Informativni prispevki

VEČ ...|18. 4. 2024
Predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović za Radio Ognjišče o minulem mandatu in stavki zdravnikov

Zakaj za določena področja v medicini vlada večje zanimanje, za nekatere specializacije, kot npr. za družinsko medicino, pa na razpisih ostaja prostih skoraj štiri petine mest? O tem se je Alen Salihović pogovarjal s predsednico Zdravniške zbornice Slovenije dr. Bojano Beović.

Predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović za Radio Ognjišče o minulem mandatu in stavki zdravnikov

Zakaj za določena področja v medicini vlada večje zanimanje, za nekatere specializacije, kot npr. za družinsko medicino, pa na razpisih ostaja prostih skoraj štiri petine mest? O tem se je Alen Salihović pogovarjal s predsednico Zdravniške zbornice Slovenije dr. Bojano Beović.

infozdravnikizbornicabojana beovićzdravstvopogovor

Informativni prispevki

Predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović za Radio Ognjišče o minulem mandatu in stavki zdravnikov

Zakaj za določena področja v medicini vlada večje zanimanje, za nekatere specializacije, kot npr. za družinsko medicino, pa na razpisih ostaja prostih skoraj štiri petine mest? O tem se je Alen Salihović pogovarjal s predsednico Zdravniške zbornice Slovenije dr. Bojano Beović.

VEČ ...|18. 4. 2024
Predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović za Radio Ognjišče o minulem mandatu in stavki zdravnikov

Zakaj za določena področja v medicini vlada večje zanimanje, za nekatere specializacije, kot npr. za družinsko medicino, pa na razpisih ostaja prostih skoraj štiri petine mest? O tem se je Alen Salihović pogovarjal s predsednico Zdravniške zbornice Slovenije dr. Bojano Beović.

Radio Ognjišče

infozdravnikizbornicabojana beovićzdravstvopogovor

Pogovor o

VEČ ...|1. 3. 2024
Doktorica Alenka Forte trenutno zdravniško stavko ocenjuje kot posledico zamujenih priložnosti

Zdravniki po državi stavko podpirajo. Se pa zavedajo, da ta predvsem obremenjuje bolnike. O aktualnem dogajanju smo govorili z nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za Zdravje in zdravnico doktorico Alenko Forte. Prispevek Nike Mandelj je prebrala Mirjam Judež. V številnih zdravstvenih ustanovah so umiki za nadurno delo že začeli veljati. Delo bodo marsikje reorganizirali, odpadali bodo nekateri nenujni pregledi in posegi. Doktorica Alenka Forte meni, da bi se dalo stavko preprečiti in da gre za veliko zamujenih priložnostih v zadnjih tridesetih letih.

Doktorica Alenka Forte trenutno zdravniško stavko ocenjuje kot posledico zamujenih priložnosti

Zdravniki po državi stavko podpirajo. Se pa zavedajo, da ta predvsem obremenjuje bolnike. O aktualnem dogajanju smo govorili z nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za Zdravje in zdravnico doktorico Alenko Forte. Prispevek Nike Mandelj je prebrala Mirjam Judež. V številnih zdravstvenih ustanovah so umiki za nadurno delo že začeli veljati. Delo bodo marsikje reorganizirali, odpadali bodo nekateri nenujni pregledi in posegi. Doktorica Alenka Forte meni, da bi se dalo stavko preprečiti in da gre za veliko zamujenih priložnostih v zadnjih tridesetih letih.

politikastavkazdravnikipogovorinfo

Pogovor o

Doktorica Alenka Forte trenutno zdravniško stavko ocenjuje kot posledico zamujenih priložnosti

Zdravniki po državi stavko podpirajo. Se pa zavedajo, da ta predvsem obremenjuje bolnike. O aktualnem dogajanju smo govorili z nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za Zdravje in zdravnico doktorico Alenko Forte. Prispevek Nike Mandelj je prebrala Mirjam Judež. V številnih zdravstvenih ustanovah so umiki za nadurno delo že začeli veljati. Delo bodo marsikje reorganizirali, odpadali bodo nekateri nenujni pregledi in posegi. Doktorica Alenka Forte meni, da bi se dalo stavko preprečiti in da gre za veliko zamujenih priložnostih v zadnjih tridesetih letih.

VEČ ...|1. 3. 2024
Doktorica Alenka Forte trenutno zdravniško stavko ocenjuje kot posledico zamujenih priložnosti

Zdravniki po državi stavko podpirajo. Se pa zavedajo, da ta predvsem obremenjuje bolnike. O aktualnem dogajanju smo govorili z nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za Zdravje in zdravnico doktorico Alenko Forte. Prispevek Nike Mandelj je prebrala Mirjam Judež. V številnih zdravstvenih ustanovah so umiki za nadurno delo že začeli veljati. Delo bodo marsikje reorganizirali, odpadali bodo nekateri nenujni pregledi in posegi. Doktorica Alenka Forte meni, da bi se dalo stavko preprečiti in da gre za veliko zamujenih priložnostih v zadnjih tridesetih letih.

Alen Salihović

politikastavkazdravnikipogovorinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 6. 2020
Mlada zdravnica Nina Sojar Košorok o tem, da je tudi po koncu epidemiji treba biti pozoren

Ob začetku epidemije so javnost na pasti koronavirusa dnevno opozarjali mladi zdravniki. V neformalno združenje jih je povezanih več kot 1600. Ker smo mlado zdravnico Nino Sojar Košorok gostili v enem od pogovorov v začetku marca, smo jo poklicali tudi danes in jo vprašali, kakšno oceno bi dala po epidemiji in česa pri morebitnem drugem valu ne smemo ponoviti.

Mlada zdravnica Nina Sojar Košorok o tem, da je tudi po koncu epidemiji treba biti pozoren

Ob začetku epidemije so javnost na pasti koronavirusa dnevno opozarjali mladi zdravniki. V neformalno združenje jih je povezanih več kot 1600. Ker smo mlado zdravnico Nino Sojar Košorok gostili v enem od pogovorov v začetku marca, smo jo poklicali tudi danes in jo vprašali, kakšno oceno bi dala po epidemiji in česa pri morebitnem drugem valu ne smemo ponoviti.

koronavirusmladi zdravnikiinfozdravstvo

Informativni prispevki

Mlada zdravnica Nina Sojar Košorok o tem, da je tudi po koncu epidemiji treba biti pozoren
Ob začetku epidemije so javnost na pasti koronavirusa dnevno opozarjali mladi zdravniki. V neformalno združenje jih je povezanih več kot 1600. Ker smo mlado zdravnico Nino Sojar Košorok gostili v enem od pogovorov v začetku marca, smo jo poklicali tudi danes in jo vprašali, kakšno oceno bi dala po epidemiji in česa pri morebitnem drugem valu ne smemo ponoviti.
VEČ ...|4. 6. 2020
Mlada zdravnica Nina Sojar Košorok o tem, da je tudi po koncu epidemiji treba biti pozoren
Ob začetku epidemije so javnost na pasti koronavirusa dnevno opozarjali mladi zdravniki. V neformalno združenje jih je povezanih več kot 1600. Ker smo mlado zdravnico Nino Sojar Košorok gostili v enem od pogovorov v začetku marca, smo jo poklicali tudi danes in jo vprašali, kakšno oceno bi dala po epidemiji in česa pri morebitnem drugem valu ne smemo ponoviti.

Alen Salihović

koronavirusmladi zdravnikiinfozdravstvo

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|26. 5. 2024
Kandidati pomladnih strank za EU poslance o kmetijstvu

V torek 14. maja zvečer so v Vipolžah obeležili 35. letnico 1. Tabora Slovenske kmečke zveze. Tam so bili prisotni tudi nekateri kandidati za EU poslance pomladnih strank. V nedeljski kmetijski oddaji ste slišali nekaj poudarkov iz njihovih nagovorov, ki so se dotikali kmetijskega področja.

Kandidati pomladnih strank za EU poslance o kmetijstvu

V torek 14. maja zvečer so v Vipolžah obeležili 35. letnico 1. Tabora Slovenske kmečke zveze. Tam so bili prisotni tudi nekateri kandidati za EU poslance pomladnih strank. V nedeljski kmetijski oddaji ste slišali nekaj poudarkov iz njihovih nagovorov, ki so se dotikali kmetijskega področja.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Pogovor o

VEČ ...|22. 5. 2024
V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenjesoočenjevolitve v Evropski parlament 2024

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Za življenje

VEČ ...|25. 5. 2024
Zakonska in družinska terapevtka dr. Katarina Kompan Erzar

Oddaja Za življenje je povabila ne le k poslušanju, ampak tudi k sodelovanju z vprašanji in mnenji. Z nami je bila zakonska in družinska terapevtka dr. Katarina Kompan Erzar.

Zakonska in družinska terapevtka dr. Katarina Kompan Erzar

Oddaja Za življenje je povabila ne le k poslušanju, ampak tudi k sodelovanju z vprašanji in mnenji. Z nami je bila zakonska in družinska terapevtka dr. Katarina Kompan Erzar.

Marjan Bunič

vzgojaduhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|24. 5. 2024
Prenova v Duhu

Kot odmev na binkošti smo se v tokratni oddaji posvetili delovanju Svetega Duha danes. Pri tem smo predstavili vse, kar pripravlja gibanje Prenova v Duhu. Gosta sta bila koordinatorja gibanja Andrej Justinek in Janez Cerkovnik. 

Prenova v Duhu

Kot odmev na binkošti smo se v tokratni oddaji posvetili delovanju Svetega Duha danes. Pri tem smo predstavili vse, kar pripravlja gibanje Prenova v Duhu. Gosta sta bila koordinatorja gibanja Andrej Justinek in Janez Cerkovnik. 

Radio Ognjišče

svetovanje

Zgodbe za otroke

VEČ ...|26. 5. 2024
Iz Evrope spet v Vietnam

misijonar Majcen je v Evropi mnoge navdušil, da so odprli svoje srce ter z materialnimi sredstvi podprli vzgojo mladih v misijonu.

Iz Evrope spet v Vietnam

misijonar Majcen je v Evropi mnoge navdušil, da so odprli svoje srce ter z materialnimi sredstvi podprli vzgojo mladih v misijonu.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024tvoj talent štejeandrej majcen

Moja zgodba

VEČ ...|26. 5. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 5. oddaja

Na sporedu sta bili še zadnji dve predavanji z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Dr. Mira Cencič je predstavila Slovensko šolstvo v času Zavezniške vojaške uprave, publicist Ivo Jevnikar pa obnavljanje slovenskih šol zahodno od Morganove linije.

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 5. oddaja

Na sporedu sta bili še zadnji dve predavanji z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Dr. Mira Cencič je predstavila Slovensko šolstvo v času Zavezniške vojaške uprave, publicist Ivo Jevnikar pa obnavljanje slovenskih šol zahodno od Morganove linije.

Jože Bartolj

spominpolitikaGentilejeva šolska reformaitalijansko šolstvo na okupiranem ozemljuMira CencičIvo Jevnikar

Vstani in hodi

VEČ ...|26. 5. 2024
Zaposlovanje oseb z invalidnostjo

V majski oddaji Vstani in hodi je bila naša gostja Suzana Bohorč, vodja zaposlitvene in poklicne rehabilitacije v podjetju Želva in je spregovorila o možnostih zaposlovanja oseb z invalidnostjo. Spregovorila je o invalidskih podjetjih, pa tudi o predsodkih in strahovih delodajalcev pri zaposlovanju oseb z invalidnostjo. Z nami je delila tudi pričevanje, kako zelo lahko delo spremeni življenju osebi z invalidnostjo, saj ta poleg zaslužka prinaša tudi občutek lastne vrednosti, socialno mrežo in prinese celo smisel življenja.

Zaposlovanje oseb z invalidnostjo

V majski oddaji Vstani in hodi je bila naša gostja Suzana Bohorč, vodja zaposlitvene in poklicne rehabilitacije v podjetju Želva in je spregovorila o možnostih zaposlovanja oseb z invalidnostjo. Spregovorila je o invalidskih podjetjih, pa tudi o predsodkih in strahovih delodajalcev pri zaposlovanju oseb z invalidnostjo. Z nami je delila tudi pričevanje, kako zelo lahko delo spremeni življenju osebi z invalidnostjo, saj ta poleg zaslužka prinaša tudi občutek lastne vrednosti, socialno mrežo in prinese celo smisel življenja.

Damijana Medved

invalidienakopravnostzaposlitevpoklicna rehabilitacija

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 5. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pojdite in učite

VEČ ...|26. 5. 2024
Vabilo k misijonskim šmarnicam

Barbara Kastelec je spisala šmarnice za otroke, ki nam letos skušajo približati delo in življenje misijonarja Andreja Majcna. V misijonaski rubriki ste lahko slišali današnji del. Sicer pa jih najdete v podcastu “Zgodbe za otroke”.

Vabilo k misijonskim šmarnicam

Barbara Kastelec je spisala šmarnice za otroke, ki nam letos skušajo približati delo in življenje misijonarja Andreja Majcna. V misijonaski rubriki ste lahko slišali današnji del. Sicer pa jih najdete v podcastu “Zgodbe za otroke”.

Jure Sešek

duhovnostmisijonmajcenšmarnicetvoj talent šteje