V marčevskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja psihologinja Janja Frelih Gorjanc. Osrednja pozornost oddaje je bila namenjena sindromu praznega gnezda - kot pravimo času, ko otroci odidejo od doma. Gostja je poudarila, kako pomembno je, da v času odraščanja otrok ne pozabimo na svoja veselja in živimo tudi druge svoje vloge in ne zgolj starševske. In čeprav nas morda ob odhajanju otrok prevevajo težki občutki, ne pozabimo, da nas Življenje kliče; predvsem pa se zavedajmo, da z odhodom otrok od doma starševska vloga ne izgine, se zgolj preoblikuje.
V marčevskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja psihologinja Janja Frelih Gorjanc. Osrednja pozornost oddaje je bila namenjena sindromu praznega gnezda - kot pravimo času, ko otroci odidejo od doma. Gostja je poudarila, kako pomembno je, da v času odraščanja otrok ne pozabimo na svoja veselja in živimo tudi druge svoje vloge in ne zgolj starševske. In čeprav nas morda ob odhajanju otrok prevevajo težki občutki, ne pozabimo, da nas Življenje kliče; predvsem pa se zavedajmo, da z odhodom otrok od doma starševska vloga ne izgine, se zgolj preoblikuje.
Od 24. do 26. februarja so sodelavci zavoda Družina in življenje v Veržeju vodili tematski seminar z naslovom (Ne)popolno starševstvo. V času, ki boleha za perfekcionizmom, je to gotovo zelo dobrodošla tematika. Naša gosta sta bila Katarina in Klemen Lajevec, ki sta eden od voditeljskega para.
Od 24. do 26. februarja so sodelavci zavoda Družina in življenje v Veržeju vodili tematski seminar z naslovom (Ne)popolno starševstvo. V času, ki boleha za perfekcionizmom, je to gotovo zelo dobrodošla tematika. Naša gosta sta bila Katarina in Klemen Lajevec, ki sta eden od voditeljskega para.
Ob vstopu v šolo se najbolj pokaže, da hoče imeti otrok ob sebi oba: očeta in mater. V oddaji ste slišali, kako šolo in šolske obveznosti doživljajo dečki in kako deklice. Za starše so v tem obdobju novih izzivov ključne tri stvari: da so otroku čustveno na razpolago, da so predvidljivi in vztrajni. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.
Ob vstopu v šolo se najbolj pokaže, da hoče imeti otrok ob sebi oba: očeta in mater. V oddaji ste slišali, kako šolo in šolske obveznosti doživljajo dečki in kako deklice. Za starše so v tem obdobju novih izzivov ključne tri stvari: da so otroku čustveno na razpolago, da so predvidljivi in vztrajni. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.
Pogovarjali smo se z mladima katoliškima mamicama Heleno Šijanec in Špelo Pogačnik o različnih pristopih in izkušnjah pri sodobnem starševstvu. So socialni mediji v breme ali pomoč, predstavljajo digitalno skupnost ali dokazovanje popolnosti? Kakšen pogled ima trenutna mlajša generacija na starševstvo, s kakšnimi izzivi se sooča? Ter kako specifično je to za mlade katoličane - kaj si kot mladi starši želijo od občestva, kako v njem sodelujejo? V kakšnem župnijskem okolju si želijo vzgajati svoje otroke?
Pogovarjali smo se z mladima katoliškima mamicama Heleno Šijanec in Špelo Pogačnik o različnih pristopih in izkušnjah pri sodobnem starševstvu. So socialni mediji v breme ali pomoč, predstavljajo digitalno skupnost ali dokazovanje popolnosti? Kakšen pogled ima trenutna mlajša generacija na starševstvo, s kakšnimi izzivi se sooča? Ter kako specifično je to za mlade katoličane - kaj si kot mladi starši želijo od občestva, kako v njem sodelujejo? V kakšnem župnijskem okolju si želijo vzgajati svoje otroke?
Z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo se v pogovoru o vzgoji in medsebojnem sobivanju dotaknili iskrenih odnosov v partnerstvu, kako pomembno je izkazovanje vzajemne naklonjenosti med partnerjema, v ljubezni ob dejanjih štejejo tudi besede. Ljubim te, bi si lahko večkrat izrekli. V pogovoru smo se dotaknili tudi narcisoidne motnje, toksičnega starševstva, strahu triletne deklice pred zobozdravnikom in kako, če sploh, lahko umirimo živahnega enoletnega otroka.
Z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo se v pogovoru o vzgoji in medsebojnem sobivanju dotaknili iskrenih odnosov v partnerstvu, kako pomembno je izkazovanje vzajemne naklonjenosti med partnerjema, v ljubezni ob dejanjih štejejo tudi besede. Ljubim te, bi si lahko večkrat izrekli. V pogovoru smo se dotaknili tudi narcisoidne motnje, toksičnega starševstva, strahu triletne deklice pred zobozdravnikom in kako, če sploh, lahko umirimo živahnega enoletnega otroka.
Na veliko soboto smo spregovorili o tistem posebnem grobu, v katerega se zapiramo sami, ko ne prevzamemo odgovornosti za svoje ravnanje ali iščemo krivca pri drugem. Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.
Na veliko soboto smo spregovorili o tistem posebnem grobu, v katerega se zapiramo sami, ko ne prevzamemo odgovornosti za svoje ravnanje ali iščemo krivca pri drugem. Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.
Vstopili smo v postni čas, ki vabi k pokori, molitvi in tudi spremembi v nas samih. Starševstvo samo po sebi korenito spreminja in ponuja temeljne izzive. V mesecu marcu praznujemo materinski dan in god sv. Jožefa, zato je beseda tekla o očetovstvu in materinstvu. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik, v oddaji so sodelovali poslušalci s svojimi vprašanji.
Vstopili smo v postni čas, ki vabi k pokori, molitvi in tudi spremembi v nas samih. Starševstvo samo po sebi korenito spreminja in ponuja temeljne izzive. V mesecu marcu praznujemo materinski dan in god sv. Jožefa, zato je beseda tekla o očetovstvu in materinstvu. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik, v oddaji so sodelovali poslušalci s svojimi vprašanji.
Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine.
Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon in državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar sta se v ponedeljek in včeraj mudila pri slovenski narodni skupnosti na avstrijskem Koroškem. V Selah, Dobrli vasi in Celovcu sta obiskala ustanove, kjer se zavzemajo za ohranjanje dediščine svojih prednikov, jezika in kulture ter za sobivanje z nemško govorečo narodno skupnostjo. O izzivih in stvarnosti slovenske narodne skupnosti so govorili z odvetnikom Rudijem Voukom in predstavniki vseh treh krovnih političnih organizacij. Srečala sta se tudi z Romanom Roblekom, novim generalnim tajnikom Slovenske gospodarske zveze in izredno pomembnim dejavnikom v postopku vložitve peticije koroških Slovencev pri Evropskem parlamentu. Minister je ob koncu za Slovenski sporedu ORF poudaril pomen ohranjanja slovenskega jezika v izobraževanju in zagotovil, da si bo v prihodnje prizadeval urediti ustrezno podporo izobraževanjem kadrov že v predšolski vzgoji.
Čas, v katerem živimo terja od nas mnoge odločitve. Odpirajo se teme, ki nas izzivajo k odgovoru. A tudi če odgovora ne damo, smo sprejeli odločitev, za katero bomo kot skupnost, nosili posledice. Saj ne da teme ne bile aktualne že prej, le bolj intenzivno so prisotne v našem okolju. Težnje človeka, da bi mehanicistično urejal svoje življenje so zlasti v zadnjih desetletjih vse bolj prisotne. Vedno znova se potrjuje, da manj kot človek lahko obvlada, bolj si obvladovanja želi. Pod krinko svobode se načenjata tako svetovni mir, kot življenje posameznika.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče