V teh dneh se veselimo in praznujemo slovensko državnost, ki se je rodila v milostnih časih pred triintridesetimi leti. Avtorica razmišlja o moči dobrotnosti in skritih kapacitetah, ki jih lahko razvijemo v težkih časih. Odkrijte z nami, kako lahko vsak izmed nas prispeva k boljši prihodnosti in zdravi Sloveniji.

Ne seveda na referendumih, na katerih so slovenski volivci znova izkazali neskončno naivnost in otopelost pri razumevanju moralno-etičnih vprašanj, ampak na evropskih volitvah, na katerih je prišlo do očitnega zasuka v desno.

Avtor se je poglobil v vznemirljivo temo, ki se dotika vprašanja zaupanja in zasebnosti na visokih ravneh cerkvene hierarhije. Razpravlja o incidentu, kjer so besede papeža Frančiška, izrečene za zaprtimi vrati, nenadoma postale javne. Raziskal je, kako je to mogoče, kdo je odgovoren in kaj to pomeni za zaupanje vernikov v cerkveno vodstvo.

Avtor raziskuje trk dveh svetov: vere in sodobne kulture. Sooča se z izzivi, ki jih prinaša vzgoja otroka v sodobnem svetu, hkrati pa skuša ohraniti svoja verska prepričanja in vrednote. Ta dinamika med starimi tradicijami in novimi družbenimi normami ustvarja zanimivo in poglobljeno razpravo, ki je osrednja tema našega podkasta. Pridružite se nam, ko se potopimo v avtorjevo iskreno pripoved o prvem svetem obhajilu sina, osebnih prepričanjih in izzivih, s katerimi se srečuje kot starš v hitro spreminjajočem se svetu. Ne zamudite te priložnosti, da slišite zgodbo, ki odmeva z močjo in upanjem.

Vlada Republike Slovenije je sprejela odlok o pripravi natečaja za postavitev Spomenika slovenske osamosvojitve, ki naj bi stal na Trgu republike, kjer je bila razglašena samostojna država. Združenje VSO nasprotuje, da bi trg simboliziral tudi Spomenik revolucije in druge simbole totalitarizma, saj menijo, da to ni v skladu z vrednotami osamosvojitve. Poudarjajo, da je osamosvojitev prinesla svobodo za vse in da bi moral trg odražati samo vrednote osamosvojitve. Združenje poziva k politični razpravi o spomeniku pred objavo natečaja.

Komentator opisuje, kako avtoritarni režimi zlorabljajo ambiciozne posameznike in jih postavljajo na oblastne pozicije, čeprav ti za to nimajo sposobnosti. V tem okolju enoumja, ki na zunaj propagira svobodo, ni prostora za logiko in zdravo pamet. Izpostavlja razliko med realnostjo “svobode” z vidika ruralnega Slovenca in slike urbanega aktivista. Opozarja tudi na vpliv medijev, ki spreminjajo vrednote in navajajo ljudi na nizka pričakovanja z lepo zapakiranimi lažmi. Kritizira dvoličnost v promociji splava in evtanazije ter opisuje, kako aktivisti ne prispevajo k blaginji družbe, ampak so podaljšana roka lobijev in ustvarjalcev kaosa.

Avtor razpravlja o naraščajoči politični polarizaciji v Sloveniji in nevarnostih ideološkega radikalizma. Opozarja na zgodovinske vzorce in politične projekcije, ki oblikujejo sodobno družbeno klimo, ter poudarja pomen svobodnega mišljenja in kritične distance. Ta poglobljen vpogled vpliva na razumevanje slovenske politične krajine in spodbuja k dialogu o tem, kako se družba lahko sooči z izzivi radikalizma in politične polarizacije.