Komentar Časnik.si

VEČ ...|21. 4. 2021
Dr. Stane Granda: Nerešene jugoslovanske tragične usode ne smejo vplivati na slovensko notranjo politiko

V komentarju avtor razmišlja o jugonostalgiji, ki se kaže na različne načine; komentator se dotakne predvsem njenega odmeva v svetu kulture in obžaluje, da nekateri kulturniki izhajajo iz jugo-beograjske tradicije, namesto iz srednjeevropskih in zahodnoevroskih okvirov v smislu najpristnejše slovenske kulturne dediščine. Omalovažuje tudi delovanje SAZU in ZRC SAZU. Kajti - tako dr. Stane Granda - dejstvo je, da nekateri Janezu Janši nikoli ne bodo odpustili slovenske osamosvojitve, v kateri mnogi vidijo povod za razpad Jugoslavije.

Dr. Stane Granda: Nerešene jugoslovanske tragične usode ne smejo vplivati na slovensko notranjo politiko

V komentarju avtor razmišlja o jugonostalgiji, ki se kaže na različne načine; komentator se dotakne predvsem njenega odmeva v svetu kulture in obžaluje, da nekateri kulturniki izhajajo iz jugo-beograjske tradicije, namesto iz srednjeevropskih in zahodnoevroskih okvirov v smislu najpristnejše slovenske kulturne dediščine. Omalovažuje tudi delovanje SAZU in ZRC SAZU. Kajti - tako dr. Stane Granda - dejstvo je, da nekateri Janezu Janši nikoli ne bodo odpustili slovenske osamosvojitve, v kateri mnogi vidijo povod za razpad Jugoslavije.

komentarjugonostalgijaJugoslavijaSAZUJanez Janšaosamosvojitev

Komentar Časnik.si

Dr. Stane Granda: Nerešene jugoslovanske tragične usode ne smejo vplivati na slovensko notranjo politiko

V komentarju avtor razmišlja o jugonostalgiji, ki se kaže na različne načine; komentator se dotakne predvsem njenega odmeva v svetu kulture in obžaluje, da nekateri kulturniki izhajajo iz jugo-beograjske tradicije, namesto iz srednjeevropskih in zahodnoevroskih okvirov v smislu najpristnejše slovenske kulturne dediščine. Omalovažuje tudi delovanje SAZU in ZRC SAZU. Kajti - tako dr. Stane Granda - dejstvo je, da nekateri Janezu Janši nikoli ne bodo odpustili slovenske osamosvojitve, v kateri mnogi vidijo povod za razpad Jugoslavije.

VEČ ...|21. 4. 2021
Dr. Stane Granda: Nerešene jugoslovanske tragične usode ne smejo vplivati na slovensko notranjo politiko

V komentarju avtor razmišlja o jugonostalgiji, ki se kaže na različne načine; komentator se dotakne predvsem njenega odmeva v svetu kulture in obžaluje, da nekateri kulturniki izhajajo iz jugo-beograjske tradicije, namesto iz srednjeevropskih in zahodnoevroskih okvirov v smislu najpristnejše slovenske kulturne dediščine. Omalovažuje tudi delovanje SAZU in ZRC SAZU. Kajti - tako dr. Stane Granda - dejstvo je, da nekateri Janezu Janši nikoli ne bodo odpustili slovenske osamosvojitve, v kateri mnogi vidijo povod za razpad Jugoslavije.

Stane Granda

komentarjugonostalgijaJugoslavijaSAZUJanez Janšaosamosvojitev

Pogovor o

VEČ ...|23. 12. 2020
Pogovor z Lojzetom Peterletom ob 30-letnici plebiscita

23. decembra je minilo 30 let od plebiscita. V Pogovoru o smo gostili predsednika osamosvojitvene vlade Lojzeta Peterleta. Spregovoril je o spominih na tisti čas pa tudi o tem, kako bi morali politiki postopati danes.

Pogovor z Lojzetom Peterletom ob 30-letnici plebiscita

23. decembra je minilo 30 let od plebiscita. V Pogovoru o smo gostili predsednika osamosvojitvene vlade Lojzeta Peterleta. Spregovoril je o spominih na tisti čas pa tudi o tem, kako bi morali politiki postopati danes.

politikazgodovinaplebiscitDemososamosvojitevSlovenija

Pogovor o

Pogovor z Lojzetom Peterletom ob 30-letnici plebiscita
23. decembra je minilo 30 let od plebiscita. V Pogovoru o smo gostili predsednika osamosvojitvene vlade Lojzeta Peterleta. Spregovoril je o spominih na tisti čas pa tudi o tem, kako bi morali politiki postopati danes.
VEČ ...|23. 12. 2020
Pogovor z Lojzetom Peterletom ob 30-letnici plebiscita
23. decembra je minilo 30 let od plebiscita. V Pogovoru o smo gostili predsednika osamosvojitvene vlade Lojzeta Peterleta. Spregovoril je o spominih na tisti čas pa tudi o tem, kako bi morali politiki postopati danes.

Alen Salihović

politikazgodovinaplebiscitDemososamosvojitevSlovenija

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|7. 12. 2020
Dr. Ernest Petrič: Lahko gremo naprej in šli bomo naprej.

V tej težki situaciji, ki jo je povzročil covid-19, je po besedah dr. Ernesta Petriča potrebno ohraniti optimizem. »Lahko gremo naprej in šli bomo naprej. Veliko lažje in veliko bolj uspešno bomo pa šli, če bomo zmogli stopiti skupaj.« V tokratni oddaji je prof. Petrič spregovoril še o predplebiscitnem času pred tridesetimi leti, o vlogi Cerkve in nadškofa Šuštarja v tem dogajanju, o spopadanju z virusom, odnosu do slovenske vojske, reševanju neustavnosti volilne zakonodaje.

Dr. Ernest Petrič: Lahko gremo naprej in šli bomo naprej.

V tej težki situaciji, ki jo je povzročil covid-19, je po besedah dr. Ernesta Petriča potrebno ohraniti optimizem. »Lahko gremo naprej in šli bomo naprej. Veliko lažje in veliko bolj uspešno bomo pa šli, če bomo zmogli stopiti skupaj.« V tokratni oddaji je prof. Petrič spregovoril še o predplebiscitnem času pred tridesetimi leti, o vlogi Cerkve in nadškofa Šuštarja v tem dogajanju, o spopadanju z virusom, odnosu do slovenske vojske, reševanju neustavnosti volilne zakonodaje.

politikazdravstvoosamosvojitevplebiscitSlovenska vojska

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Ernest Petrič: Lahko gremo naprej in šli bomo naprej.

V tej težki situaciji, ki jo je povzročil covid-19, je po besedah dr. Ernesta Petriča potrebno ohraniti optimizem. »Lahko gremo naprej in šli bomo naprej. Veliko lažje in veliko bolj uspešno bomo pa šli, če bomo zmogli stopiti skupaj.« V tokratni oddaji je prof. Petrič spregovoril še o predplebiscitnem času pred tridesetimi leti, o vlogi Cerkve in nadškofa Šuštarja v tem dogajanju, o spopadanju z virusom, odnosu do slovenske vojske, reševanju neustavnosti volilne zakonodaje.

VEČ ...|7. 12. 2020
Dr. Ernest Petrič: Lahko gremo naprej in šli bomo naprej.

V tej težki situaciji, ki jo je povzročil covid-19, je po besedah dr. Ernesta Petriča potrebno ohraniti optimizem. »Lahko gremo naprej in šli bomo naprej. Veliko lažje in veliko bolj uspešno bomo pa šli, če bomo zmogli stopiti skupaj.« V tokratni oddaji je prof. Petrič spregovoril še o predplebiscitnem času pred tridesetimi leti, o vlogi Cerkve in nadškofa Šuštarja v tem dogajanju, o spopadanju z virusom, odnosu do slovenske vojske, reševanju neustavnosti volilne zakonodaje.

Tone Gorjup

politikazdravstvoosamosvojitevplebiscitSlovenska vojska

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 8. 2020
Dr. Pesek: Upam, da družabni mediji niso realen odsev razmer med ljudmi

Prihodnje leto bomo praznovali 30 let samostojne Slovenije. Letošnje leto je zato v znamenju začetka demokratičnih procesov, ki so pripeljali do samostojne poti naše države. Že od takrat dogodke podrobno spremlja in jih v knjigah popisuje tudi zgodovinarka in novinarka dr. Rosvita Pesek. Na posestvu Brdo pri Kranju je nedavno za prvi program Televizije Slovenija posnela intervjuje s ključnimi osamosvojitelji.

Dr. Pesek: Upam, da družabni mediji niso realen odsev razmer med ljudmi

Prihodnje leto bomo praznovali 30 let samostojne Slovenije. Letošnje leto je zato v znamenju začetka demokratičnih procesov, ki so pripeljali do samostojne poti naše države. Že od takrat dogodke podrobno spremlja in jih v knjigah popisuje tudi zgodovinarka in novinarka dr. Rosvita Pesek. Na posestvu Brdo pri Kranju je nedavno za prvi program Televizije Slovenija posnela intervjuje s ključnimi osamosvojitelji.

slovenijapetreleosamosvojitevdemokracijakoronavirusinforosvita pesekjanšakučanrupel

Informativni prispevki

Dr. Pesek: Upam, da družabni mediji niso realen odsev razmer med ljudmi
Prihodnje leto bomo praznovali 30 let samostojne Slovenije. Letošnje leto je zato v znamenju začetka demokratičnih procesov, ki so pripeljali do samostojne poti naše države. Že od takrat dogodke podrobno spremlja in jih v knjigah popisuje tudi zgodovinarka in novinarka dr. Rosvita Pesek. Na posestvu Brdo pri Kranju je nedavno za prvi program Televizije Slovenija posnela intervjuje s ključnimi osamosvojitelji.
VEČ ...|3. 8. 2020
Dr. Pesek: Upam, da družabni mediji niso realen odsev razmer med ljudmi
Prihodnje leto bomo praznovali 30 let samostojne Slovenije. Letošnje leto je zato v znamenju začetka demokratičnih procesov, ki so pripeljali do samostojne poti naše države. Že od takrat dogodke podrobno spremlja in jih v knjigah popisuje tudi zgodovinarka in novinarka dr. Rosvita Pesek. Na posestvu Brdo pri Kranju je nedavno za prvi program Televizije Slovenija posnela intervjuje s ključnimi osamosvojitelji.

Alen Salihović

slovenijapetreleosamosvojitevdemokracijakoronavirusinforosvita pesekjanšakučanrupel

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 5. 2020
Nagovor predsednika države Boruta Pahorja ob 30 letnici nastanka Demos-ove vlade

Pred 30. leti je bila v takratni skupščini potrjena Demosova vlada, ki je Slovenijo vodila po prvih demokratičnih volitvah aprila 1990. Izpeljala je osamosvojitev in začrtala temelje za razvoj države. Ob tej priložnosti je bila v predsedniški palači slovesnost, na kateri sta spregovorila predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle in predsednik republike Borut Pahor.

Nagovor predsednika države Boruta Pahorja ob 30 letnici nastanka Demos-ove vlade

Pred 30. leti je bila v takratni skupščini potrjena Demosova vlada, ki je Slovenijo vodila po prvih demokratičnih volitvah aprila 1990. Izpeljala je osamosvojitev in začrtala temelje za razvoj države. Ob tej priložnosti je bila v predsedniški palači slovesnost, na kateri sta spregovorila predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle in predsednik republike Borut Pahor.

infopolitikaosamosvojitev

Informativni prispevki

Nagovor predsednika države Boruta Pahorja ob 30 letnici nastanka Demos-ove vlade
Pred 30. leti je bila v takratni skupščini potrjena Demosova vlada, ki je Slovenijo vodila po prvih demokratičnih volitvah aprila 1990. Izpeljala je osamosvojitev in začrtala temelje za razvoj države. Ob tej priložnosti je bila v predsedniški palači slovesnost, na kateri sta spregovorila predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle in predsednik republike Borut Pahor.
VEČ ...|16. 5. 2020
Nagovor predsednika države Boruta Pahorja ob 30 letnici nastanka Demos-ove vlade
Pred 30. leti je bila v takratni skupščini potrjena Demosova vlada, ki je Slovenijo vodila po prvih demokratičnih volitvah aprila 1990. Izpeljala je osamosvojitev in začrtala temelje za razvoj države. Ob tej priložnosti je bila v predsedniški palači slovesnost, na kateri sta spregovorila predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle in predsednik republike Borut Pahor.

Alen Salihović

infopolitikaosamosvojitev

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 5. 2020
Nagovor predsednika osamosvojitvene vlade Lojzeta Peterleta ob 30 letnici nastanka Demos-ove vlade

Pred 30. leti je bila v takratni skupščini potrjena Demosova vlada, ki je Slovenijo vodila po prvih demokratičnih volitvah aprila 1990. Izpeljala je osamosvojitev in začrtala temelje za razvoj države. Ob tej priložnosti je bila v predsedniški palači slovesnost, na kateri sta spregovorila predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle in predsednik republike Borut Pahor.

Nagovor predsednika osamosvojitvene vlade Lojzeta Peterleta ob 30 letnici nastanka Demos-ove vlade

Pred 30. leti je bila v takratni skupščini potrjena Demosova vlada, ki je Slovenijo vodila po prvih demokratičnih volitvah aprila 1990. Izpeljala je osamosvojitev in začrtala temelje za razvoj države. Ob tej priložnosti je bila v predsedniški palači slovesnost, na kateri sta spregovorila predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle in predsednik republike Borut Pahor.

infopolitikaosamosvojitev

Informativni prispevki

Nagovor predsednika osamosvojitvene vlade Lojzeta Peterleta ob 30 letnici nastanka Demos-ove vlade
Pred 30. leti je bila v takratni skupščini potrjena Demosova vlada, ki je Slovenijo vodila po prvih demokratičnih volitvah aprila 1990. Izpeljala je osamosvojitev in začrtala temelje za razvoj države. Ob tej priložnosti je bila v predsedniški palači slovesnost, na kateri sta spregovorila predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle in predsednik republike Borut Pahor.
VEČ ...|16. 5. 2020
Nagovor predsednika osamosvojitvene vlade Lojzeta Peterleta ob 30 letnici nastanka Demos-ove vlade
Pred 30. leti je bila v takratni skupščini potrjena Demosova vlada, ki je Slovenijo vodila po prvih demokratičnih volitvah aprila 1990. Izpeljala je osamosvojitev in začrtala temelje za razvoj države. Ob tej priložnosti je bila v predsedniški palači slovesnost, na kateri sta spregovorila predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle in predsednik republike Borut Pahor.

Alen Salihović

infopolitikaosamosvojitev

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 4. 2020
Peterle o cvetni nedelji, ki je leta 1990 prinesla demokratično Slovenijo

»Pridite na cvetno nedeljo na volišča in si vzemite prihodnost!« S tem povabilom je predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle pozval sodržavljane, naj se udeležijo volitev. Zato je cvetna nedelja, ki je bila takrat 8. aprila na poseben način zapisana v zgodovini našega naroda. Na današnji dan pred tridesetimi leti smo tako dobili demokratično Slovenijo.

Peterle o cvetni nedelji, ki je leta 1990 prinesla demokratično Slovenijo

»Pridite na cvetno nedeljo na volišča in si vzemite prihodnost!« S tem povabilom je predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle pozval sodržavljane, naj se udeležijo volitev. Zato je cvetna nedelja, ki je bila takrat 8. aprila na poseben način zapisana v zgodovini našega naroda. Na današnji dan pred tridesetimi leti smo tako dobili demokratično Slovenijo.

slovenijapetreleosamosvojitevdemokracijakoronavirusinfo

Informativni prispevki

Peterle o cvetni nedelji, ki je leta 1990 prinesla demokratično Slovenijo
»Pridite na cvetno nedeljo na volišča in si vzemite prihodnost!« S tem povabilom je predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle pozval sodržavljane, naj se udeležijo volitev. Zato je cvetna nedelja, ki je bila takrat 8. aprila na poseben način zapisana v zgodovini našega naroda. Na današnji dan pred tridesetimi leti smo tako dobili demokratično Slovenijo.
VEČ ...|8. 4. 2020
Peterle o cvetni nedelji, ki je leta 1990 prinesla demokratično Slovenijo
»Pridite na cvetno nedeljo na volišča in si vzemite prihodnost!« S tem povabilom je predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle pozval sodržavljane, naj se udeležijo volitev. Zato je cvetna nedelja, ki je bila takrat 8. aprila na poseben način zapisana v zgodovini našega naroda. Na današnji dan pred tridesetimi leti smo tako dobili demokratično Slovenijo.

Alen Salihović

slovenijapetreleosamosvojitevdemokracijakoronavirusinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 4. 2020
Rosvita Pesek: Danes imamo kljub strahu, ki nas vse preveva lažjo odločitev

Na današnji dan pred 30. leti so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve. Na njih je zmagala koalicija novih strank Demos, ki je nato tudi sestavila vlado. Vodil jo je Lojze Peterle, ki ga je tisto jutro na volišču kot novinarka spremljala Rosvita Pesek. »Tisto jutro mu nihče ni pripisoval zmage na volitvah,« se spominja Peskova.

Rosvita Pesek: Danes imamo kljub strahu, ki nas vse preveva lažjo odločitev

Na današnji dan pred 30. leti so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve. Na njih je zmagala koalicija novih strank Demos, ki je nato tudi sestavila vlado. Vodil jo je Lojze Peterle, ki ga je tisto jutro na volišču kot novinarka spremljala Rosvita Pesek. »Tisto jutro mu nihče ni pripisoval zmage na volitvah,« se spominja Peskova.

slovenijapetreleosamosvojitevdemokracijakoronavirusinforosvita pesek

Informativni prispevki

Rosvita Pesek: Danes imamo kljub strahu, ki nas vse preveva lažjo odločitev
Na današnji dan pred 30. leti so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve. Na njih je zmagala koalicija novih strank Demos, ki je nato tudi sestavila vlado. Vodil jo je Lojze Peterle, ki ga je tisto jutro na volišču kot novinarka spremljala Rosvita Pesek. »Tisto jutro mu nihče ni pripisoval zmage na volitvah,« se spominja Peskova.
VEČ ...|8. 4. 2020
Rosvita Pesek: Danes imamo kljub strahu, ki nas vse preveva lažjo odločitev
Na današnji dan pred 30. leti so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve. Na njih je zmagala koalicija novih strank Demos, ki je nato tudi sestavila vlado. Vodil jo je Lojze Peterle, ki ga je tisto jutro na volišču kot novinarka spremljala Rosvita Pesek. »Tisto jutro mu nihče ni pripisoval zmage na volitvah,« se spominja Peskova.

Alen Salihović

slovenijapetreleosamosvojitevdemokracijakoronavirusinforosvita pesek

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 12. 2019
Zahvala dr. Petra Jambreka ob prejemu državnega odlikovanja

Predsednik republike Borut Pahor je dr. Petru Jambreku ter Erhardu Busku podelil državna reda za zasluge. Jambrek je zlati red za zasluge prejel za svoj prispevek k ustanovitvi slovenske države ter k razvoju ustavnosti in ustavnopravne znanosti, Busek pa srebrnega za njegov prispevek za mednarodno priznanje Slovenije.

Zahvala dr. Petra Jambreka ob prejemu državnega odlikovanja

Predsednik republike Borut Pahor je dr. Petru Jambreku ter Erhardu Busku podelil državna reda za zasluge. Jambrek je zlati red za zasluge prejel za svoj prispevek k ustanovitvi slovenske države ter k razvoju ustavnosti in ustavnopravne znanosti, Busek pa srebrnega za njegov prispevek za mednarodno priznanje Slovenije.

jambrekodlikovanjepredsednikpraznikpolitikainfoosamosvojitev

Informativni prispevki

Zahvala dr. Petra Jambreka ob prejemu državnega odlikovanja
Predsednik republike Borut Pahor je dr. Petru Jambreku ter Erhardu Busku podelil državna reda za zasluge. Jambrek je zlati red za zasluge prejel za svoj prispevek k ustanovitvi slovenske države ter k razvoju ustavnosti in ustavnopravne znanosti, Busek pa srebrnega za njegov prispevek za mednarodno priznanje Slovenije.
VEČ ...|23. 12. 2019
Zahvala dr. Petra Jambreka ob prejemu državnega odlikovanja
Predsednik republike Borut Pahor je dr. Petru Jambreku ter Erhardu Busku podelil državna reda za zasluge. Jambrek je zlati red za zasluge prejel za svoj prispevek k ustanovitvi slovenske države ter k razvoju ustavnosti in ustavnopravne znanosti, Busek pa srebrnega za njegov prispevek za mednarodno priznanje Slovenije.

Alen Salihović

jambrekodlikovanjepredsednikpraznikpolitikainfoosamosvojitev

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?

Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?

Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

pekreosamosvojitevfeltrinjakopičpolitikadelitveinfokomentarpogovordružbaspomin

Informativni prispevki

Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.
VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Alen Salihović

pekreosamosvojitevfeltrinjakopičpolitikadelitveinfokomentarpogovordružbaspomin

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|4. 5. 2021
Meta Potočnik: Bo hiša Evrope obstala??

Bliža se 9. maj in z njim dan Evrope, ko se simbolno spominjamo ideje združevanja držav v Evropsko unijo. 9. maja 1950 je tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman prebral deklaracijo k združevanju proizvodnje premoga in jekla med evropskimi državami. Deklaracija se je slabo leto dni kasneje, 18. aprila 1951, uresničila v ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo. Vizija ustanovnih očetov je tlakovala pot k miru, svobodi, k večji enotnosti med zgodovinsko sprtimi narodi in k rasti blaginje s socialno dušo. 

Meta Potočnik: Bo hiša Evrope obstala??

Bliža se 9. maj in z njim dan Evrope, ko se simbolno spominjamo ideje združevanja držav v Evropsko unijo. 9. maja 1950 je tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman prebral deklaracijo k združevanju proizvodnje premoga in jekla med evropskimi državami. Deklaracija se je slabo leto dni kasneje, 18. aprila 1951, uresničila v ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo. Vizija ustanovnih očetov je tlakovala pot k miru, svobodi, k večji enotnosti med zgodovinsko sprtimi narodi in k rasti blaginje s socialno dušo. 

Meta Potočnik

komentar

Duhovna misel

VEČ ...|8. 5. 2021
Ker sem vas jaz od sveta odbral, zato vas svet sovraži

Težke Jezusove besede: svet bo kristjane vedno sovražil, ker nismo …

Ker sem vas jaz od sveta odbral, zato vas svet sovraži

Težke Jezusove besede: svet bo kristjane vedno sovražil, ker nismo …

Gabriel Kavčič

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 5. 2021
Vzgoja za ljubezen do domovine in države

Kakšna so prizadevanja Slovencev v Porabju, da bi ohranili narečje, ki je povezovalni člen in temelj njihove identitete in tudi kako je s posredovanjem kulturne dediščine mladim ter na drugi strani kako poteka razvijanje nacionalnega čuta ter povezanosti Slovencev v Italiji z matico in tudi Italijo. Objavili smo prispevka Agice Holecz iz Porabja in Iva Jevnikarja iz Trsta s konference, ki jo je pripravilo Društvo katoliških pedagogov Slovenije.

Vzgoja za ljubezen do domovine in države

Kakšna so prizadevanja Slovencev v Porabju, da bi ohranili narečje, ki je povezovalni člen in temelj njihove identitete in tudi kako je s posredovanjem kulturne dediščine mladim ter na drugi strani kako poteka razvijanje nacionalnega čuta ter povezanosti Slovencev v Italiji z matico in tudi Italijo. Objavili smo prispevka Agice Holecz iz Porabja in Iva Jevnikarja iz Trsta s konference, ki jo je pripravilo Društvo katoliških pedagogov Slovenije.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Za življenje

VEČ ...|8. 5. 2021
Zakaj nam je nerodno izreči, ljubim te?

Z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo se v pogovoru o vzgoji in medsebojnem sobivanju dotaknili iskrenih odnosov v partnerstvu, kako pomembno je izkazovanje vzajemne naklonjenosti med partnerjema, v ljubezni ob dejanjih štejejo tudi besede. Ljubim te, bi si lahko večkrat izrekli. V pogovoru smo se dotaknili tudi narcisoidne motnje, toksičnega starševstva, strahu triletne deklice pred zobozdravnikom in kako, če sploh, lahko umirimo živahnega enoletnega otroka. 

Zakaj nam je nerodno izreči, ljubim te?

Z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo se v pogovoru o vzgoji in medsebojnem sobivanju dotaknili iskrenih odnosov v partnerstvu, kako pomembno je izkazovanje vzajemne naklonjenosti med partnerjema, v ljubezni ob dejanjih štejejo tudi besede. Ljubim te, bi si lahko večkrat izrekli. V pogovoru smo se dotaknili tudi narcisoidne motnje, toksičnega starševstva, strahu triletne deklice pred zobozdravnikom in kako, če sploh, lahko umirimo živahnega enoletnega otroka. 

Nataša Ličen

vzgojaodnosistarševstvodružbadružinapogovor

Moja zgodba

VEČ ...|9. 5. 2021
Zbornik Demos na Domžalskem

V oddaji Moja zgodba ob 20. uri smo predstavili zbornik prispevkov Demos na Domžalskem. Uredila sta ga Igor Podbrežnik in Anton Tomažič, ki sta nam ga v pogovoru tudi približala. Zbornik predstavlja čas začetka demokratizacije slovenske družbe in ljudi, ki so se v prelomnem času pridružili osamosvojitvenim težnjam. Z njim želijo obuditi in ohraniti spomin na prelomne trenutke nacionalne zgodovine na Domžalskem.

Zbornik Demos na Domžalskem

V oddaji Moja zgodba ob 20. uri smo predstavili zbornik prispevkov Demos na Domžalskem. Uredila sta ga Igor Podbrežnik in Anton Tomažič, ki sta nam ga v pogovoru tudi približala. Zbornik predstavlja čas začetka demokratizacije slovenske družbe in ljudi, ki so se v prelomnem času pridružili osamosvojitvenim težnjam. Z njim želijo obuditi in ohraniti spomin na prelomne trenutke nacionalne zgodovine na Domžalskem.

Jože Bartolj

spominpolitikaIgor PodbrežnikAnton TomažičJože Dežman

Zgodbe za otroke - šmarnice

VEČ ...|9. 5. 2021
Sveta učiteljica in vzgojiteljica

Vzgojiteljice imate otroci še radi, težje pa je z učitelji, ki od vas zahtevajo, da se učite, delate domače naloge in se lepo obnašate. Vendar so v nebesih tudi učitelji in vzgojitelji. Spoznali boste dobro, skrbno in ljubečo vzgojiteljico in učiteljico. Otroci, za katere je skrbela Julija Bililart skrbela, so jo oboževali. Ni jih le vzgajala, temveč jim je tudi svetovala in jih po potrebi tolažila. Bila je učiteljica, ki je otroke iskreno ljubila.

Sveta učiteljica in vzgojiteljica

Vzgojiteljice imate otroci še radi, težje pa je z učitelji, ki od vas zahtevajo, da se učite, delate domače naloge in se lepo obnašate. Vendar so v nebesih tudi učitelji in vzgojitelji. Spoznali boste dobro, skrbno in ljubečo vzgojiteljico in učiteljico. Otroci, za katere je skrbela Julija Bililart skrbela, so jo oboževali. Ni jih le vzgajala, temveč jim je tudi svetovala in jih po potrebi tolažila. Bila je učiteljica, ki je otroke iskreno ljubila.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskoslovenskešmarnice 2021

O klasiki drugače

VEČ ...|9. 5. 2021
Velikonočne pesmi in Moški zbor skladateljev Ípavcev iz Šentjurja.

V oddaji O klasiki drugače smo v prvem delu med drugim slišali izjemno delo Josipa Klemenčiča, Skalovje groba se razgane. Pesem zaradi zahtevnosti redko slišimo v cerkvi, v nedeljo zvečer smo jo slišali v izvedbi Slovenskega komornega zbora. V drugem delu pa smo se posvetili skladbam skladateljev, ki so zaznamovali svoj čas in katerih dela sestavljajo zborovske programe še danes. V letu, ki je posvečeno Josipu Ipavcu, nam bo zapel Moški zbor skladateljev Ípavcev iz Šentjurja.

Velikonočne pesmi in Moški zbor skladateljev Ípavcev iz Šentjurja.

V oddaji O klasiki drugače smo v prvem delu med drugim slišali izjemno delo Josipa Klemenčiča, Skalovje groba se razgane. Pesem zaradi zahtevnosti redko slišimo v cerkvi, v nedeljo zvečer smo jo slišali v izvedbi Slovenskega komornega zbora. V drugem delu pa smo se posvetili skladbam skladateljev, ki so zaznamovali svoj čas in katerih dela sestavljajo zborovske programe še danes. V letu, ki je posvečeno Josipu Ipavcu, nam bo zapel Moški zbor skladateljev Ípavcev iz Šentjurja.

Tadej Sadar, dr. Tadej Jakopič, Jure Sešek

glasbaklasika

Luč v temi

VEČ ...|9. 5. 2021
Igranje računlniških iger

V oddaji Luč v temi ste, poleg nekaterih drugih novic, zvedeli, da tudi slepim in slabovidnim ni prizanešeno s skušnjavo igranja računalniških igric, ter kako se je skupina slepih in slabovidnih podala na težko pot spreminjanja svojega življenjskega sloga.  

Igranje računlniških iger

V oddaji Luč v temi ste, poleg nekaterih drugih novic, zvedeli, da tudi slepim in slabovidnim ni prizanešeno s skušnjavo igranja računalniških igric, ter kako se je skupina slepih in slabovidnih podala na težko pot spreminjanja svojega življenjskega sloga.  

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Moja zgodba

VEČ ...|9. 5. 2021
Zbornik Demos na Domžalskem

V oddaji Moja zgodba ob 20. uri smo predstavili zbornik prispevkov Demos na Domžalskem. Uredila sta ga Igor Podbrežnik in Anton Tomažič, ki sta nam ga v pogovoru tudi približala. Zbornik predstavlja čas začetka demokratizacije slovenske družbe in ljudi, ki so se v prelomnem času pridružili osamosvojitvenim težnjam. Z njim želijo obuditi in ohraniti spomin na prelomne trenutke nacionalne zgodovine na Domžalskem.

Zbornik Demos na Domžalskem

V oddaji Moja zgodba ob 20. uri smo predstavili zbornik prispevkov Demos na Domžalskem. Uredila sta ga Igor Podbrežnik in Anton Tomažič, ki sta nam ga v pogovoru tudi približala. Zbornik predstavlja čas začetka demokratizacije slovenske družbe in ljudi, ki so se v prelomnem času pridružili osamosvojitvenim težnjam. Z njim želijo obuditi in ohraniti spomin na prelomne trenutke nacionalne zgodovine na Domžalskem.

Jože Bartolj

spominpolitikaIgor PodbrežnikAnton TomažičJože Dežman

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|9. 5. 2021
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 9. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 9. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan