Mladoskop

VEČ ...|6. 11. 2020
Mednarodni študijski program, kakršnega v Sloveniji še ni bilo, v razvoj alternativ fosilnim gorivom

Fakulteta za kemijo in kemijske tehnologije je vključena v dvoletni Evropski magistrski študij Materiali za shranjevanje in pretvorbo energije, ki se odvija na osmih univerzah v šestih državah. Študij se odvija v večkulturnem okolju. V Sloveniji je vodja doc. dr. Boštjan Genorio.

Mednarodni študijski program, kakršnega v Sloveniji še ni bilo, v razvoj alternativ fosilnim gorivom

Fakulteta za kemijo in kemijske tehnologije je vključena v dvoletni Evropski magistrski študij Materiali za shranjevanje in pretvorbo energije, ki se odvija na osmih univerzah v šestih državah. Študij se odvija v večkulturnem okolju. V Sloveniji je vodja doc. dr. Boštjan Genorio.

družbamladiizobraževanjepogovorznanostinovativnost

Mladoskop

Mednarodni študijski program, kakršnega v Sloveniji še ni bilo, v razvoj alternativ fosilnim gorivom

Fakulteta za kemijo in kemijske tehnologije je vključena v dvoletni Evropski magistrski študij Materiali za shranjevanje in pretvorbo energije, ki se odvija na osmih univerzah v šestih državah. Študij se odvija v večkulturnem okolju. V Sloveniji je vodja doc. dr. Boštjan Genorio.

VEČ ...|6. 11. 2020
Mednarodni študijski program, kakršnega v Sloveniji še ni bilo, v razvoj alternativ fosilnim gorivom

Fakulteta za kemijo in kemijske tehnologije je vključena v dvoletni Evropski magistrski študij Materiali za shranjevanje in pretvorbo energije, ki se odvija na osmih univerzah v šestih državah. Študij se odvija v večkulturnem okolju. V Sloveniji je vodja doc. dr. Boštjan Genorio.

Nataša Ličen

družbamladiizobraževanjepogovorznanostinovativnost

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|5. 11. 2020
Prva inženirka leta - Dora Domajnko

Mag. Dora Domajnko je prva nosilka naziva Inženirka leta pri nas, imenovana leta 2018. Je inženirka elektrotehnike. Pravi, da smo ljudje pripravljeni sprejeti novosti, posebej, če nam te olajšajo vsakdanjost. Problem je, ker se o novih rešitvah v javnosti premalo govori in izpostavlja. Poklic inženirja7inženirke dobiva sicer na vse večji veljavi, s tem raste tudi zanimanje med mladimi, ki vse bolj številčno vstopajo v to panogo.  

Prva inženirka leta - Dora Domajnko

Mag. Dora Domajnko je prva nosilka naziva Inženirka leta pri nas, imenovana leta 2018. Je inženirka elektrotehnike. Pravi, da smo ljudje pripravljeni sprejeti novosti, posebej, če nam te olajšajo vsakdanjost. Problem je, ker se o novih rešitvah v javnosti premalo govori in izpostavlja. Poklic inženirja7inženirke dobiva sicer na vse večji veljavi, s tem raste tudi zanimanje med mladimi, ki vse bolj številčno vstopajo v to panogo.  

inovativnostdružbapodjetništvoznanost

Ni meje za dobre ideje

Prva inženirka leta - Dora Domajnko

Mag. Dora Domajnko je prva nosilka naziva Inženirka leta pri nas, imenovana leta 2018. Je inženirka elektrotehnike. Pravi, da smo ljudje pripravljeni sprejeti novosti, posebej, če nam te olajšajo vsakdanjost. Problem je, ker se o novih rešitvah v javnosti premalo govori in izpostavlja. Poklic inženirja7inženirke dobiva sicer na vse večji veljavi, s tem raste tudi zanimanje med mladimi, ki vse bolj številčno vstopajo v to panogo.  

VEČ ...|5. 11. 2020
Prva inženirka leta - Dora Domajnko

Mag. Dora Domajnko je prva nosilka naziva Inženirka leta pri nas, imenovana leta 2018. Je inženirka elektrotehnike. Pravi, da smo ljudje pripravljeni sprejeti novosti, posebej, če nam te olajšajo vsakdanjost. Problem je, ker se o novih rešitvah v javnosti premalo govori in izpostavlja. Poklic inženirja7inženirke dobiva sicer na vse večji veljavi, s tem raste tudi zanimanje med mladimi, ki vse bolj številčno vstopajo v to panogo.  

Nataša Ličen

inovativnostdružbapodjetništvoznanost

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|24. 9. 2020
Aktualna Inženirka leta

Težko zaupamo, če ne poznamo. Znanje je prihodnost, tudi razvoj poklicev za trajnostni napredek družbe. Do znanosti smo dostikrat zadržani zaradi nepoznavanja. O tem smo govorili z aktualno Inženirko leta, raziskovalko in predavateljico na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, dr. Aido Kamišalić Latifić.

Aktualna Inženirka leta

Težko zaupamo, če ne poznamo. Znanje je prihodnost, tudi razvoj poklicev za trajnostni napredek družbe. Do znanosti smo dostikrat zadržani zaradi nepoznavanja. O tem smo govorili z aktualno Inženirko leta, raziskovalko in predavateljico na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, dr. Aido Kamišalić Latifić.

inovativnostdružbapodjetništvoznanost

Ni meje za dobre ideje

Aktualna Inženirka leta
Težko zaupamo, če ne poznamo. Znanje je prihodnost, tudi razvoj poklicev za trajnostni napredek družbe. Do znanosti smo dostikrat zadržani zaradi nepoznavanja. O tem smo govorili z aktualno Inženirko leta, raziskovalko in predavateljico na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, dr. Aido Kamišalić Latifić.
VEČ ...|24. 9. 2020
Aktualna Inženirka leta
Težko zaupamo, če ne poznamo. Znanje je prihodnost, tudi razvoj poklicev za trajnostni napredek družbe. Do znanosti smo dostikrat zadržani zaradi nepoznavanja. O tem smo govorili z aktualno Inženirko leta, raziskovalko in predavateljico na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, dr. Aido Kamišalić Latifić.

Nataša Ličen

inovativnostdružbapodjetništvoznanost

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 9. 2020
Kamen z Lune v Sloveniji

Naš edini naravni satelit vzbuja radovednost že skozi vso človeško zgodovino. V projekt raziskovanja Lune je bilo vloženih izredno veliko naporov. Polet človeške posadke na Luno in varno nazaj na Zemljo je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja postavil temelje sodobnemu raziskovanju vesolja in premaknil tehnološke meje izvedljivega. Te meje se v nadaljnjih petdesetih letih, od prvega pristanka Apolla 11, niso bistveno spremenile.Kamen z lune si lahko od blizu ogledate v slovenskem Centru Noordung v Vitanjah. Tja je »prišel« ob pomoči ameriškega veleposlaništva v Ljubljani in Nase. Za Center je to velika čast in potrditev dela ter pomena njihovega obstoja in delovanja. Kamen z Lune je gotovo eden izmed najdragocenejših eksponatov, ki je kadarkoli prišel v Slovenijo – kamen s površja Lune. Od blizu ga lahko vidite do konca tega leta. Govorili smo z direktorjem omenjenega Centra, dr. Dominikom Koboldom.

Kamen z Lune v Sloveniji

Naš edini naravni satelit vzbuja radovednost že skozi vso človeško zgodovino. V projekt raziskovanja Lune je bilo vloženih izredno veliko naporov. Polet človeške posadke na Luno in varno nazaj na Zemljo je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja postavil temelje sodobnemu raziskovanju vesolja in premaknil tehnološke meje izvedljivega. Te meje se v nadaljnjih petdesetih letih, od prvega pristanka Apolla 11, niso bistveno spremenile.Kamen z lune si lahko od blizu ogledate v slovenskem Centru Noordung v Vitanjah. Tja je »prišel« ob pomoči ameriškega veleposlaništva v Ljubljani in Nase. Za Center je to velika čast in potrditev dela ter pomena njihovega obstoja in delovanja. Kamen z Lune je gotovo eden izmed najdragocenejših eksponatov, ki je kadarkoli prišel v Slovenijo – kamen s površja Lune. Od blizu ga lahko vidite do konca tega leta. Govorili smo z direktorjem omenjenega Centra, dr. Dominikom Koboldom.

družbainfoizobraževanjepogovorznanost

Informativni prispevki

Kamen z Lune v Sloveniji
Naš edini naravni satelit vzbuja radovednost že skozi vso človeško zgodovino. V projekt raziskovanja Lune je bilo vloženih izredno veliko naporov. Polet človeške posadke na Luno in varno nazaj na Zemljo je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja postavil temelje sodobnemu raziskovanju vesolja in premaknil tehnološke meje izvedljivega. Te meje se v nadaljnjih petdesetih letih, od prvega pristanka Apolla 11, niso bistveno spremenile.Kamen z lune si lahko od blizu ogledate v slovenskem Centru Noordung v Vitanjah. Tja je »prišel« ob pomoči ameriškega veleposlaništva v Ljubljani in Nase. Za Center je to velika čast in potrditev dela ter pomena njihovega obstoja in delovanja. Kamen z Lune je gotovo eden izmed najdragocenejših eksponatov, ki je kadarkoli prišel v Slovenijo – kamen s površja Lune. Od blizu ga lahko vidite do konca tega leta. Govorili smo z direktorjem omenjenega Centra, dr. Dominikom Koboldom.
VEČ ...|3. 9. 2020
Kamen z Lune v Sloveniji
Naš edini naravni satelit vzbuja radovednost že skozi vso človeško zgodovino. V projekt raziskovanja Lune je bilo vloženih izredno veliko naporov. Polet človeške posadke na Luno in varno nazaj na Zemljo je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja postavil temelje sodobnemu raziskovanju vesolja in premaknil tehnološke meje izvedljivega. Te meje se v nadaljnjih petdesetih letih, od prvega pristanka Apolla 11, niso bistveno spremenile.Kamen z lune si lahko od blizu ogledate v slovenskem Centru Noordung v Vitanjah. Tja je »prišel« ob pomoči ameriškega veleposlaništva v Ljubljani in Nase. Za Center je to velika čast in potrditev dela ter pomena njihovega obstoja in delovanja. Kamen z Lune je gotovo eden izmed najdragocenejših eksponatov, ki je kadarkoli prišel v Slovenijo – kamen s površja Lune. Od blizu ga lahko vidite do konca tega leta. Govorili smo z direktorjem omenjenega Centra, dr. Dominikom Koboldom.

Nataša Ličen

družbainfoizobraževanjepogovorznanost

Doživetja narave

VEČ ...|10. 4. 2020
Ali bi krstili Nezemljana

V aprilskih Zanimivostih nočnega neba smo predstavili zanimivo in svežo knjigo s provokativnim naslovom Ali bi krstili Nezemljana? Avtorja (Guy Consolmagno in Paul Mueller) sta znanstvenika na vatikanskem observatoriju in jezuita , ki posrečeno povezujeta znanost in vero.

Ali bi krstili Nezemljana

V aprilskih Zanimivostih nočnega neba smo predstavili zanimivo in svežo knjigo s provokativnim naslovom Ali bi krstili Nezemljana? Avtorja (Guy Consolmagno in Paul Mueller) sta znanstvenika na vatikanskem observatoriju in jezuita , ki posrečeno povezujeta znanost in vero.

vesoljeastronomijaveraznanost

Doživetja narave

Ali bi krstili Nezemljana
V aprilskih Zanimivostih nočnega neba smo predstavili zanimivo in svežo knjigo s provokativnim naslovom Ali bi krstili Nezemljana? Avtorja (Guy Consolmagno in Paul Mueller) sta znanstvenika na vatikanskem observatoriju in jezuita , ki posrečeno povezujeta znanost in vero.
VEČ ...|10. 4. 2020
Ali bi krstili Nezemljana
V aprilskih Zanimivostih nočnega neba smo predstavili zanimivo in svežo knjigo s provokativnim naslovom Ali bi krstili Nezemljana? Avtorja (Guy Consolmagno in Paul Mueller) sta znanstvenika na vatikanskem observatoriju in jezuita , ki posrečeno povezujeta znanost in vero.

Blaž Lesnik

vesoljeastronomijaveraznanost

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|26. 3. 2020
E-eksperimenti

V Hiši eksperimentov so razvili spletno in mobilno aplikacijo, s pomočjo katerih nekatere eksperimente, preizkuse, lahko izvajamo tudi od doma. O e-eksperimentih je v kratkem pogovoru spregovoril dr. Miha Kos in povabil tudi na številna aktualna spletna predavanja.

E-eksperimenti

V Hiši eksperimentov so razvili spletno in mobilno aplikacijo, s pomočjo katerih nekatere eksperimente, preizkuse, lahko izvajamo tudi od doma. O e-eksperimentih je v kratkem pogovoru spregovoril dr. Miha Kos in povabil tudi na številna aktualna spletna predavanja.

inovativnostdružbamladisvetovanjeznanost

Ni meje za dobre ideje

E-eksperimenti
V Hiši eksperimentov so razvili spletno in mobilno aplikacijo, s pomočjo katerih nekatere eksperimente, preizkuse, lahko izvajamo tudi od doma. O e-eksperimentih je v kratkem pogovoru spregovoril dr. Miha Kos in povabil tudi na številna aktualna spletna predavanja.
VEČ ...|26. 3. 2020
E-eksperimenti
V Hiši eksperimentov so razvili spletno in mobilno aplikacijo, s pomočjo katerih nekatere eksperimente, preizkuse, lahko izvajamo tudi od doma. O e-eksperimentih je v kratkem pogovoru spregovoril dr. Miha Kos in povabil tudi na številna aktualna spletna predavanja.

Nataša Ličen

inovativnostdružbamladisvetovanjeznanost

Naš gost

VEČ ...|7. 3. 2020
Aktualni prejemnik priznanja Prometej znanosti

Ustanova Slovenska znanstvena fundacija je Mateju Pavliču za več kot trideset let uspešnega uredniškega dela pri reviji Življenje in tehnika, ki jo izdaja Tehniška založba Slovenije, in za njegov pomemben prispevek ter doprinos k tehniški kulturi, podelila priznanje Prometej znanosti.

Aktualni prejemnik priznanja Prometej znanosti

Ustanova Slovenska znanstvena fundacija je Mateju Pavliču za več kot trideset let uspešnega uredniškega dela pri reviji Življenje in tehnika, ki jo izdaja Tehniška založba Slovenije, in za njegov pomemben prispevek ter doprinos k tehniški kulturi, podelila priznanje Prometej znanosti.

pogovorizobraževanjedružbaznanosttehnika

Naš gost

Aktualni prejemnik priznanja Prometej znanosti
Ustanova Slovenska znanstvena fundacija je Mateju Pavliču za več kot trideset let uspešnega uredniškega dela pri reviji Življenje in tehnika, ki jo izdaja Tehniška založba Slovenije, in za njegov pomemben prispevek ter doprinos k tehniški kulturi, podelila priznanje Prometej znanosti.
VEČ ...|7. 3. 2020
Aktualni prejemnik priznanja Prometej znanosti
Ustanova Slovenska znanstvena fundacija je Mateju Pavliču za več kot trideset let uspešnega uredniškega dela pri reviji Življenje in tehnika, ki jo izdaja Tehniška založba Slovenije, in za njegov pomemben prispevek ter doprinos k tehniški kulturi, podelila priznanje Prometej znanosti.

Nataša Ličen

pogovorizobraževanjedružbaznanosttehnika

Via positiva

VEČ ...|7. 11. 2019
Etika družbe se začne pri posamezniku

Direktor ajdovskega podjetja Bio Separations dr. Aleš Štrancar pove, kar si misli, tudi, če si s tem lahko nakoplje nestrinjanja. To je bil prvi močan vtis ob srečanju z njim, ko smo ga poavbili na pogovor o genskih terapijah, o etiki, znanosti in kako družbo spodbuditi k izbiri kulture življenja.

Etika družbe se začne pri posamezniku

Direktor ajdovskega podjetja Bio Separations dr. Aleš Štrancar pove, kar si misli, tudi, če si s tem lahko nakoplje nestrinjanja. To je bil prvi močan vtis ob srečanju z njim, ko smo ga poavbili na pogovor o genskih terapijah, o etiki, znanosti in kako družbo spodbuditi k izbiri kulture življenja.

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorznanostgospodarstvozdravstvo

Via positiva

Etika družbe se začne pri posamezniku
Direktor ajdovskega podjetja Bio Separations dr. Aleš Štrancar pove, kar si misli, tudi, če si s tem lahko nakoplje nestrinjanja. To je bil prvi močan vtis ob srečanju z njim, ko smo ga poavbili na pogovor o genskih terapijah, o etiki, znanosti in kako družbo spodbuditi k izbiri kulture življenja.
VEČ ...|7. 11. 2019
Etika družbe se začne pri posamezniku
Direktor ajdovskega podjetja Bio Separations dr. Aleš Štrancar pove, kar si misli, tudi, če si s tem lahko nakoplje nestrinjanja. To je bil prvi močan vtis ob srečanju z njim, ko smo ga poavbili na pogovor o genskih terapijah, o etiki, znanosti in kako družbo spodbuditi k izbiri kulture življenja.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorznanostgospodarstvozdravstvo

Doživetja narave

VEČ ...|6. 9. 2019
Festival znanosti

Pogovarjali smo se z direktorjem Slovenske znanstvene fundacije dr. Edvardom Kobalom o letošnjem Festivalu znanosti. Predstavili smo program festivala, ki bo imel tudi astronomske vsebine.

Festival znanosti

Pogovarjali smo se z direktorjem Slovenske znanstvene fundacije dr. Edvardom Kobalom o letošnjem Festivalu znanosti. Predstavili smo program festivala, ki bo imel tudi astronomske vsebine.

izobraževanjenaravapogovorastronomijafestival znanosti

Doživetja narave

Festival znanosti
Pogovarjali smo se z direktorjem Slovenske znanstvene fundacije dr. Edvardom Kobalom o letošnjem Festivalu znanosti. Predstavili smo program festivala, ki bo imel tudi astronomske vsebine.
VEČ ...|6. 9. 2019
Festival znanosti
Pogovarjali smo se z direktorjem Slovenske znanstvene fundacije dr. Edvardom Kobalom o letošnjem Festivalu znanosti. Predstavili smo program festivala, ki bo imel tudi astronomske vsebine.

Blaž Lesnik

izobraževanjenaravapogovorastronomijafestival znanosti

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|13. 4. 2021
Dr. Blanka Tacer: O izzivih korone, o motivaciji in o tem, zakaj je potrebno prisluhniti mladim.

“Naša najzgodnejša leta zaznamuje preživetveni nagon, kasneje pa skozi vzgojo spoznamo, da smo sami odgovorni za svoje počutje. Skozi življenje se naučimo poskrbeti tudi za druge in predvsem, da je od naših odločitev odvisna naša prihodnost.” Tega in nekaj drugih odlomkov smo izbrali iz daljšega pogovora, ki ga je za oddajo Via positiva z gostjo pripravila kolegica Nataša Ličen.

Dr. Blanka Tacer: O izzivih korone, o motivaciji in o tem, zakaj je potrebno prisluhniti mladim.

“Naša najzgodnejša leta zaznamuje preživetveni nagon, kasneje pa skozi vzgojo spoznamo, da smo sami odgovorni za svoje počutje. Skozi življenje se naučimo poskrbeti tudi za druge in predvsem, da je od naših odločitev odvisna naša prihodnost.” Tega in nekaj drugih odlomkov smo izbrali iz daljšega pogovora, ki ga je za oddajo Via positiva z gostjo pripravila kolegica Nataša Ličen.

Tadej Sadar

družbakoronavirusmladi

Naš gost

VEČ ...|10. 4. 2021
Bina Štampe Žmavc

Naša gostja je pisateljica, pesnica in prevajalka. Je ena najpomembnejših ustvarjalk sodobne slovenske mladinske književnosti. Piše poezijo, prozo in dramatiko. Prav tako pomemben je njen pesniški opus za odrasle, saj spada med glavne slovenske pisce sonetov. Piše tudi lutkovna dela za otroke in šansone za odrasle, za svoje delo pa je prejela številne nagrade.

Bina Štampe Žmavc

Naša gostja je pisateljica, pesnica in prevajalka. Je ena najpomembnejših ustvarjalk sodobne slovenske mladinske književnosti. Piše poezijo, prozo in dramatiko. Prav tako pomemben je njen pesniški opus za odrasle, saj spada med glavne slovenske pisce sonetov. Piše tudi lutkovna dela za otroke in šansone za odrasle, za svoje delo pa je prejela številne nagrade.

Damijana Medved

Bina Štampe Žmavcpoezijaumetnostpravljicekultura

Moja zgodba

VEČ ...|11. 4. 2021
Pavlinka Korošec Kocmur in Boštjan Kocmur - 2. del pričevanja

V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnete drugemu delu pričevanja Pavlinke Korošec Kocmur in Boštjana Kocmurja o povojnih Slovencih v Argentini. Povedala sta nam kakšno delo sta v Argentini opravljala in kako, da sta se odločila za odhod v domovino svojih staršev? S kakšnimi težavami sta se v Slovenji srečala in kako sta jih reševala?

Pavlinka Korošec Kocmur in Boštjan Kocmur - 2. del pričevanja

V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnete drugemu delu pričevanja Pavlinke Korošec Kocmur in Boštjana Kocmurja o povojnih Slovencih v Argentini. Povedala sta nam kakšno delo sta v Argentini opravljala in kako, da sta se odločila za odhod v domovino svojih staršev? S kakšnimi težavami sta se v Slovenji srečala in kako sta jih reševala?

Jože Bartolj

Povojni Slovenci v ArgentiniPavlinka Korošec KocmurBoštjan KocmurVrnitev slovenskih izseljencev v Slovenijo

Pogovor o

VEČ ...|7. 4. 2021
Dr. Bojana Beović o epidemiji, izzivih, ki čakajo Zdravniški zbornico in razmerah v zdravstvu

Na svetovni dan zdravja smo gostili novo predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, infektologinjo dr. Bojano Beović. Z njo smo se pogovarjali o načrtih, ki jih ima v svojem programu dela, o težavah in rešitvah za slovenski zdravstveni sistem pa tudi o poteku epidemije novega koronavirusa.

Dr. Bojana Beović o epidemiji, izzivih, ki čakajo Zdravniški zbornico in razmerah v zdravstvu

Na svetovni dan zdravja smo gostili novo predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, infektologinjo dr. Bojano Beović. Z njo smo se pogovarjali o načrtih, ki jih ima v svojem programu dela, o težavah in rešitvah za slovenski zdravstveni sistem pa tudi o poteku epidemije novega koronavirusa.

Alen Salihović

koronaviruspogovor oinfozdravstvobojana beovićzdravniška zbornica

Kmetijska oddaja

VEČ ...|11. 4. 2021
Katastrofalna pozeba

Zbrali smo nekaj odzivov svetovalcev specialistov za sadjarstvo, ki razmere po aprilski pozebi opisujejo kot katastrofo. 

Katastrofalna pozeba

Zbrali smo nekaj odzivov svetovalcev specialistov za sadjarstvo, ki razmere po aprilski pozebi opisujejo kot katastrofo. 

Robert Božič

kmetijstvonaravavrtsadješkoda

Radijski misijon 2021

VEČ ...|27. 3. 2021
7. Mali misijonski nagovor – Silva Matos: Ne boš umrl!

Krajši misijonski nagovor je pripravila psihologinja in terapevtka Silva Matos. Geslo dneva ima za našo gostjo poseben pomen, saj izhaja iz osebne izkušnje.

7. Mali misijonski nagovor – Silva Matos: Ne boš umrl!

Krajši misijonski nagovor je pripravila psihologinja in terapevtka Silva Matos. Geslo dneva ima za našo gostjo poseben pomen, saj izhaja iz osebne izkušnje.

Jože Bartolj

duhovnostodnosimisijon

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|13. 4. 2021
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Sol in luč

VEČ ...|13. 4. 2021
Dr. Blanka Tacer: O izzivih korone, o motivaciji in o tem, zakaj je potrebno prisluhniti mladim.

“Naša najzgodnejša leta zaznamuje preživetveni nagon, kasneje pa skozi vzgojo spoznamo, da smo sami odgovorni za svoje počutje. Skozi življenje se naučimo poskrbeti tudi za druge in predvsem, da je od naših odločitev odvisna naša prihodnost.” Tega in nekaj drugih odlomkov smo izbrali iz daljšega pogovora, ki ga je za oddajo Via positiva z gostjo pripravila kolegica Nataša Ličen.

Dr. Blanka Tacer: O izzivih korone, o motivaciji in o tem, zakaj je potrebno prisluhniti mladim.

“Naša najzgodnejša leta zaznamuje preživetveni nagon, kasneje pa skozi vzgojo spoznamo, da smo sami odgovorni za svoje počutje. Skozi življenje se naučimo poskrbeti tudi za druge in predvsem, da je od naših odločitev odvisna naša prihodnost.” Tega in nekaj drugih odlomkov smo izbrali iz daljšega pogovora, ki ga je za oddajo Via positiva z gostjo pripravila kolegica Nataša Ličen.

Tadej Sadar

družbakoronavirusmladi

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 4. 2021
Tjaša Debeljak o ponovnem odprtju Narodne galerije - Predavanje Judje v Mariboru

Tjaša Debeljak o ponovnem odprtju Narodne galerije - Predavanje Judje v Mariboru

Jože Bartolj

kulturaTjaša DebeljakNarodna galerija

Naš pogled

VEČ ...|13. 4. 2021
Izidor Šček: Arogantni krvosesi in birokrati

Ljudje smo očitno zelo prilagodljivi in smo dandanes za resnico pripravljeni priznati še tako očitne nesmisle, ki so drugim, ali celo sprogramiranim računalniškim algoritmom, kupljeno merilo resnice.

Izidor Šček: Arogantni krvosesi in birokrati

Ljudje smo očitno zelo prilagodljivi in smo dandanes za resnico pripravljeni priznati še tako očitne nesmisle, ki so drugim, ali celo sprogramiranim računalniškim algoritmom, kupljeno merilo resnice.

Radio Ognjišče

komentaroddajnikislovenijaslovenščinaradio