Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|14. 8. 2025
Veterinar Tomo Wankmüller o bolezni modrikastega jezika: Edino sredstvo, ki v tem trenutku lahko pomaga so repelenti

Pred leti smo v Sloveniji vlagali velike napore, da smo vzdrževali status države proste bolezni modrikastega jezika, v letošnjem letu pa se bolezen hitro širi in resno ogroža našo živinorejo. Bolezen ima zelo veliko različic pojasnjuje Tomo Wankmüller dr. vet. med. in predsednik Veterinarske zbornice Slovenije.

Veterinar Tomo Wankmüller o bolezni modrikastega jezika: Edino sredstvo, ki v tem trenutku lahko pomaga so repelenti

Pred leti smo v Sloveniji vlagali velike napore, da smo vzdrževali status države proste bolezni modrikastega jezika, v letošnjem letu pa se bolezen hitro širi in resno ogroža našo živinorejo. Bolezen ima zelo veliko različic pojasnjuje Tomo Wankmüller dr. vet. med. in predsednik Veterinarske zbornice Slovenije.

kmetijstvoživinorejabolezen modrikastega jezika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Veterinar Tomo Wankmüller o bolezni modrikastega jezika: Edino sredstvo, ki v tem trenutku lahko pomaga so repelenti

Pred leti smo v Sloveniji vlagali velike napore, da smo vzdrževali status države proste bolezni modrikastega jezika, v letošnjem letu pa se bolezen hitro širi in resno ogroža našo živinorejo. Bolezen ima zelo veliko različic pojasnjuje Tomo Wankmüller dr. vet. med. in predsednik Veterinarske zbornice Slovenije.

VEČ ...|14. 8. 2025
Veterinar Tomo Wankmüller o bolezni modrikastega jezika: Edino sredstvo, ki v tem trenutku lahko pomaga so repelenti

Pred leti smo v Sloveniji vlagali velike napore, da smo vzdrževali status države proste bolezni modrikastega jezika, v letošnjem letu pa se bolezen hitro širi in resno ogroža našo živinorejo. Bolezen ima zelo veliko različic pojasnjuje Tomo Wankmüller dr. vet. med. in predsednik Veterinarske zbornice Slovenije.

Robert Božič

kmetijstvoživinorejabolezen modrikastega jezika

Življenje išče pot

VEČ ...|2. 7. 2025
Ko se staršem rodi gluh otrok, kam se obrniti?

Med nami živi vsaj gluhih 1200 oseb, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik. Staršem gluhih otrok pa je v pomoč tudi evropski projekt Silence/Tišina, kjer je na voljo veliko informacij o usposabljanju otroka za vsestranski razvoj. Gluha učiteljica mag. Petra Rezar je pojasnila tudi manj pozitivne strani polževega vsadka. 

Ko se staršem rodi gluh otrok, kam se obrniti?

Med nami živi vsaj gluhih 1200 oseb, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik. Staršem gluhih otrok pa je v pomoč tudi evropski projekt Silence/Tišina, kjer je na voljo veliko informacij o usposabljanju otroka za vsestranski razvoj. Gluha učiteljica mag. Petra Rezar je pojasnila tudi manj pozitivne strani polževega vsadka. 

polžev vsadekprojekt Silenceslovenski znakovni jezik

Življenje išče pot

Ko se staršem rodi gluh otrok, kam se obrniti?

Med nami živi vsaj gluhih 1200 oseb, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik. Staršem gluhih otrok pa je v pomoč tudi evropski projekt Silence/Tišina, kjer je na voljo veliko informacij o usposabljanju otroka za vsestranski razvoj. Gluha učiteljica mag. Petra Rezar je pojasnila tudi manj pozitivne strani polževega vsadka. 

VEČ ...|2. 7. 2025
Ko se staršem rodi gluh otrok, kam se obrniti?

Med nami živi vsaj gluhih 1200 oseb, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik. Staršem gluhih otrok pa je v pomoč tudi evropski projekt Silence/Tišina, kjer je na voljo veliko informacij o usposabljanju otroka za vsestranski razvoj. Gluha učiteljica mag. Petra Rezar je pojasnila tudi manj pozitivne strani polževega vsadka. 

s. Meta Potočnik

polžev vsadekprojekt Silenceslovenski znakovni jezik

Življenje išče pot

VEČ ...|30. 6. 2025
Gluha učiteljica Petra Rezar o svoji poklicni poti

S pomočjo tolmačke slovenskega znakovnega jezika Natašo Kordiš smo gostili gluho učiteljico likovne umetnosti in državljanske vzgoje mag. Petra Rezar. O njeni poti, o ovirah in polževem vsadku.

Gluha učiteljica Petra Rezar o svoji poklicni poti

S pomočjo tolmačke slovenskega znakovnega jezika Natašo Kordiš smo gostili gluho učiteljico likovne umetnosti in državljanske vzgoje mag. Petra Rezar. O njeni poti, o ovirah in polževem vsadku.

slovenski znakovni jezikgluhiZavod za gluhe in naglušne

Življenje išče pot

Gluha učiteljica Petra Rezar o svoji poklicni poti

S pomočjo tolmačke slovenskega znakovnega jezika Natašo Kordiš smo gostili gluho učiteljico likovne umetnosti in državljanske vzgoje mag. Petra Rezar. O njeni poti, o ovirah in polževem vsadku.

VEČ ...|30. 6. 2025
Gluha učiteljica Petra Rezar o svoji poklicni poti

S pomočjo tolmačke slovenskega znakovnega jezika Natašo Kordiš smo gostili gluho učiteljico likovne umetnosti in državljanske vzgoje mag. Petra Rezar. O njeni poti, o ovirah in polževem vsadku.

s. Meta Potočnik

slovenski znakovni jezikgluhiZavod za gluhe in naglušne

Naš pogled

VEČ ...|15. 4. 2025
Damijana Medved: Umetna inteligenca – odrešitev ali poguba?

Tokrat se sprehajamo po robu med upanjem in strahom – med tehnološkim napredkom in duhovnim iskanjem. Damijana Medved razmišlja o umetni inteligenci kot o prelomnici, ki jo nekateri vidijo kot odrešitev, drugi kot pogubo. Preko osebnih izkušenj z orodji, kot je ChatGPT, in dvomov, ki jih ta prinašajo, odpre pogovor o avtentičnosti, jeziku in zaupanju v lastne misli. V drugi polovici nas popelje na Oljsko goro, kjer doživi globoko duhovno refleksijo, prepleteno z razumevanjem Velike noči in skrivnosti človeške poti. Kaj, če je umetna inteligenca naša skupna Oljska gora – kraj preizkušnje, tišine in morda preobrazbe?

Damijana Medved: Umetna inteligenca – odrešitev ali poguba?

Tokrat se sprehajamo po robu med upanjem in strahom – med tehnološkim napredkom in duhovnim iskanjem. Damijana Medved razmišlja o umetni inteligenci kot o prelomnici, ki jo nekateri vidijo kot odrešitev, drugi kot pogubo. Preko osebnih izkušenj z orodji, kot je ChatGPT, in dvomov, ki jih ta prinašajo, odpre pogovor o avtentičnosti, jeziku in zaupanju v lastne misli. V drugi polovici nas popelje na Oljsko goro, kjer doživi globoko duhovno refleksijo, prepleteno z razumevanjem Velike noči in skrivnosti človeške poti. Kaj, če je umetna inteligenca naša skupna Oljska gora – kraj preizkušnje, tišine in morda preobrazbe?

komentarumetna inteligencaChatGPTavtentičnostjezikVelika nočOljska goraduhovnostbranjeJeruzalemDamijana Medved

Naš pogled

Damijana Medved: Umetna inteligenca – odrešitev ali poguba?

Tokrat se sprehajamo po robu med upanjem in strahom – med tehnološkim napredkom in duhovnim iskanjem. Damijana Medved razmišlja o umetni inteligenci kot o prelomnici, ki jo nekateri vidijo kot odrešitev, drugi kot pogubo. Preko osebnih izkušenj z orodji, kot je ChatGPT, in dvomov, ki jih ta prinašajo, odpre pogovor o avtentičnosti, jeziku in zaupanju v lastne misli. V drugi polovici nas popelje na Oljsko goro, kjer doživi globoko duhovno refleksijo, prepleteno z razumevanjem Velike noči in skrivnosti človeške poti. Kaj, če je umetna inteligenca naša skupna Oljska gora – kraj preizkušnje, tišine in morda preobrazbe?

VEČ ...|15. 4. 2025
Damijana Medved: Umetna inteligenca – odrešitev ali poguba?

Tokrat se sprehajamo po robu med upanjem in strahom – med tehnološkim napredkom in duhovnim iskanjem. Damijana Medved razmišlja o umetni inteligenci kot o prelomnici, ki jo nekateri vidijo kot odrešitev, drugi kot pogubo. Preko osebnih izkušenj z orodji, kot je ChatGPT, in dvomov, ki jih ta prinašajo, odpre pogovor o avtentičnosti, jeziku in zaupanju v lastne misli. V drugi polovici nas popelje na Oljsko goro, kjer doživi globoko duhovno refleksijo, prepleteno z razumevanjem Velike noči in skrivnosti človeške poti. Kaj, če je umetna inteligenca naša skupna Oljska gora – kraj preizkušnje, tišine in morda preobrazbe?

Damijana Medved

komentarumetna inteligencaChatGPTavtentičnostjezikVelika nočOljska goraduhovnostbranjeJeruzalemDamijana Medved

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 12. 2024
Dr. Saška Štumberger o slovenističnem simpoziju Obdobja

Pred dnevi je potekal 43. mednarodni slovenistični znanstveni simpozij Obdobja z naslovno temo Predpis in norma v jeziku, ki ga je pripravila Filozofska fakulteta, oddelek za slovenistiko.  Z nami je bila predsednica dr. Saška Štumberger, ki je spregovorila tudi o moškem naslavljanju ženskih priimkov, ki se je začelo intenzivno pojavljati v zadnjih nekaj letih. 

Dr. Saška Štumberger o slovenističnem simpoziju Obdobja

Pred dnevi je potekal 43. mednarodni slovenistični znanstveni simpozij Obdobja z naslovno temo Predpis in norma v jeziku, ki ga je pripravila Filozofska fakulteta, oddelek za slovenistiko.  Z nami je bila predsednica dr. Saška Štumberger, ki je spregovorila tudi o moškem naslavljanju ženskih priimkov, ki se je začelo intenzivno pojavljati v zadnjih nekaj letih. 

kulturajeziksimpozij ObdobjaSaška Štumberger

Kulturni utrinki

Dr. Saška Štumberger o slovenističnem simpoziju Obdobja

Pred dnevi je potekal 43. mednarodni slovenistični znanstveni simpozij Obdobja z naslovno temo Predpis in norma v jeziku, ki ga je pripravila Filozofska fakulteta, oddelek za slovenistiko.  Z nami je bila predsednica dr. Saška Štumberger, ki je spregovorila tudi o moškem naslavljanju ženskih priimkov, ki se je začelo intenzivno pojavljati v zadnjih nekaj letih. 

VEČ ...|10. 12. 2024
Dr. Saška Štumberger o slovenističnem simpoziju Obdobja

Pred dnevi je potekal 43. mednarodni slovenistični znanstveni simpozij Obdobja z naslovno temo Predpis in norma v jeziku, ki ga je pripravila Filozofska fakulteta, oddelek za slovenistiko.  Z nami je bila predsednica dr. Saška Štumberger, ki je spregovorila tudi o moškem naslavljanju ženskih priimkov, ki se je začelo intenzivno pojavljati v zadnjih nekaj letih. 

Jože Bartolj

kulturajeziksimpozij ObdobjaSaška Štumberger

Via positiva

VEČ ...|28. 11. 2024
Prof. dr. Hotimir Tivadar: Poslanstvo Radia Ognjišče je tudi skrb za kakovostno izreko

Na dan dopolnitve jubilejnih trideset let rednega oddajanja Radia Ognjišče smo se pogovarjali s prof. dr. Hotimirjem Tivadarjem, slovenistom in jezikoslovcem, predstojnikom Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Govorili smo o pomenu ohranjanja visoke ravni zbornega radijskega govora, o rabi slovenščine na našem mediju, kakšna sploh je širše jezikovna krajina v Sloveniji, kakšno mesto - kot eden izmed nacionalno pomembnejših skrbnikov visoke ravni jezika, v njej zastopa naš medij. 

Prof. dr. Hotimir Tivadar: Poslanstvo Radia Ognjišče je tudi skrb za kakovostno izreko

Na dan dopolnitve jubilejnih trideset let rednega oddajanja Radia Ognjišče smo se pogovarjali s prof. dr. Hotimirjem Tivadarjem, slovenistom in jezikoslovcem, predstojnikom Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Govorili smo o pomenu ohranjanja visoke ravni zbornega radijskega govora, o rabi slovenščine na našem mediju, kakšna sploh je širše jezikovna krajina v Sloveniji, kakšno mesto - kot eden izmed nacionalno pomembnejših skrbnikov visoke ravni jezika, v njej zastopa naš medij. 

jezikkulturadružba

Via positiva

Prof. dr. Hotimir Tivadar: Poslanstvo Radia Ognjišče je tudi skrb za kakovostno izreko

Na dan dopolnitve jubilejnih trideset let rednega oddajanja Radia Ognjišče smo se pogovarjali s prof. dr. Hotimirjem Tivadarjem, slovenistom in jezikoslovcem, predstojnikom Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Govorili smo o pomenu ohranjanja visoke ravni zbornega radijskega govora, o rabi slovenščine na našem mediju, kakšna sploh je širše jezikovna krajina v Sloveniji, kakšno mesto - kot eden izmed nacionalno pomembnejših skrbnikov visoke ravni jezika, v njej zastopa naš medij. 

VEČ ...|28. 11. 2024
Prof. dr. Hotimir Tivadar: Poslanstvo Radia Ognjišče je tudi skrb za kakovostno izreko

Na dan dopolnitve jubilejnih trideset let rednega oddajanja Radia Ognjišče smo se pogovarjali s prof. dr. Hotimirjem Tivadarjem, slovenistom in jezikoslovcem, predstojnikom Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Govorili smo o pomenu ohranjanja visoke ravni zbornega radijskega govora, o rabi slovenščine na našem mediju, kakšna sploh je širše jezikovna krajina v Sloveniji, kakšno mesto - kot eden izmed nacionalno pomembnejših skrbnikov visoke ravni jezika, v njej zastopa naš medij. 

Nataša Ličen

jezikkulturadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|25. 11. 2024
Erika Ašič o slovencih, ki lahko po svetu hodimo zdvigneno glavo

Avtorica obravnava osrednje teme šeste mednarodne konference o domoljubju in nacionalnem ponosu. Poudarjena sta pomen družine in skupnosti pri ohranjanju jezika ter kritičnost do medijev, ki oblikujejo našo identiteto.

Erika Ašič o slovencih, ki lahko po svetu hodimo zdvigneno glavo

Avtorica obravnava osrednje teme šeste mednarodne konference o domoljubju in nacionalnem ponosu. Poudarjena sta pomen družine in skupnosti pri ohranjanju jezika ter kritičnost do medijev, ki oblikujejo našo identiteto.

komentarpolitikadružbakonferencavzgojaljubezendomovinadomoljubjenacionalni ponosdružinaskupnostjezikidentiteta

Komentar Domovina.je

Erika Ašič o slovencih, ki lahko po svetu hodimo zdvigneno glavo

Avtorica obravnava osrednje teme šeste mednarodne konference o domoljubju in nacionalnem ponosu. Poudarjena sta pomen družine in skupnosti pri ohranjanju jezika ter kritičnost do medijev, ki oblikujejo našo identiteto.

VEČ ...|25. 11. 2024
Erika Ašič o slovencih, ki lahko po svetu hodimo zdvigneno glavo

Avtorica obravnava osrednje teme šeste mednarodne konference o domoljubju in nacionalnem ponosu. Poudarjena sta pomen družine in skupnosti pri ohranjanju jezika ter kritičnost do medijev, ki oblikujejo našo identiteto.

Erika Ašič

komentarpolitikadružbakonferencavzgojaljubezendomovinadomoljubjenacionalni ponosdružinaskupnostjezikidentiteta

Svetovalnica

VEČ ...|31. 10. 2024
Praznično jutro: Fran in Franja - o slovenskem jeziku v digitalni dobi

Obdobje reformacije je Slovencem prineslo prve tiskane knjige v slovenščini, prvo slovnico in s tem slovenski knjižni jezik. V Prazničnem jutru smo se posvetili slovenski besedi v digitalni obliki. Desetletje po rojstvu jezikovnega portala Fran  je zaživela še Franja - nov večjezični portal. Tako o uporabi, funkcionalnosti kot o razvojnih načrtih sta spregovorila sodelavca Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša - dr. Duša Dívjak Race in dr. Andrej Perdih.

Praznično jutro: Fran in Franja - o slovenskem jeziku v digitalni dobi

Obdobje reformacije je Slovencem prineslo prve tiskane knjige v slovenščini, prvo slovnico in s tem slovenski knjižni jezik. V Prazničnem jutru smo se posvetili slovenski besedi v digitalni obliki. Desetletje po rojstvu jezikovnega portala Fran  je zaživela še Franja - nov večjezični portal. Tako o uporabi, funkcionalnosti kot o razvojnih načrtih sta spregovorila sodelavca Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša - dr. Duša Dívjak Race in dr. Andrej Perdih.

reformacijaslovenščinajezikovni portalFranFranjasvetovanje

Svetovalnica

Praznično jutro: Fran in Franja - o slovenskem jeziku v digitalni dobi

Obdobje reformacije je Slovencem prineslo prve tiskane knjige v slovenščini, prvo slovnico in s tem slovenski knjižni jezik. V Prazničnem jutru smo se posvetili slovenski besedi v digitalni obliki. Desetletje po rojstvu jezikovnega portala Fran  je zaživela še Franja - nov večjezični portal. Tako o uporabi, funkcionalnosti kot o razvojnih načrtih sta spregovorila sodelavca Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša - dr. Duša Dívjak Race in dr. Andrej Perdih.

VEČ ...|31. 10. 2024
Praznično jutro: Fran in Franja - o slovenskem jeziku v digitalni dobi

Obdobje reformacije je Slovencem prineslo prve tiskane knjige v slovenščini, prvo slovnico in s tem slovenski knjižni jezik. V Prazničnem jutru smo se posvetili slovenski besedi v digitalni obliki. Desetletje po rojstvu jezikovnega portala Fran  je zaživela še Franja - nov večjezični portal. Tako o uporabi, funkcionalnosti kot o razvojnih načrtih sta spregovorila sodelavca Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša - dr. Duša Dívjak Race in dr. Andrej Perdih.

Blaž Lesnik

reformacijaslovenščinajezikovni portalFranFranjasvetovanje

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|15. 8. 2025
Andreja Eržen Firšt: Moč besede

Prava moč Božje besede se razodeva v tišini našega srca, v ljubezni, ko stopimo pred Marijino podobo in čutimo njeno milost. Pisatelj Ivan Cankar je o Mariji Pomagaj zapisal: »Ozrle se bodo vate usmiljene oči Matere z Brezja in potolažen boš«. Ozrimo se k Mariji, zaupajmo ji naše misli in potolaženi bomo. 

Komentar je pripravila Vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.

Andreja Eržen Firšt: Moč besede

Prava moč Božje besede se razodeva v tišini našega srca, v ljubezni, ko stopimo pred Marijino podobo in čutimo njeno milost. Pisatelj Ivan Cankar je o Mariji Pomagaj zapisal: »Ozrle se bodo vate usmiljene oči Matere z Brezja in potolažen boš«. Ozrimo se k Mariji, zaupajmo ji naše misli in potolaženi bomo. 

Komentar je pripravila Vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.

Andreja Eržen Firšt

komentardružbaduhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 8. 2025
Prof. dr. Ernest Petrič o aktualnem dogajanju doma in po svetu

V uvodnem delu oddaje je spregovoril o 50-letnici podpisa helsinške listine, ki je postavila določila za vzdrževanje mednarodnega reda. O tem, ali bi v primeru vojne v Ukrajini, je postavila pod vprašaj varnost v Evropi, potrebovali nek nov pristop. Dotaknil se je bližnjega srečanja ameriškega in ruskega predsednika Trumpa in Putina na Aljaski. Spregovoril o razmerah v Gazi, terorističnih organizacijah med Palestinci kot je Hamas in njihovih zaščitnikih. Povedal je, zakaj izjava Katedrale svobode o strateški in civilizacijski uvrščenosti Slovenije. Na področju notranjepolitičnega dogajanja pa o demontaži KPK, o vroči politični jeseni ... 




 

Prof. dr. Ernest Petrič o aktualnem dogajanju doma in po svetu

V uvodnem delu oddaje je spregovoril o 50-letnici podpisa helsinške listine, ki je postavila določila za vzdrževanje mednarodnega reda. O tem, ali bi v primeru vojne v Ukrajini, je postavila pod vprašaj varnost v Evropi, potrebovali nek nov pristop. Dotaknil se je bližnjega srečanja ameriškega in ruskega predsednika Trumpa in Putina na Aljaski. Spregovoril o razmerah v Gazi, terorističnih organizacijah med Palestinci kot je Hamas in njihovih zaščitnikih. Povedal je, zakaj izjava Katedrale svobode o strateški in civilizacijski uvrščenosti Slovenije. Na področju notranjepolitičnega dogajanja pa o demontaži KPK, o vroči politični jeseni ... 




 

Tone Gorjup

politikaUkrajinaGaza

Globine

VEČ ...|12. 8. 2025
Dialog z ateizmom #7 - refleksija

Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si

Dialog z ateizmom #7 - refleksija

Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si

Blaž Lesnik

duhovnostateizemveradialog

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 8. 2025
Na rožnico se bodo spomnili Čedermaca - msgr. Qualizze

Vnebovzetje je največji Marijin praznik v liturgičnem koledarju, zato je med Slovenci poznan tudi z imeni veliki šmaren, šmarna miša in rožnica. Tako mu med drugim pravijo v Nediških dolinah v Furlaniji. Najbolj znano praznovanje je v Dreki. Vsako leto ga je slovesno pripravil msgr. Marino Qualizza, ki pa je pred tremi meseci, meseca maja odšel v večnost. Veliko ljudi od vsepovsod je prišlo k njegovi sveti maši v lepo cerkev Vnebovzete Božje Matere nad Krasom, piše petnajstdnevnik Dom. Letos bo  prva rožinca brez čedermaca msgr. Qualizze, se pa bodo naj spomnili pri opoldanski sveti maši, ki jo bo daroval videmski nadškof msgr. Riccardo Lamba. Na začetku bo blagoslovil snopiče rož in na koncu vodil procesijo s podobo Device Marije. Pel bo zbor Rečan Aldo Klodič. Nadškof bo ob tej priložnosti blagoslovil spomenik duhovnikom, ki so se rodili v Dreki ali so tam delovali. Nanj so namreč dodali ime msgr. Qualizze, ki je tja hodil maševal kar 37 let. Na istem spomeniku je tudi ime Emila Cenciga, ki je bil župnik med letoma 1989 in 2007. Tudi njega se bodo spomnili, saj letos mineva sto let od njegovega rojstva.

Na rožnico se bodo spomnili Čedermaca - msgr. Qualizze

Vnebovzetje je največji Marijin praznik v liturgičnem koledarju, zato je med Slovenci poznan tudi z imeni veliki šmaren, šmarna miša in rožnica. Tako mu med drugim pravijo v Nediških dolinah v Furlaniji. Najbolj znano praznovanje je v Dreki. Vsako leto ga je slovesno pripravil msgr. Marino Qualizza, ki pa je pred tremi meseci, meseca maja odšel v večnost. Veliko ljudi od vsepovsod je prišlo k njegovi sveti maši v lepo cerkev Vnebovzete Božje Matere nad Krasom, piše petnajstdnevnik Dom. Letos bo  prva rožinca brez čedermaca msgr. Qualizze, se pa bodo naj spomnili pri opoldanski sveti maši, ki jo bo daroval videmski nadškof msgr. Riccardo Lamba. Na začetku bo blagoslovil snopiče rož in na koncu vodil procesijo s podobo Device Marije. Pel bo zbor Rečan Aldo Klodič. Nadškof bo ob tej priložnosti blagoslovil spomenik duhovnikom, ki so se rodili v Dreki ali so tam delovali. Nanj so namreč dodali ime msgr. Qualizze, ki je tja hodil maševal kar 37 let. Na istem spomeniku je tudi ime Emila Cenciga, ki je bil župnik med letoma 1989 in 2007. Tudi njega se bodo spomnili, saj letos mineva sto let od njegovega rojstva.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Doživetja narave

VEČ ...|15. 8. 2025
Molitev v hoji, tišini, na višini

Marija je najboljša učiteljica tišine, ki jo iščemo tudi v gorskem svetu. Zakaj so gore prostor, kjer človek lažje začuti presežno? Kako se v tišini narave rojeva molitev in kako Marijino varstvo občutijo na svojih poteh gorski tekač, padalec in zlatomašnik ter oskrbnik svetišča na Kredarici? Naši gostje na praznik Marjinega vnebovzetja so bili trije duhovniki: dr. Matjaž Celarc, Jože Poje in Miro Šlibar.

Molitev v hoji, tišini, na višini

Marija je najboljša učiteljica tišine, ki jo iščemo tudi v gorskem svetu. Zakaj so gore prostor, kjer človek lažje začuti presežno? Kako se v tišini narave rojeva molitev in kako Marijino varstvo občutijo na svojih poteh gorski tekač, padalec in zlatomašnik ter oskrbnik svetišča na Kredarici? Naši gostje na praznik Marjinega vnebovzetja so bili trije duhovniki: dr. Matjaž Celarc, Jože Poje in Miro Šlibar.

Blaž Lesnik

naravagoreMarijatišinamolitevduhovnostgorski tekpadalstvoKredarica

Radijska kateheza

VEČ ...|16. 8. 2025
Upanje v času bolezni

Slišali smo pogovor z našo sodelavko Matejo Feltrin Novljan in lurškim kaplanom Mirom Šlibarjem. Spregovorila sta o sprejemanju bolezni raka, ki ju je obiskala. Povedala sta, kako je vplivala na njun pogled na življenje, na odnos z Bogom in kaj pomeni podporna mreža odnosov.

Upanje v času bolezni

Slišali smo pogovor z našo sodelavko Matejo Feltrin Novljan in lurškim kaplanom Mirom Šlibarjem. Spregovorila sta o sprejemanju bolezni raka, ki ju je obiskala. Povedala sta, kako je vplivala na njun pogled na življenje, na odnos z Bogom in kaj pomeni podporna mreža odnosov.

S. Meta Potočnik

duhovnostdiagnoza rakpodporne skupinevera

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|16. 8. 2025
Pred 20. nedeljo med letom

Najprej smo slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil škof Jurij Bizjak. Sledile so prve nedeljske večernice in molitev rožnega venca, s katerim smo dali hvalo in čast Mariji Vnebovzeti. V času bolezni je pomembna krepost upanja, ki človeku dviga pogled naprej in preprečuje obupanost in črnogledost. Kako sta čas bolezni po diagnozi preživljala letošnji zlatomašnik Miro Šlibar in Mateja Feltrin Novljan? Kako delujejo podporne skupine za tiste, ki so raka že preboleli? Seveda smo nekaj besed namenili tudi prazniku Marije Vnebovzete in njunem odnosu z Marijo. 

Pred 20. nedeljo med letom

Najprej smo slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil škof Jurij Bizjak. Sledile so prve nedeljske večernice in molitev rožnega venca, s katerim smo dali hvalo in čast Mariji Vnebovzeti. V času bolezni je pomembna krepost upanja, ki človeku dviga pogled naprej in preprečuje obupanost in črnogledost. Kako sta čas bolezni po diagnozi preživljala letošnji zlatomašnik Miro Šlibar in Mateja Feltrin Novljan? Kako delujejo podporne skupine za tiste, ki so raka že preboleli? Seveda smo nekaj besed namenili tudi prazniku Marije Vnebovzete in njunem odnosu z Marijo. 

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Naš gost

VEČ ...|16. 8. 2025
p. Janez Mihelčič, misijonar

Odšli smo v Radovljico, Ljubljano, Rim, na Irsko, Japonsko, v Srbijo, Kirgizijo in še kam. Pogovarjali bi se lahko v ruščini, japonščini, angleščini, francoščini, pa po grško ali latinsko in še kako ... Z nam je bil namreč zlatomašnik, misijonar jezuit p. Janez Mihelčič. Spoznali smo bogato pot duhovnika, profesorja, moža globoke vere in prijaznega nasmeha, ki pravi: Če bi se moral še enkrat odločiti, bi stopil na enako pot!

p. Janez Mihelčič, misijonar

Odšli smo v Radovljico, Ljubljano, Rim, na Irsko, Japonsko, v Srbijo, Kirgizijo in še kam. Pogovarjali bi se lahko v ruščini, japonščini, angleščini, francoščini, pa po grško ali latinsko in še kako ... Z nam je bil namreč zlatomašnik, misijonar jezuit p. Janez Mihelčič. Spoznali smo bogato pot duhovnika, profesorja, moža globoke vere in prijaznega nasmeha, ki pravi: Če bi se moral še enkrat odločiti, bi stopil na enako pot!

Radio Ognjišče

spominživljenjemisijonarjezuitp: Janez Mihelcic

Za življenje

VEČ ...|16. 8. 2025
Miha Kramli

O varni uporabi elektronskih sredstev je v oddaji Za življenje govoril strokovnjak za nekemično odvisnost Miha Kramli.

Miha Kramli

O varni uporabi elektronskih sredstev je v oddaji Za življenje govoril strokovnjak za nekemično odvisnost Miha Kramli.

Radio Ognjišče

vzgojaduhovnost