Is podcast
Komentator se spominja leta 1952, ko so komunisti prepovedali praznovanje cerkvenih praznikov, čeprav se je takrat v Sloveniji za katoličane opredeljevala večina prebivalstva. Iz šol so morali oditi tudi duhovniki, ki so v šolah učili verouk. Komentator poudarja, da so komunisti pred drugo svetovno vojno in v medvojnem času v imenu komunistične revolucije izvajali čistko in neusmiljeno pobijali predvsem slovenske domoljube. Sprašuje se, kaj se bo zgodilo, če na volitvah zmaga koalicija KUL in izpostavlja, da Robert Golob in Tomaž Vesel zaradi svojih visokih plač ne moreta vedeti, kaj v resnici pomeni komunizem. Komentar zaključi s poudarjanjem pomena jezika ter mirnega in strpnega pogovora.
Komentator se spominja leta 1952, ko so komunisti prepovedali praznovanje cerkvenih praznikov, čeprav se je takrat v Sloveniji za katoličane opredeljevala večina prebivalstva. Iz šol so morali oditi tudi duhovniki, ki so v šolah učili verouk. Komentator poudarja, da so komunisti pred drugo svetovno vojno in v medvojnem času v imenu komunistične revolucije izvajali čistko in neusmiljeno pobijali predvsem slovenske domoljube. Sprašuje se, kaj se bo zgodilo, če na volitvah zmaga koalicija KUL in izpostavlja, da Robert Golob in Tomaž Vesel zaradi svojih visokih plač ne moreta vedeti, kaj v resnici pomeni komunizem. Komentar zaključi s poudarjanjem pomena jezika ter mirnega in strpnega pogovora.
Komentator se spominja leta 1952, ko so komunisti prepovedali praznovanje cerkvenih praznikov, čeprav se je takrat v Sloveniji za katoličane opredeljevala večina prebivalstva. Iz šol so morali oditi tudi duhovniki, ki so v šolah učili verouk. Komentator poudarja, da so komunisti pred drugo svetovno vojno in v medvojnem času v imenu komunistične revolucije izvajali čistko in neusmiljeno pobijali predvsem slovenske domoljube. Sprašuje se, kaj se bo zgodilo, če na volitvah zmaga koalicija KUL in izpostavlja, da Robert Golob in Tomaž Vesel zaradi svojih visokih plač ne moreta vedeti, kaj v resnici pomeni komunizem. Komentar zaključi s poudarjanjem pomena jezika ter mirnega in strpnega pogovora.
Komentar Časnik.si
Avtorica v komentarju razmišlja o tem, kakšno šolo si želi in soustvarja: tako, kjer se učenci samouresničijo, celostno izrazijo, rastejo tako v znanju kot osebnostno, kjer delajo srčni in usposobljeni učitelji. Opisuje občutke nesprejetosti zato, ker je kot učiteljica matematike želela delati drugače, po svoje, več; dokler ni našla šole in ravnateljice, ki je zmogla videti njen prispevek. Poudarja, da bomo zmagali, ko se drug ob drugem ne bomo počutili ogrožene, ampak bomo drug nad drugim navdušeni; saj, ko zmaga eden, zmagamo vsi.
Komentar Časnik.si
Avtorica v komentarju razmišlja o tem, kakšno šolo si želi in soustvarja: tako, kjer se učenci samouresničijo, celostno izrazijo, rastejo tako v znanju kot osebnostno, kjer delajo srčni in usposobljeni učitelji. Opisuje občutke nesprejetosti zato, ker je kot učiteljica matematike želela delati drugače, po svoje, več; dokler ni našla šole in ravnateljice, ki je zmogla videti njen prispevek. Poudarja, da bomo zmagali, ko se drug ob drugem ne bomo počutili ogrožene, ampak bomo drug nad drugim navdušeni; saj, ko zmaga eden, zmagamo vsi.
Komentar Časnik.si
Ko je pred nekaj dnevi vplivna dama ameriške politike, v ZDA na tretjem mestu oblastne lestvice, Nancy Pelosi obiskala demokratični Tajvan, so mnogi že videli svet na robu velike katastrofe. Zvesta svojim principom, je komunistična Kitajska pošteno zarožljala z orožjem in z vojaškimi manevri kazala mišice svoji majhni sestri sredi morja na vzhodu Kitajske.
Je obisk smele dame iz ZDA res ogrožal svetovni mir? Moj odgovor je: ne.
Komentar Časnik.si
Ko je pred nekaj dnevi vplivna dama ameriške politike, v ZDA na tretjem mestu oblastne lestvice, Nancy Pelosi obiskala demokratični Tajvan, so mnogi že videli svet na robu velike katastrofe. Zvesta svojim principom, je komunistična Kitajska pošteno zarožljala z orožjem in z vojaškimi manevri kazala mišice svoji majhni sestri sredi morja na vzhodu Kitajske.
Je obisk smele dame iz ZDA res ogrožal svetovni mir? Moj odgovor je: ne.
Komentar Časnik.si
»In, kako je?« me vsako nedeljo vpraša župnik, ko se snideva pri pripravi cerkve za nedeljsko mašo. »V redu, ker smo zopet tukaj,« mu odgovorim in se nasmejiva drug drugemu. Tako se začne, ko pripravljava za nov teden, ki se začne z mašo. Mogoče nič posebnega, vendar naju ravno to vprašanje razoroži, da potem sproščeno govoriva o vsem. Priznam, da me ta gesta vedno znova nagovarja, kako graditi odnose, ki so v današnjih časih postali tako zapleteni.
Komentar Časnik.si
»In, kako je?« me vsako nedeljo vpraša župnik, ko se snideva pri pripravi cerkve za nedeljsko mašo. »V redu, ker smo zopet tukaj,« mu odgovorim in se nasmejiva drug drugemu. Tako se začne, ko pripravljava za nov teden, ki se začne z mašo. Mogoče nič posebnega, vendar naju ravno to vprašanje razoroži, da potem sproščeno govoriva o vsem. Priznam, da me ta gesta vedno znova nagovarja, kako graditi odnose, ki so v današnjih časih postali tako zapleteni.
Komentar Časnik.si
Skozi okno se zaziram v gozd, ki ga je na našem koncu v izobilju. V pokošene in urejene travnike, livade, ki dajejo občutek, da ljudje tukaj damo na to, kar je naše. Da se spev kosilnic, ko zapojejo, zdi kot ptičje petje, ker oznanjajo, da bo še košnja, da so še kmetije, ki ne bodo dopustili, da bi vse skupaj propadlo. Zelo lepo se mi zdi, ko vidim mlajši rod na traktorjih, na mehanizaciji, ki so jo prej uporabljali njihovi očetje. Tako mora biti in tako je prav. Hvala Bogu za te naše kmetije, ki neutrudno in zastonj nesejo naše slovensko izročilo naprej.
Komentar Časnik.si
Skozi okno se zaziram v gozd, ki ga je na našem koncu v izobilju. V pokošene in urejene travnike, livade, ki dajejo občutek, da ljudje tukaj damo na to, kar je naše. Da se spev kosilnic, ko zapojejo, zdi kot ptičje petje, ker oznanjajo, da bo še košnja, da so še kmetije, ki ne bodo dopustili, da bi vse skupaj propadlo. Zelo lepo se mi zdi, ko vidim mlajši rod na traktorjih, na mehanizaciji, ki so jo prej uporabljali njihovi očetje. Tako mora biti in tako je prav. Hvala Bogu za te naše kmetije, ki neutrudno in zastonj nesejo naše slovensko izročilo naprej.
Komentar Časnik.si
Nenavadno visoka zmaga Roberta Goloba oziroma njegove stranke je presenetila skoraj vse Slovence. Večina razočaranih volivcev desnih strank je za svoj volilni poraz krivila medije, komentator pa se v komentarju sprašuje, če so res vsega krivi mediji in med drugim omenja vpliv dolgotrajnega avtoritarnega vodenja na ljudi, ki se po mnenju ameriškega znanstvenika Jamesa H. Fallona prenese v človekovo dedno substanco. Komentator opozarja, da je ta vedenjski vzorec zelo podoben drži vernega človeka, ki tudi deduje svoj vzorec. Kot Golobovih volivcev prav nič ne moti njegova škandalozna plača, kristjanov ne motijo pedofilski škandali v slovenski Cerkvi do te mere, da bi se odpovedali svoji veri in Bogu.
Komentar Časnik.si
Nenavadno visoka zmaga Roberta Goloba oziroma njegove stranke je presenetila skoraj vse Slovence. Večina razočaranih volivcev desnih strank je za svoj volilni poraz krivila medije, komentator pa se v komentarju sprašuje, če so res vsega krivi mediji in med drugim omenja vpliv dolgotrajnega avtoritarnega vodenja na ljudi, ki se po mnenju ameriškega znanstvenika Jamesa H. Fallona prenese v človekovo dedno substanco. Komentator opozarja, da je ta vedenjski vzorec zelo podoben drži vernega človeka, ki tudi deduje svoj vzorec. Kot Golobovih volivcev prav nič ne moti njegova škandalozna plača, kristjanov ne motijo pedofilski škandali v slovenski Cerkvi do te mere, da bi se odpovedali svoji veri in Bogu.
Komentar Časnik.si
Komentator poudarja optimizem pri nastopu nove vlade in spodbuja, da tudi sami naredimo vse, kar je v naši moči za dobro Slovenije. Želi vse dobro vsem, ki jo vodijo in bodo imeli pri tem odločilno besedo. Tudi v svetopisemskem pomenu: Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega. Posodobljeno: Dajte Robertu Golobu, kar potrebuje država, Boga pa prosite za blagoslov naše prelepe domovine. In bodimo hvaležni za to, kar je zanjo naredil Janša s svojimi ljudmi ter bo Golob s svojimi. Če že ne pomagamo pri tem, vsaj ne delajmo zgage, zapiše komentator, saj si toliko zaupanja naši politiki že zaslužijo. Da bodo laže in bolje opravljali svoje odgovorno delo.
Komentar Časnik.si
Komentator poudarja optimizem pri nastopu nove vlade in spodbuja, da tudi sami naredimo vse, kar je v naši moči za dobro Slovenije. Želi vse dobro vsem, ki jo vodijo in bodo imeli pri tem odločilno besedo. Tudi v svetopisemskem pomenu: Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega. Posodobljeno: Dajte Robertu Golobu, kar potrebuje država, Boga pa prosite za blagoslov naše prelepe domovine. In bodimo hvaležni za to, kar je zanjo naredil Janša s svojimi ljudmi ter bo Golob s svojimi. Če že ne pomagamo pri tem, vsaj ne delajmo zgage, zapiše komentator, saj si toliko zaupanja naši politiki že zaslužijo. Da bodo laže in bolje opravljali svoje odgovorno delo.
Komentar Časnik.si
Ob sprejemu tako visoke državne funkcije je treba osebne občutke in vzhičenje potisniti na rob za štiri leta. To ve in bi moral vedeti vsakdo, ki se poda na politično pot.
Komentar Časnik.si
Ob sprejemu tako visoke državne funkcije je treba osebne občutke in vzhičenje potisniti na rob za štiri leta. To ve in bi moral vedeti vsakdo, ki se poda na politično pot.
Komentar Časnik.si
V komentarju avtor omenja knjigo Roda Dreherja: Ne živite od laži, ki poudarja, da je čvrsta, dialoška in čuječa družinska ali širša duhovna skupnost temelj odpornosti zoper laž sodobnega mehkega totalitarizma medijev, vsegliharske mentalitete in lažne svobode. Omenja tudi Lamberta Erhlicha, ki je - po besedah pokojnega Kajetana Gantarja - veliko pred Schumannom in Adenauerjem govoril o združeni Evropi na krščanskih temeljih. V najtežjih trenutkih narodove stiske je gradil samostojno slovensko državo oziroma mednarodno zvezo držav s Slovenijo v središču.
Komentar Časnik.si
V komentarju avtor omenja knjigo Roda Dreherja: Ne živite od laži, ki poudarja, da je čvrsta, dialoška in čuječa družinska ali širša duhovna skupnost temelj odpornosti zoper laž sodobnega mehkega totalitarizma medijev, vsegliharske mentalitete in lažne svobode. Omenja tudi Lamberta Erhlicha, ki je - po besedah pokojnega Kajetana Gantarja - veliko pred Schumannom in Adenauerjem govoril o združeni Evropi na krščanskih temeljih. V najtežjih trenutkih narodove stiske je gradil samostojno slovensko državo oziroma mednarodno zvezo držav s Slovenijo v središču.
Slovencem po svetu in domovini
To poletje so bili v Sloveniji maturantje iz Argentine, Rast 51 in gledališka skupina iz Pristave v Buenos Airesu. Slednji so v šestih krajih uprizirili predstavo Jeklene magnolije. Naši sogovorniki so bili: režiserka Maruča Zurc, Miloš Mavrič, Adrian Gaser, Andrejka Puntar, Viki Selan in Erika Čeč.
Sol in luč
Vse življenje sem iskal Jezusovo obličje in zdaj sem srečen in miren, ker grem, da ga gledam. To so zadnje besede kardinala Tomáša Špidlika, svetovno znanega strokovnjaka za vzhodno krščanstvo, ki ga s Slovenci tesno povezuje Center Aletti.
Že od mladosti je patra Špidlika zaznamovala ljubezen do literature in iz te drže so zrasle pravljice, ki na svež in neposreden način prinašajo življenjske resnice. Tri takšne zgodbe, ki so zbrane v knjigi z naslovom Profesor Ulipispirus (založba Ognjišče), smo prebrali v tokratni oddaji.
Svetovalnica
Planinska poletna sezona se preveša, a izletnikov, planincev in drugih obiskovalcev bo v gorah veliko tudi v prihodnjih tednih, če bo vreme to omogočalo. Slišali ste nekaj koristnih nasvetov, ki vam utegnejo priti zelo prav. Z nami je bil gorski reševalec Jani Bele, vabljeni k sodelovanju!
Pogovor o
Kako se z izzivom spopada Slovenija, smo vprašali varnostnega strokovnjaka Boštjana Perneta. Svoj pogled, zakaj na problematiko ne zmore ustrezno in enotno odgovoriti Evropska unija, pa je razgrnila evropska poslanka Romana Tomc. Vabljeni k poslušanju!
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Minute za kmetijstvo in podeželje
Predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec pred jutrišnjim odprtjem jubilejnega 60. kmetijsko-živilskega sejma Agra ne skriva zadovoljstva. Na sejmu se bo namreč predstavilo 1750 razstavljavcev iz 31 držav in popolnoma napolnilo sejemski prostor.