Avtor raziskuje trk dveh svetov: vere in sodobne kulture. Sooča se z izzivi, ki jih prinaša vzgoja otroka v sodobnem svetu, hkrati pa skuša ohraniti svoja verska prepričanja in vrednote. Ta dinamika med starimi tradicijami in novimi družbenimi normami ustvarja zanimivo in poglobljeno razpravo, ki je osrednja tema našega podkasta. Pridružite se nam, ko se potopimo v avtorjevo iskreno pripoved o prvem svetem obhajilu sina, osebnih prepričanjih in izzivih, s katerimi se srečuje kot starš v hitro spreminjajočem se svetu. Ne zamudite te priložnosti, da slišite zgodbo, ki odmeva z močjo in upanjem.
Avtor raziskuje trk dveh svetov: vere in sodobne kulture. Sooča se z izzivi, ki jih prinaša vzgoja otroka v sodobnem svetu, hkrati pa skuša ohraniti svoja verska prepričanja in vrednote. Ta dinamika med starimi tradicijami in novimi družbenimi normami ustvarja zanimivo in poglobljeno razpravo, ki je osrednja tema našega podkasta. Pridružite se nam, ko se potopimo v avtorjevo iskreno pripoved o prvem svetem obhajilu sina, osebnih prepričanjih in izzivih, s katerimi se srečuje kot starš v hitro spreminjajočem se svetu. Ne zamudite te priložnosti, da slišite zgodbo, ki odmeva z močjo in upanjem.
Naš sogovornik je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Kako lahko čustva povežemo s postnim časom in na kakšne izzive lahko naletimo na tem področju? To je bilo naše uvodno razmišljanje, oddajo pa so oblikovali tudi naši poslušalci.
Naš sogovornik je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Kako lahko čustva povežemo s postnim časom in na kakšne izzive lahko naletimo na tem področju? To je bilo naše uvodno razmišljanje, oddajo pa so oblikovali tudi naši poslušalci.
Zdravnica psihoonkologinja in ustanoviteljica Društva onkoloških bolnikov Slovenije Marija Vegelj Pirc je odgovorila na mnenje številnih ljudi, da je rak v veliki meri posledica tega, da človek ne zna živeti kot celota telesa, duše in duha.
Zdravnica psihoonkologinja in ustanoviteljica Društva onkoloških bolnikov Slovenije Marija Vegelj Pirc je odgovorila na mnenje številnih ljudi, da je rak v veliki meri posledica tega, da človek ne zna živeti kot celota telesa, duše in duha.
O zaupanju smo se pogovarjali v prvi julijski oddaji in se ustavili ob vprašanjih: Kako sprejeti izdajstvo, ko se okrog tebe razraste kaos? Na kakšen način ohranjati avtentičnost in pristonost, kako skrbeti za svoj notranji svet ob prevari? Z nami je bil v živo frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik, oddajo pa so sooblikovali tudi poslušalci s svojimi vprašanji in izkušnjami.
O zaupanju smo se pogovarjali v prvi julijski oddaji in se ustavili ob vprašanjih: Kako sprejeti izdajstvo, ko se okrog tebe razraste kaos? Na kakšen način ohranjati avtentičnost in pristonost, kako skrbeti za svoj notranji svet ob prevari? Z nami je bil v živo frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik, oddajo pa so sooblikovali tudi poslušalci s svojimi vprašanji in izkušnjami.
Četudi otrok ostane doma, ali je ostal samski ali si je ustvaril svojo družino, s katero živi v ločenem gospodinjstvu, je potrebno, da se čustveno in materialno osamosvoji. Postaviti si mora lasten sistem vrednot in živeti v čustveni svobodi in povezanosti s starši. Pri tem seveda ne moremo mimo sobivanja med generacijami, ki je tudi pomembna za vnuke in njihovo dojemanje odnosov. Naš gost je bil dr. Miha Rutar.
Četudi otrok ostane doma, ali je ostal samski ali si je ustvaril svojo družino, s katero živi v ločenem gospodinjstvu, je potrebno, da se čustveno in materialno osamosvoji. Postaviti si mora lasten sistem vrednot in živeti v čustveni svobodi in povezanosti s starši. Pri tem seveda ne moremo mimo sobivanja med generacijami, ki je tudi pomembna za vnuke in njihovo dojemanje odnosov. Naš gost je bil dr. Miha Rutar.
Čas osamosvajanja prinaša napore, a je hkrati tudi čas, ko je treba narediti “čustveni obračun” nekatere stvari spustiti v svoje življenje; nekatere pa pustiti zadaj, da gredo stran, torej “od-pustiti”. Naš gost je bil dr. Miha Rutar.
Čas osamosvajanja prinaša napore, a je hkrati tudi čas, ko je treba narediti “čustveni obračun” nekatere stvari spustiti v svoje življenje; nekatere pa pustiti zadaj, da gredo stran, torej “od-pustiti”. Naš gost je bil dr. Miha Rutar.
Novo šolsko leto smo začeli v še bolj negotovih razmerah kot lansko, obenem nas zdaj deli še dilema cepljenja. Kako v vsem tem poiskati oporne točke, si urediti sistem tako doma kot v družbi? Gost oddaje Za življenje je bil frančiškan in klinični psiholog p.dr. Christian Gostečnik. Odgovoril je tudi na vprašanja poslušalcev, ki so prišla po pošti (za.zivljenje@ognjisce.si).
Novo šolsko leto smo začeli v še bolj negotovih razmerah kot lansko, obenem nas zdaj deli še dilema cepljenja. Kako v vsem tem poiskati oporne točke, si urediti sistem tako doma kot v družbi? Gost oddaje Za življenje je bil frančiškan in klinični psiholog p.dr. Christian Gostečnik. Odgovoril je tudi na vprašanja poslušalcev, ki so prišla po pošti (za.zivljenje@ognjisce.si).
Z gostjo Nejo Samar Brenčičsmo govorili o otrocih in njihovih čustvih. Kakšna so otroška čustva in kako lahko starši pomagamo pri spoznavanju, izražanju in spoprijemanju s čustvenim svetom otroka? Kako različne družabne in socialne igre izboljšujejo krepijo čustveni svet otroka?
Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, na kaj pomislite ob imenu Barcelona?
Morda na glavno mesto Katalonije ali na drugo največje v Španiji, ki slovi po še nedokončani stolnici Sagrada Familia? Mogoče na baziliko Santa Maria del Mar, Kolumbov spomenik, ulico La Rambla, akvarij, slavno nogometno ekipo in stadion Camp Nou? Nemara na prelepo pesem pokojnega Freddieja Mercuryja in olimpijske igre? Ali na slikovit samostan Montserrat, ki se nahaja v bližnjem gorovju v skalovju in je najbolj obiskan španski romarski kraj s kipom katalonske zaščitnice črne Marije?
Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.
Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.
Korotan je nedvomno simbol slovenstva na Dunaju, slovenska politika se je poenotila, da je to “strateška naložba”. Tako je ob obisku na Dunaju v začetku tega tedna naglasil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. V študentskem domu in hotelu Korotan se je srečal s slovenskimi društvi. Obiskal je Center narodnih skupnosti, se udeležil prireditve Slovenska jesen na Dunaju ter si ogledal Knafljevo ustanovo in šolo Komensky. Letos je, tudi skladno s prizadevanji Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je vodil medresorsko skupino za reševanje problematike v Korotanu, Slovenski državni holding v imenu in za račun Republike Slovenije izvedel dokapitalizacijo družbe Študentski dom Korotan z denarnim vložkom v višini 1,9 milijona evrov. Podpredsednik slovenske vlade minister Arčon meni, da je največji izziv za slovenska društva na Dunaju, kako dati domu Korotan življenje, povezati društva in pridobiti čimvečje število tamkajšnjih rojakov na različnih dogodkih, ki so vsebinsko pestri.
Govorili smo o vlogi različnih medijev v današnjem svetu. Dotaknili smo se tudi rezultatov volitev v ZDA in vojn po svetu. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.
Pred tednom Karitas in ob 30. obletnici Uprave RS za zaščito in reševanje smo v oddaji v ospredje postavili lanske poplave - najhujšo vodno ujmo znano doslej in izkušnje, ki jih je prinesla ta naravna nesreča. Matej Pirnat, Danilo Jesenik Jelenc in Martin Smodiš so povedali, kako so doživljali samo nesrečo, kako je potekalo reševanje prizadetih, dostavljanje pomoči, koordinacija prostovoljcev. Stiske prizadetih v poplavah ostajajo, zato je raznovrstna pomoč še vedno potrebna. Gostje so predstavili tudi izkušnje, ki jih je prinesla lanska ujma.
Društvo Blaž Potočnikova čitalnica vabi nocoj (21.11.2024) ob 17. uri na spominski večer ob 101. obletnici rojstva slikarja Milana Butine. V galeriji Gunclje na Kosijevi ulici si lahko ob tej priložnosti ogledate tudi razstavo njegovih slik, ki so jo odprli 7. novembra. Pred mikrofon smo v imenu društva povabili Franca Zavodnika.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
V Ljubljani so prejšnji teden pripravili tradicionalno mednarodno konferenco “Dan inovacij, letos z naslovom “Življenje in delo v zdravem okolju”. Med pripravljavci je bil tudi dr. Igor Kovač z Inštituta Jožef Stefan.