj komentar začel Nenad Glücks. Celotno besedilo si lahko preberete tudi Domovina.je.

VEČ ...|12. 3. 2025
Nenad Glücks: Izigravali smo ZDA, zdaj še Evropsko unijo

Potem ko je dal ameriški predsednik Donald Trump evropskim državam jasno vedeti, da ne morejo več računati na varnostni dežnik ZDA pred agresivno Putinovo Rusijo, je na ravni Evropske unije prišlo ne le do hitre streznitve, pač pa do velikopoteznih načrtov za vlaganje v evropsko obrambo. Žal v Sloveniji do streznitve še ni prišlo. 

Tako je svoj komentar začel Nenad Glücks. Celotno besedilo si lahko preberete tudi Domovina.je.

Nenad Glücks Domovina

komentar politika družba svet varnost obramba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|5. 3. 2025
Erika Ašič: Dobri učitelji naj bodo pravilo in ne izjema

Brali smo komentar z naslovom Dobri učitelji naj bodo pravilo in ne izjema. V njem je avtorica razmišljala o razmerah v šolstvu. Meni, da sistem otroke ukaluplja in ne spodbuja razvoja njihovih talentov in sposobnosti. Le najboljše iz otrok znajo izvleči le nekateri učitelji, ki so prava redkost pa bi jih moralo biti čim več.

Erika Ašič: Dobri učitelji naj bodo pravilo in ne izjema

Brali smo komentar z naslovom Dobri učitelji naj bodo pravilo in ne izjema. V njem je avtorica razmišljala o razmerah v šolstvu. Meni, da sistem otroke ukaluplja in ne spodbuja razvoja njihovih talentov in sposobnosti. Le najboljše iz otrok znajo izvleči le nekateri učitelji, ki so prava redkost pa bi jih moralo biti čim več.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: Dobri učitelji naj bodo pravilo in ne izjema

Brali smo komentar z naslovom Dobri učitelji naj bodo pravilo in ne izjema. V njem je avtorica razmišljala o razmerah v šolstvu. Meni, da sistem otroke ukaluplja in ne spodbuja razvoja njihovih talentov in sposobnosti. Le najboljše iz otrok znajo izvleči le nekateri učitelji, ki so prava redkost pa bi jih moralo biti čim več.

VEČ ...|5. 3. 2025
Erika Ašič: Dobri učitelji naj bodo pravilo in ne izjema

Brali smo komentar z naslovom Dobri učitelji naj bodo pravilo in ne izjema. V njem je avtorica razmišljala o razmerah v šolstvu. Meni, da sistem otroke ukaluplja in ne spodbuja razvoja njihovih talentov in sposobnosti. Le najboljše iz otrok znajo izvleči le nekateri učitelji, ki so prava redkost pa bi jih moralo biti čim več.

Erika Ašič

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|3. 3. 2025
Peter Avsenik: Boleč opomnik in poziv k izpolnitvi civilizacijske dolžnosti

V komentarju avtor obeležuje obletnico odkritja vojnega grobišča v Hudi jami, kjer so našli več kot 1.410 žrtev izvensodnih pobojev po drugi svetovni vojni. Raziskave pod vodstvom dr. Jožeta Dežmana so dokumentirale obseg zločinov. Slovenija je leta 2017 grobišče razglasila za kulturni spomenik državnega pomena, Avsenik pa poudarja pomembnost zgodovinskega spomina in dostojnega pokopa žrtev.

Peter Avsenik: Boleč opomnik in poziv k izpolnitvi civilizacijske dolžnosti

V komentarju avtor obeležuje obletnico odkritja vojnega grobišča v Hudi jami, kjer so našli več kot 1.410 žrtev izvensodnih pobojev po drugi svetovni vojni. Raziskave pod vodstvom dr. Jožeta Dežmana so dokumentirale obseg zločinov. Slovenija je leta 2017 grobišče razglasila za kulturni spomenik državnega pomena, Avsenik pa poudarja pomembnost zgodovinskega spomina in dostojnega pokopa žrtev.

komentar politika družba zgodovina Huda jama poboji

Komentar Domovina.je

Peter Avsenik: Boleč opomnik in poziv k izpolnitvi civilizacijske dolžnosti

V komentarju avtor obeležuje obletnico odkritja vojnega grobišča v Hudi jami, kjer so našli več kot 1.410 žrtev izvensodnih pobojev po drugi svetovni vojni. Raziskave pod vodstvom dr. Jožeta Dežmana so dokumentirale obseg zločinov. Slovenija je leta 2017 grobišče razglasila za kulturni spomenik državnega pomena, Avsenik pa poudarja pomembnost zgodovinskega spomina in dostojnega pokopa žrtev.

VEČ ...|3. 3. 2025
Peter Avsenik: Boleč opomnik in poziv k izpolnitvi civilizacijske dolžnosti

V komentarju avtor obeležuje obletnico odkritja vojnega grobišča v Hudi jami, kjer so našli več kot 1.410 žrtev izvensodnih pobojev po drugi svetovni vojni. Raziskave pod vodstvom dr. Jožeta Dežmana so dokumentirale obseg zločinov. Slovenija je leta 2017 grobišče razglasila za kulturni spomenik državnega pomena, Avsenik pa poudarja pomembnost zgodovinskega spomina in dostojnega pokopa žrtev.

Peter Avsenik

komentar politika družba zgodovina Huda jama poboji

Komentar Domovina.je

VEČ ...|26. 2. 2025
Nenad Glücks: Konec 80 let starega zavezništva?

Ob tretji obletnici invazije Rusije na Ukrajino se zdi, da je Evropa pred največjim izzivom po koncu druge svetovne vojne. Če se ob obračanju ZDA stran od Evropske unije ta ne bo bolj tesno povezala, se oborožila, gospodarsko okrepila, postala konkurenčnejša in energetsko bistveno bolj razumna, utegnemo biti priče njenemu razpadu. 

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Nenad Glücks: Konec 80 let starega zavezništva?

Ob tretji obletnici invazije Rusije na Ukrajino se zdi, da je Evropa pred največjim izzivom po koncu druge svetovne vojne. Če se ob obračanju ZDA stran od Evropske unije ta ne bo bolj tesno povezala, se oborožila, gospodarsko okrepila, postala konkurenčnejša in energetsko bistveno bolj razumna, utegnemo biti priče njenemu razpadu. 

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Nenad Glücks: Konec 80 let starega zavezništva?

Ob tretji obletnici invazije Rusije na Ukrajino se zdi, da je Evropa pred največjim izzivom po koncu druge svetovne vojne. Če se ob obračanju ZDA stran od Evropske unije ta ne bo bolj tesno povezala, se oborožila, gospodarsko okrepila, postala konkurenčnejša in energetsko bistveno bolj razumna, utegnemo biti priče njenemu razpadu. 

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|26. 2. 2025
Nenad Glücks: Konec 80 let starega zavezništva?

Ob tretji obletnici invazije Rusije na Ukrajino se zdi, da je Evropa pred največjim izzivom po koncu druge svetovne vojne. Če se ob obračanju ZDA stran od Evropske unije ta ne bo bolj tesno povezala, se oborožila, gospodarsko okrepila, postala konkurenčnejša in energetsko bistveno bolj razumna, utegnemo biti priče njenemu razpadu. 

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Nenad Glücks

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|24. 2. 2025
Komentar Andraža Šesta: Ljubezen do domovine kot prepovedana tema

Nevrotičen izpad dela slovenske javnosti, oblasti in novinarske srenje ob velikih plakatih z verzom Gregorčiča je pokazal nevralgično točko današnjega zahodnega sveta. Ljubiti domovino je prepovedano. Domovino lahko ljubijo drugod, recimo na Kitajskem, v Rusiji in Iranu. Toda na Zahodu se vsakršno izražanje ljubezni do domovine šteje za rasistični izpad, morda kar za zametke nacizma. Takšen odnos, pomešan z nihilizmom v odnosu do lastne zgodovine, je recept za samomor naroda, komentar začenja Andraž Šest. Prisluhnite.

Komentar Andraža Šesta: Ljubezen do domovine kot prepovedana tema

Nevrotičen izpad dela slovenske javnosti, oblasti in novinarske srenje ob velikih plakatih z verzom Gregorčiča je pokazal nevralgično točko današnjega zahodnega sveta. Ljubiti domovino je prepovedano. Domovino lahko ljubijo drugod, recimo na Kitajskem, v Rusiji in Iranu. Toda na Zahodu se vsakršno izražanje ljubezni do domovine šteje za rasistični izpad, morda kar za zametke nacizma. Takšen odnos, pomešan z nihilizmom v odnosu do lastne zgodovine, je recept za samomor naroda, komentar začenja Andraž Šest. Prisluhnite.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Komentar Andraža Šesta: Ljubezen do domovine kot prepovedana tema

Nevrotičen izpad dela slovenske javnosti, oblasti in novinarske srenje ob velikih plakatih z verzom Gregorčiča je pokazal nevralgično točko današnjega zahodnega sveta. Ljubiti domovino je prepovedano. Domovino lahko ljubijo drugod, recimo na Kitajskem, v Rusiji in Iranu. Toda na Zahodu se vsakršno izražanje ljubezni do domovine šteje za rasistični izpad, morda kar za zametke nacizma. Takšen odnos, pomešan z nihilizmom v odnosu do lastne zgodovine, je recept za samomor naroda, komentar začenja Andraž Šest. Prisluhnite.

VEČ ...|24. 2. 2025
Komentar Andraža Šesta: Ljubezen do domovine kot prepovedana tema

Nevrotičen izpad dela slovenske javnosti, oblasti in novinarske srenje ob velikih plakatih z verzom Gregorčiča je pokazal nevralgično točko današnjega zahodnega sveta. Ljubiti domovino je prepovedano. Domovino lahko ljubijo drugod, recimo na Kitajskem, v Rusiji in Iranu. Toda na Zahodu se vsakršno izražanje ljubezni do domovine šteje za rasistični izpad, morda kar za zametke nacizma. Takšen odnos, pomešan z nihilizmom v odnosu do lastne zgodovine, je recept za samomor naroda, komentar začenja Andraž Šest. Prisluhnite.

Andraž Šest

komentar politika družba

Komentar Domovina.je
Prebiramo komentarje s spletnega portala Domovina.je pod katere se podpisujejo različni avtorji.
Andraž Šest

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|18. 3. 2025
Jože Bartolj: Trump in obramba

Del sveta si je nekaj mesecev nazaj veliko obetal od nove ameriške vlade. Predsednik Trump je obljubljal, da bo zelo hitro končal vojno med Rusijo in Ukrajino, vojno do katere sploh ne bi prišlo, če bi bil, tako Trump, on predsednik. Že v prvem dnevu po nastopu funkcije je podpisal vrsto izvršnih ukazov in dal vtis, da bo do zdaj neurejeni in kaotični svet uredil. Kot nam je bil simpatičen denimo ukaz, da sta spola le dva in da je treba zaustaviti neobrzdano LGTB ideologijo, pa ni ostalo le pri tem.

Jože Bartolj: Trump in obramba

Del sveta si je nekaj mesecev nazaj veliko obetal od nove ameriške vlade. Predsednik Trump je obljubljal, da bo zelo hitro končal vojno med Rusijo in Ukrajino, vojno do katere sploh ne bi prišlo, če bi bil, tako Trump, on predsednik. Že v prvem dnevu po nastopu funkcije je podpisal vrsto izvršnih ukazov in dal vtis, da bo do zdaj neurejeni in kaotični svet uredil. Kot nam je bil simpatičen denimo ukaz, da sta spola le dva in da je treba zaustaviti neobrzdano LGTB ideologijo, pa ni ostalo le pri tem.

Jože Bartolj

komentar

Kmetijska oddaja

VEČ ...|16. 3. 2025
Čudni obeti z Brda, o začetku subvencijske kampanje in o tem, kako se izogniti izgorevanju na kmetiji

Za vas smo pripravili pregled najbolj aktualnega dogajanja na kmetijskem področju, objavili nekaj utrinkov s posveta »Prihodnost kmetijstva in hrane v luči novih izzivov«, opozorili na začetek letošnje subvencijske kampanje in dodali še nekaj pomenljivih misli iz 6. epizode podkasta Rast, ki je govorila o tem, kako se izogniti izgorevanju pri delu na kmetiji.

Čudni obeti z Brda, o začetku subvencijske kampanje in o tem, kako se izogniti izgorevanju na kmetiji

Za vas smo pripravili pregled najbolj aktualnega dogajanja na kmetijskem področju, objavili nekaj utrinkov s posveta »Prihodnost kmetijstva in hrane v luči novih izzivov«, opozorili na začetek letošnje subvencijske kampanje in dodali še nekaj pomenljivih misli iz 6. epizode podkasta Rast, ki je govorila o tem, kako se izogniti izgorevanju pri delu na kmetiji.

Robert Božič

kmetijstvoposvetBrdopodkast RAST

Naš gost

VEČ ...|15. 3. 2025
Andrea Bellavite

Teolog, publicist, popotnik, kolesar in direktor Fundacije Socoba, ki upravlja baziliko v Ogleju, Andrea Bellavite je v svojem življenju prehodil zanimivo pot od župnika do župana. Pravi, da delo sploh ni tako različno, saj je bil v obeh službah pozoren predvsem na reveže, begunce in odrinjene. Zelo rad hodi in je idejni oče dveh poti: Nebeškega in Goriškega Camina. Spregovoril je tudi o poslanstvu starodavne oglejske bazilike v današnjem času.

Andrea Bellavite

Teolog, publicist, popotnik, kolesar in direktor Fundacije Socoba, ki upravlja baziliko v Ogleju, Andrea Bellavite je v svojem življenju prehodil zanimivo pot od župnika do župana. Pravi, da delo sploh ni tako različno, saj je bil v obeh službah pozoren predvsem na reveže, begunce in odrinjene. Zelo rad hodi in je idejni oče dveh poti: Nebeškega in Goriškega Camina. Spregovoril je tudi o poslanstvu starodavne oglejske bazilike v današnjem času.

Blaž Lesnik

spominživljenjehojapopotništvocaminoGoriški CaminoGoricaEvropska prestolnica kulturekultura

Program zadnjega tedna

VEČ ...|20. 3. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. marec 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. marec 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Moja zgodba

VEČ ...|16. 3. 2025
Pričevanja iz Avstralije: Francka Anžin, Lidija Čušin in Mirko Cuderman

V oddaji Moja zgodba smo prisluhnili trem pričevalcem, ki jih je v začetku leta 2024 med Slovenci v Avstraliji posnel sodelavec Študijskega centra za narodno spravo Renato Podbersič. Svoje življenjske zgodbe so z nami delili Francke Anžin, Lidije Čušin in Mirka Cudermana. 

Pričevanja iz Avstralije: Francka Anžin, Lidija Čušin in Mirko Cuderman

V oddaji Moja zgodba smo prisluhnili trem pričevalcem, ki jih je v začetku leta 2024 med Slovenci v Avstraliji posnel sodelavec Študijskega centra za narodno spravo Renato Podbersič. Svoje življenjske zgodbe so z nami delili Francke Anžin, Lidije Čušin in Mirka Cudermana. 

Jože Bartolj

spominpolitikaFrancka AnžinLidija ČušinMirko CudermanRenato PodbersičMarta KeršičMirjam Dujo Jurjevčičslovenci v avstraliji

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|20. 3. 2025
Spomin na Alberta Pucerja ob 10. obletnici smrti

Četrtkov večer evergrinov oziroma zimzelenih melodij je prinesel Eldo Viler, Demisa Roussosa, Nano Mouskouri in Connie Francis ter prav poseben spomin na Alberta Pucerja, ki je bil naš sodelavec, zgodovinar, arhivar, domoznanec, publicist, kulinarik, saj prav danes mineva 10 let od njegovega odhoda v večnost. Znova ste lahko slišali spominsko Karavano prijateljstva, ki smo jo pripravili 9. aprila 2015, na dan, ko bi Alberto praznoval 60. rojstni dan. Naša oddaja je naslednica Karavane prijateljstva in spominsko oddajo vnovič predvajamo tudi v hvaležnost, da lahko v našem arhivu hranimo Albertove vinilne plošče in CD-je, ki jih vključujemo v našo oddajo in jih slišite tudi v rednem programu.

Spomin na Alberta Pucerja ob 10. obletnici smrti

Četrtkov večer evergrinov oziroma zimzelenih melodij je prinesel Eldo Viler, Demisa Roussosa, Nano Mouskouri in Connie Francis ter prav poseben spomin na Alberta Pucerja, ki je bil naš sodelavec, zgodovinar, arhivar, domoznanec, publicist, kulinarik, saj prav danes mineva 10 let od njegovega odhoda v večnost. Znova ste lahko slišali spominsko Karavano prijateljstva, ki smo jo pripravili 9. aprila 2015, na dan, ko bi Alberto praznoval 60. rojstni dan. Naša oddaja je naslednica Karavane prijateljstva in spominsko oddajo vnovič predvajamo tudi v hvaležnost, da lahko v našem arhivu hranimo Albertove vinilne plošče in CD-je, ki jih vključujemo v našo oddajo in jih slišite tudi v rednem programu.

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspominAlberto Pucer

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 3. 2025
Tokrat vabili Pokrajinskega muzeja Maribor in Muzeja Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka Mirna peč

Pokrajinski muzej Maribor vabi na program Pozdrav letnim časom, ki ga bodo pripravili jutri 21. marca. Isti dan pa bodo v Mirni peči na Dolenjskem svetovni dan poezije obeležili z odprtjem stalne razstave o rojaku, pesniku, esejistu, prevajalcu in uredniku Tonetu Pavčku. 

Tokrat vabili Pokrajinskega muzeja Maribor in Muzeja Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka Mirna peč

Pokrajinski muzej Maribor vabi na program Pozdrav letnim časom, ki ga bodo pripravili jutri 21. marca. Isti dan pa bodo v Mirni peči na Dolenjskem svetovni dan poezije obeležili z odprtjem stalne razstave o rojaku, pesniku, esejistu, prevajalcu in uredniku Tonetu Pavčku. 

Jože Bartolj

kulturaliteraturaNives CviklPokrajinski muzej MariborMuzeja Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka Mirna peč

Spominjamo se

VEČ ...|20. 3. 2025
Spominjamo se dne 20. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 20. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|20. 3. 2025
Nik Škrlec: Kreativnost osrečuje

Če imamo ljudje možnost ustvarjanja na področjih, ki so nam blizu, nas to lahko zelo osrečuje. Kreativnost je ena od pomembnih temeljev zadovoljstva. O tem smo na Mednarodni dan sreče, ki ga obeležujemo 20. marca, govorili z Nikom Škrlecem, enim od ambasadorjev projekta Lahko.si Andragoškega centra Republike Slovenije. Nik je znan po širini zanimanj, po učenju vedno novih in novih veščin ter po rednih udeležbah na tekmovanju v recitaciji števila pi.   

Nik Škrlec: Kreativnost osrečuje

Če imamo ljudje možnost ustvarjanja na področjih, ki so nam blizu, nas to lahko zelo osrečuje. Kreativnost je ena od pomembnih temeljev zadovoljstva. O tem smo na Mednarodni dan sreče, ki ga obeležujemo 20. marca, govorili z Nikom Škrlecem, enim od ambasadorjev projekta Lahko.si Andragoškega centra Republike Slovenije. Nik je znan po širini zanimanj, po učenju vedno novih in novih veščin ter po rednih udeležbah na tekmovanju v recitaciji števila pi.   

Nataša Ličen

izobraževanjepogovordružba