Naš gost

VEČ ...|1. 6. 2024
Dr. Kazimir Drašlar – Mikec

Gostili smo enega vodilnih alpinistov šestdesetih let prejšnjega stoletja, ki je letos prejel tudi priznanje za življenjsko delo v alpinizmu. Dr. Kazimir Drašlar – Mikec je z Alešem Kunaverjem prvi preplezal Sfingo v Triglavski severni steni, bil je tudi aktiven jamar in še bolj aktiven tekmovalni lokostrelec z velikim lokom, ki ga še danes rad prime v roke. Pomembno sled je pustil tudi na področju biološke znanosti, med drugim je v svojih raziskavah prvi uvedel vrstično elektronsko mikroskopijo. 

Dr. Kazimir Drašlar – Mikec

Gostili smo enega vodilnih alpinistov šestdesetih let prejšnjega stoletja, ki je letos prejel tudi priznanje za življenjsko delo v alpinizmu. Dr. Kazimir Drašlar – Mikec je z Alešem Kunaverjem prvi preplezal Sfingo v Triglavski severni steni, bil je tudi aktiven jamar in še bolj aktiven tekmovalni lokostrelec z velikim lokom, ki ga še danes rad prime v roke. Pomembno sled je pustil tudi na področju biološke znanosti, med drugim je v svojih raziskavah prvi uvedel vrstično elektronsko mikroskopijo. 

alpinizemznanostbiologijajamarstvonaravaspominživljenje

Naš gost

Dr. Kazimir Drašlar – Mikec

Gostili smo enega vodilnih alpinistov šestdesetih let prejšnjega stoletja, ki je letos prejel tudi priznanje za življenjsko delo v alpinizmu. Dr. Kazimir Drašlar – Mikec je z Alešem Kunaverjem prvi preplezal Sfingo v Triglavski severni steni, bil je tudi aktiven jamar in še bolj aktiven tekmovalni lokostrelec z velikim lokom, ki ga še danes rad prime v roke. Pomembno sled je pustil tudi na področju biološke znanosti, med drugim je v svojih raziskavah prvi uvedel vrstično elektronsko mikroskopijo. 

VEČ ...|1. 6. 2024
Dr. Kazimir Drašlar – Mikec

Gostili smo enega vodilnih alpinistov šestdesetih let prejšnjega stoletja, ki je letos prejel tudi priznanje za življenjsko delo v alpinizmu. Dr. Kazimir Drašlar – Mikec je z Alešem Kunaverjem prvi preplezal Sfingo v Triglavski severni steni, bil je tudi aktiven jamar in še bolj aktiven tekmovalni lokostrelec z velikim lokom, ki ga še danes rad prime v roke. Pomembno sled je pustil tudi na področju biološke znanosti, med drugim je v svojih raziskavah prvi uvedel vrstično elektronsko mikroskopijo. 

Blaž Lesnik

alpinizemznanostbiologijajamarstvonaravaspominživljenje

Via positiva

VEČ ...|9. 12. 2021
Dr. Igor Kovač: Roboti so v službi ljudi in ne proti njim.

V času Predsedovanja Slovenije Svetu EU je na območju BTC City Ljubljana delovalo “Digitalno razstavišče – Tehnologija za Ljudi”, z namenom predstavitve naprednih tehnologij, inovacij in slovenskega znanja. Decembra je splošna kot strokovna javnost spoznavala področje Robotike in Industrije 4.0”, ki so ga pripravili tudi v sodelovanju z Institutom “Jožef Stefan”. Tovarne prihodnosti in robotiko ter znanje, ki se je razvilo v Sloveniji, je poljudno predstavil za naš radio doc. dr. Igor Kovač

Dr. Igor Kovač: Roboti so v službi ljudi in ne proti njim.

V času Predsedovanja Slovenije Svetu EU je na območju BTC City Ljubljana delovalo “Digitalno razstavišče – Tehnologija za Ljudi”, z namenom predstavitve naprednih tehnologij, inovacij in slovenskega znanja. Decembra je splošna kot strokovna javnost spoznavala področje Robotike in Industrije 4.0”, ki so ga pripravili tudi v sodelovanju z Institutom “Jožef Stefan”. Tovarne prihodnosti in robotiko ter znanje, ki se je razvilo v Sloveniji, je poljudno predstavil za naš radio doc. dr. Igor Kovač

družbaznanostpodjetništvoizobraževanjepogovor

Via positiva

Dr. Igor Kovač: Roboti so v službi ljudi in ne proti njim.

V času Predsedovanja Slovenije Svetu EU je na območju BTC City Ljubljana delovalo “Digitalno razstavišče – Tehnologija za Ljudi”, z namenom predstavitve naprednih tehnologij, inovacij in slovenskega znanja. Decembra je splošna kot strokovna javnost spoznavala področje Robotike in Industrije 4.0”, ki so ga pripravili tudi v sodelovanju z Institutom “Jožef Stefan”. Tovarne prihodnosti in robotiko ter znanje, ki se je razvilo v Sloveniji, je poljudno predstavil za naš radio doc. dr. Igor Kovač

VEČ ...|9. 12. 2021
Dr. Igor Kovač: Roboti so v službi ljudi in ne proti njim.

V času Predsedovanja Slovenije Svetu EU je na območju BTC City Ljubljana delovalo “Digitalno razstavišče – Tehnologija za Ljudi”, z namenom predstavitve naprednih tehnologij, inovacij in slovenskega znanja. Decembra je splošna kot strokovna javnost spoznavala področje Robotike in Industrije 4.0”, ki so ga pripravili tudi v sodelovanju z Institutom “Jožef Stefan”. Tovarne prihodnosti in robotiko ter znanje, ki se je razvilo v Sloveniji, je poljudno predstavil za naš radio doc. dr. Igor Kovač

Nataša Ličen

družbaznanostpodjetništvoizobraževanjepogovor

Mladoskop

VEČ ...|6. 11. 2020
Mednarodni študijski program, kakršnega v Sloveniji še ni bilo, v razvoj alternativ fosilnim gorivom

Fakulteta za kemijo in kemijske tehnologije je vključena v dvoletni Evropski magistrski študij Materiali za shranjevanje in pretvorbo energije, ki se odvija na osmih univerzah v šestih državah. Študij se odvija v večkulturnem okolju. V Sloveniji je vodja doc. dr. Boštjan Genorio.

Mednarodni študijski program, kakršnega v Sloveniji še ni bilo, v razvoj alternativ fosilnim gorivom

Fakulteta za kemijo in kemijske tehnologije je vključena v dvoletni Evropski magistrski študij Materiali za shranjevanje in pretvorbo energije, ki se odvija na osmih univerzah v šestih državah. Študij se odvija v večkulturnem okolju. V Sloveniji je vodja doc. dr. Boštjan Genorio.

družbamladiizobraževanjepogovorznanostinovativnost

Mladoskop

Mednarodni študijski program, kakršnega v Sloveniji še ni bilo, v razvoj alternativ fosilnim gorivom

Fakulteta za kemijo in kemijske tehnologije je vključena v dvoletni Evropski magistrski študij Materiali za shranjevanje in pretvorbo energije, ki se odvija na osmih univerzah v šestih državah. Študij se odvija v večkulturnem okolju. V Sloveniji je vodja doc. dr. Boštjan Genorio.

VEČ ...|6. 11. 2020
Mednarodni študijski program, kakršnega v Sloveniji še ni bilo, v razvoj alternativ fosilnim gorivom

Fakulteta za kemijo in kemijske tehnologije je vključena v dvoletni Evropski magistrski študij Materiali za shranjevanje in pretvorbo energije, ki se odvija na osmih univerzah v šestih državah. Študij se odvija v večkulturnem okolju. V Sloveniji je vodja doc. dr. Boštjan Genorio.

Nataša Ličen

družbamladiizobraževanjepogovorznanostinovativnost

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|5. 11. 2020
Prva inženirka leta - Dora Domajnko

Mag. Dora Domajnko je prva nosilka naziva Inženirka leta pri nas, imenovana leta 2018. Je inženirka elektrotehnike. Pravi, da smo ljudje pripravljeni sprejeti novosti, posebej, če nam te olajšajo vsakdanjost. Problem je, ker se o novih rešitvah v javnosti premalo govori in izpostavlja. Poklic inženirja7inženirke dobiva sicer na vse večji veljavi, s tem raste tudi zanimanje med mladimi, ki vse bolj številčno vstopajo v to panogo.  

Prva inženirka leta - Dora Domajnko

Mag. Dora Domajnko je prva nosilka naziva Inženirka leta pri nas, imenovana leta 2018. Je inženirka elektrotehnike. Pravi, da smo ljudje pripravljeni sprejeti novosti, posebej, če nam te olajšajo vsakdanjost. Problem je, ker se o novih rešitvah v javnosti premalo govori in izpostavlja. Poklic inženirja7inženirke dobiva sicer na vse večji veljavi, s tem raste tudi zanimanje med mladimi, ki vse bolj številčno vstopajo v to panogo.  

inovativnostdružbapodjetništvoznanost

Ni meje za dobre ideje

Prva inženirka leta - Dora Domajnko

Mag. Dora Domajnko je prva nosilka naziva Inženirka leta pri nas, imenovana leta 2018. Je inženirka elektrotehnike. Pravi, da smo ljudje pripravljeni sprejeti novosti, posebej, če nam te olajšajo vsakdanjost. Problem je, ker se o novih rešitvah v javnosti premalo govori in izpostavlja. Poklic inženirja7inženirke dobiva sicer na vse večji veljavi, s tem raste tudi zanimanje med mladimi, ki vse bolj številčno vstopajo v to panogo.  

VEČ ...|5. 11. 2020
Prva inženirka leta - Dora Domajnko

Mag. Dora Domajnko je prva nosilka naziva Inženirka leta pri nas, imenovana leta 2018. Je inženirka elektrotehnike. Pravi, da smo ljudje pripravljeni sprejeti novosti, posebej, če nam te olajšajo vsakdanjost. Problem je, ker se o novih rešitvah v javnosti premalo govori in izpostavlja. Poklic inženirja7inženirke dobiva sicer na vse večji veljavi, s tem raste tudi zanimanje med mladimi, ki vse bolj številčno vstopajo v to panogo.  

Nataša Ličen

inovativnostdružbapodjetništvoznanost

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|24. 9. 2020
Aktualna Inženirka leta

Težko zaupamo, če ne poznamo. Znanje je prihodnost, tudi razvoj poklicev za trajnostni napredek družbe. Do znanosti smo dostikrat zadržani zaradi nepoznavanja. O tem smo govorili z aktualno Inženirko leta, raziskovalko in predavateljico na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, dr. Aido Kamišalić Latifić.

Aktualna Inženirka leta

Težko zaupamo, če ne poznamo. Znanje je prihodnost, tudi razvoj poklicev za trajnostni napredek družbe. Do znanosti smo dostikrat zadržani zaradi nepoznavanja. O tem smo govorili z aktualno Inženirko leta, raziskovalko in predavateljico na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, dr. Aido Kamišalić Latifić.

inovativnostdružbapodjetništvoznanost

Ni meje za dobre ideje

Aktualna Inženirka leta
Težko zaupamo, če ne poznamo. Znanje je prihodnost, tudi razvoj poklicev za trajnostni napredek družbe. Do znanosti smo dostikrat zadržani zaradi nepoznavanja. O tem smo govorili z aktualno Inženirko leta, raziskovalko in predavateljico na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, dr. Aido Kamišalić Latifić.
VEČ ...|24. 9. 2020
Aktualna Inženirka leta
Težko zaupamo, če ne poznamo. Znanje je prihodnost, tudi razvoj poklicev za trajnostni napredek družbe. Do znanosti smo dostikrat zadržani zaradi nepoznavanja. O tem smo govorili z aktualno Inženirko leta, raziskovalko in predavateljico na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, dr. Aido Kamišalić Latifić.

Nataša Ličen

inovativnostdružbapodjetništvoznanost

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 9. 2020
Kamen z Lune v Sloveniji

Naš edini naravni satelit vzbuja radovednost že skozi vso človeško zgodovino. V projekt raziskovanja Lune je bilo vloženih izredno veliko naporov. Polet človeške posadke na Luno in varno nazaj na Zemljo je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja postavil temelje sodobnemu raziskovanju vesolja in premaknil tehnološke meje izvedljivega. Te meje se v nadaljnjih petdesetih letih, od prvega pristanka Apolla 11, niso bistveno spremenile.Kamen z lune si lahko od blizu ogledate v slovenskem Centru Noordung v Vitanjah. Tja je »prišel« ob pomoči ameriškega veleposlaništva v Ljubljani in Nase. Za Center je to velika čast in potrditev dela ter pomena njihovega obstoja in delovanja. Kamen z Lune je gotovo eden izmed najdragocenejših eksponatov, ki je kadarkoli prišel v Slovenijo – kamen s površja Lune. Od blizu ga lahko vidite do konca tega leta. Govorili smo z direktorjem omenjenega Centra, dr. Dominikom Koboldom.

Kamen z Lune v Sloveniji

Naš edini naravni satelit vzbuja radovednost že skozi vso človeško zgodovino. V projekt raziskovanja Lune je bilo vloženih izredno veliko naporov. Polet človeške posadke na Luno in varno nazaj na Zemljo je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja postavil temelje sodobnemu raziskovanju vesolja in premaknil tehnološke meje izvedljivega. Te meje se v nadaljnjih petdesetih letih, od prvega pristanka Apolla 11, niso bistveno spremenile.Kamen z lune si lahko od blizu ogledate v slovenskem Centru Noordung v Vitanjah. Tja je »prišel« ob pomoči ameriškega veleposlaništva v Ljubljani in Nase. Za Center je to velika čast in potrditev dela ter pomena njihovega obstoja in delovanja. Kamen z Lune je gotovo eden izmed najdragocenejših eksponatov, ki je kadarkoli prišel v Slovenijo – kamen s površja Lune. Od blizu ga lahko vidite do konca tega leta. Govorili smo z direktorjem omenjenega Centra, dr. Dominikom Koboldom.

družbainfoizobraževanjepogovorznanost

Informativni prispevki

Kamen z Lune v Sloveniji
Naš edini naravni satelit vzbuja radovednost že skozi vso človeško zgodovino. V projekt raziskovanja Lune je bilo vloženih izredno veliko naporov. Polet človeške posadke na Luno in varno nazaj na Zemljo je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja postavil temelje sodobnemu raziskovanju vesolja in premaknil tehnološke meje izvedljivega. Te meje se v nadaljnjih petdesetih letih, od prvega pristanka Apolla 11, niso bistveno spremenile.Kamen z lune si lahko od blizu ogledate v slovenskem Centru Noordung v Vitanjah. Tja je »prišel« ob pomoči ameriškega veleposlaništva v Ljubljani in Nase. Za Center je to velika čast in potrditev dela ter pomena njihovega obstoja in delovanja. Kamen z Lune je gotovo eden izmed najdragocenejših eksponatov, ki je kadarkoli prišel v Slovenijo – kamen s površja Lune. Od blizu ga lahko vidite do konca tega leta. Govorili smo z direktorjem omenjenega Centra, dr. Dominikom Koboldom.
VEČ ...|3. 9. 2020
Kamen z Lune v Sloveniji
Naš edini naravni satelit vzbuja radovednost že skozi vso človeško zgodovino. V projekt raziskovanja Lune je bilo vloženih izredno veliko naporov. Polet človeške posadke na Luno in varno nazaj na Zemljo je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja postavil temelje sodobnemu raziskovanju vesolja in premaknil tehnološke meje izvedljivega. Te meje se v nadaljnjih petdesetih letih, od prvega pristanka Apolla 11, niso bistveno spremenile.Kamen z lune si lahko od blizu ogledate v slovenskem Centru Noordung v Vitanjah. Tja je »prišel« ob pomoči ameriškega veleposlaništva v Ljubljani in Nase. Za Center je to velika čast in potrditev dela ter pomena njihovega obstoja in delovanja. Kamen z Lune je gotovo eden izmed najdragocenejših eksponatov, ki je kadarkoli prišel v Slovenijo – kamen s površja Lune. Od blizu ga lahko vidite do konca tega leta. Govorili smo z direktorjem omenjenega Centra, dr. Dominikom Koboldom.

Nataša Ličen

družbainfoizobraževanjepogovorznanost

Doživetja narave

VEČ ...|10. 4. 2020
Ali bi krstili Nezemljana

V aprilskih Zanimivostih nočnega neba smo predstavili zanimivo in svežo knjigo s provokativnim naslovom Ali bi krstili Nezemljana? Avtorja (Guy Consolmagno in Paul Mueller) sta znanstvenika na vatikanskem observatoriju in jezuita , ki posrečeno povezujeta znanost in vero.

Ali bi krstili Nezemljana

V aprilskih Zanimivostih nočnega neba smo predstavili zanimivo in svežo knjigo s provokativnim naslovom Ali bi krstili Nezemljana? Avtorja (Guy Consolmagno in Paul Mueller) sta znanstvenika na vatikanskem observatoriju in jezuita , ki posrečeno povezujeta znanost in vero.

vesoljeastronomijaveraznanost

Doživetja narave

Ali bi krstili Nezemljana
V aprilskih Zanimivostih nočnega neba smo predstavili zanimivo in svežo knjigo s provokativnim naslovom Ali bi krstili Nezemljana? Avtorja (Guy Consolmagno in Paul Mueller) sta znanstvenika na vatikanskem observatoriju in jezuita , ki posrečeno povezujeta znanost in vero.
VEČ ...|10. 4. 2020
Ali bi krstili Nezemljana
V aprilskih Zanimivostih nočnega neba smo predstavili zanimivo in svežo knjigo s provokativnim naslovom Ali bi krstili Nezemljana? Avtorja (Guy Consolmagno in Paul Mueller) sta znanstvenika na vatikanskem observatoriju in jezuita , ki posrečeno povezujeta znanost in vero.

Blaž Lesnik

vesoljeastronomijaveraznanost

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|26. 3. 2020
E-eksperimenti

V Hiši eksperimentov so razvili spletno in mobilno aplikacijo, s pomočjo katerih nekatere eksperimente, preizkuse, lahko izvajamo tudi od doma. O e-eksperimentih je v kratkem pogovoru spregovoril dr. Miha Kos in povabil tudi na številna aktualna spletna predavanja.

E-eksperimenti

V Hiši eksperimentov so razvili spletno in mobilno aplikacijo, s pomočjo katerih nekatere eksperimente, preizkuse, lahko izvajamo tudi od doma. O e-eksperimentih je v kratkem pogovoru spregovoril dr. Miha Kos in povabil tudi na številna aktualna spletna predavanja.

inovativnostdružbamladisvetovanjeznanost

Ni meje za dobre ideje

E-eksperimenti
V Hiši eksperimentov so razvili spletno in mobilno aplikacijo, s pomočjo katerih nekatere eksperimente, preizkuse, lahko izvajamo tudi od doma. O e-eksperimentih je v kratkem pogovoru spregovoril dr. Miha Kos in povabil tudi na številna aktualna spletna predavanja.
VEČ ...|26. 3. 2020
E-eksperimenti
V Hiši eksperimentov so razvili spletno in mobilno aplikacijo, s pomočjo katerih nekatere eksperimente, preizkuse, lahko izvajamo tudi od doma. O e-eksperimentih je v kratkem pogovoru spregovoril dr. Miha Kos in povabil tudi na številna aktualna spletna predavanja.

Nataša Ličen

inovativnostdružbamladisvetovanjeznanost

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|27. 10. 2025
Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o misijonu v dekaniji Kranj, dobršen del oddaje pa smo posvetili tragičnemu dogodku v Novem mestu, kjer je skupina Romov do smrti pretepla 48 letnega domačina.  Ali so smrt domačina povzročili Romi ali kriminalci? Kakšne bi bile lahko rešitve (le 20 odstotkov Romov konča osnovno šolo, večina jih živi od socialne pomoči in kriminala)?

Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o misijonu v dekaniji Kranj, dobršen del oddaje pa smo posvetili tragičnemu dogodku v Novem mestu, kjer je skupina Romov do smrti pretepla 48 letnega domačina.  Ali so smrt domačina povzročili Romi ali kriminalci? Kakšne bi bile lahko rešitve (le 20 odstotkov Romov konča osnovno šolo, večina jih živi od socialne pomoči in kriminala)?

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Duhovna misel

VEČ ...|1. 11. 2025
Kdo je ubil boksarja?

Kdo je ubil Patrika?« je vpil nekdo iz množice. »Povejte, kdo je ubil boksarja Patrika? «Sodnik je rekel: »Jaz gotovo ne. Ne kažite ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Kdo je ubil boksarja?

Kdo je ubil Patrika?« je vpil nekdo iz množice. »Povejte, kdo je ubil boksarja Patrika? «Sodnik je rekel: »Jaz gotovo ne. Ne kažite ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|24. 10. 2025
Po slovenski transverzali z inzulinsko črpalko

Ena najstarejših veznih poti v Evropi in svetu je Slovenska planinska pot, ki je v trendu zadnjih let postala zelo priljubljena. Kot izziv na svoji poti ozaveščanja jo je izbral tudi sladkorni bolnik Žiga Papež. Septembra je v 17-ih dneh prehodil 680 km s približno 38.000 metri vzpona in spusta. Kakšen je bil njegov namen, kaj je doživel in kako premagoval težave, ki jih je prinesel ta ekstremni podvig in tudi kakšne ima načrte za naslednje leto, je zaupal v sproščenem pogovoru.

Po slovenski transverzali z inzulinsko črpalko

Ena najstarejših veznih poti v Evropi in svetu je Slovenska planinska pot, ki je v trendu zadnjih let postala zelo priljubljena. Kot izziv na svoji poti ozaveščanja jo je izbral tudi sladkorni bolnik Žiga Papež. Septembra je v 17-ih dneh prehodil 680 km s približno 38.000 metri vzpona in spusta. Kakšen je bil njegov namen, kaj je doživel in kako premagoval težave, ki jih je prinesel ta ekstremni podvig in tudi kakšne ima načrte za naslednje leto, je zaupal v sproščenem pogovoru.

Blaž Lesnik

planinstvosladkorna bolezenmotivacijamladinaravaSPPslovenska transverzala

Za življenje

VEČ ...|25. 10. 2025
Stari starši in vnuki ter skrb za dober odnos med zakoncema

Imago terapevta Meta in Rudi Tavčar sta govorila o vlogi starih staršev ter o skrbi za sozakonca. Tudi o hvaležnosti in potrpežljivosti.

Stari starši in vnuki ter skrb za dober odnos med zakoncema

Imago terapevta Meta in Rudi Tavčar sta govorila o vlogi starih staršev ter o skrbi za sozakonca. Tudi o hvaležnosti in potrpežljivosti.

Radio Ognjišče

vzgojaduhovnost

Globine

VEČ ...|14. 10. 2025
Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

veraduhovnostateizemBogupanjeumetna inteligenca

Spominjamo se

VEČ ...|1. 11. 2025
Spominjamo se dne 1. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 1. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Iz naših krajev

VEČ ...|1. 11. 2025
Ljubljana, Bohinj, Lendava, Maribor, Kočevje, Ilirska Bistrica

Pogledali smo na množično obiskana slovenska pokopališča in spregovorili o reševanju mariborskega Hotela Habakuk, gradnji novega Lekovega obrata v Lendavi, rasti števila ekoloških kmetij in načrtih za omejitev obiska v Triglavskem narodnem parku.

Ljubljana, Bohinj, Lendava, Maribor, Kočevje, Ilirska Bistrica

Pogledali smo na množično obiskana slovenska pokopališča in spregovorili o reševanju mariborskega Hotela Habakuk, gradnji novega Lekovega obrata v Lendavi, rasti števila ekoloških kmetij in načrtih za omejitev obiska v Triglavskem narodnem parku.

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Duhovna misel

VEČ ...|1. 11. 2025
Kdo je ubil boksarja?

Kdo je ubil Patrika?« je vpil nekdo iz množice. »Povejte, kdo je ubil boksarja Patrika? «Sodnik je rekel: »Jaz gotovo ne. Ne kažite ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Kdo je ubil boksarja?

Kdo je ubil Patrika?« je vpil nekdo iz množice. »Povejte, kdo je ubil boksarja Patrika? «Sodnik je rekel: »Jaz gotovo ne. Ne kažite ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ...|1. 11. 2025
Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl.

Nadškof razmišlja o pomenu svetnikov in svetosti ob prazniku vseh svetih in poudarja, da praznik vključuje vse, ki sprejemajo Božjo ljubezen. Osredotoča se na odnose, duhovne dimenzije, svete maše in molitve za pokojne ter klic k iskanju svetosti.

Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl.

Nadškof razmišlja o pomenu svetnikov in svetosti ob prazniku vseh svetih in poudarja, da praznik vključuje vse, ki sprejemajo Božjo ljubezen. Osredotoča se na odnose, duhovne dimenzije, svete maše in molitve za pokojne ter klic k iskanju svetosti.

Radio Ognjišče

duhovnost