Komentar Časnik.si

VEČ ...|22. 5. 2024
Pozivamo k politični razpravi o postavitvi spomenika slovenske osamosvojitve

Vlada Republike Slovenije je sprejela odlok o pripravi natečaja za postavitev Spomenika slovenske osamosvojitve, ki naj bi stal na Trgu republike, kjer je bila razglašena samostojna država. Združenje VSO nasprotuje, da bi trg simboliziral tudi Spomenik revolucije in druge simbole totalitarizma, saj menijo, da to ni v skladu z vrednotami osamosvojitve. Poudarjajo, da je osamosvojitev prinesla svobodo za vse in da bi moral trg odražati samo vrednote osamosvojitve. Združenje poziva k politični razpravi o spomeniku pred objavo natečaja.

Pozivamo k politični razpravi o postavitvi spomenika slovenske osamosvojitve

Vlada Republike Slovenije je sprejela odlok o pripravi natečaja za postavitev Spomenika slovenske osamosvojitve, ki naj bi stal na Trgu republike, kjer je bila razglašena samostojna država. Združenje VSO nasprotuje, da bi trg simboliziral tudi Spomenik revolucije in druge simbole totalitarizma, saj menijo, da to ni v skladu z vrednotami osamosvojitve. Poudarjajo, da je osamosvojitev prinesla svobodo za vse in da bi moral trg odražati samo vrednote osamosvojitve. Združenje poziva k politični razpravi o spomeniku pred objavo natečaja.

komentarspomenik slovenske osamosvojitveTrg republikedemokratizacijatotalitarizemčlovekove pravicerevolucijaosamosvojitevplebiscitarna voljaevropske vrednotezavračanje totalitarizmovkulturna dediščinapolitikaZdruženje VSO

Komentar Časnik.si

Pozivamo k politični razpravi o postavitvi spomenika slovenske osamosvojitve

Vlada Republike Slovenije je sprejela odlok o pripravi natečaja za postavitev Spomenika slovenske osamosvojitve, ki naj bi stal na Trgu republike, kjer je bila razglašena samostojna država. Združenje VSO nasprotuje, da bi trg simboliziral tudi Spomenik revolucije in druge simbole totalitarizma, saj menijo, da to ni v skladu z vrednotami osamosvojitve. Poudarjajo, da je osamosvojitev prinesla svobodo za vse in da bi moral trg odražati samo vrednote osamosvojitve. Združenje poziva k politični razpravi o spomeniku pred objavo natečaja.

VEČ ...|22. 5. 2024
Pozivamo k politični razpravi o postavitvi spomenika slovenske osamosvojitve

Vlada Republike Slovenije je sprejela odlok o pripravi natečaja za postavitev Spomenika slovenske osamosvojitve, ki naj bi stal na Trgu republike, kjer je bila razglašena samostojna država. Združenje VSO nasprotuje, da bi trg simboliziral tudi Spomenik revolucije in druge simbole totalitarizma, saj menijo, da to ni v skladu z vrednotami osamosvojitve. Poudarjajo, da je osamosvojitev prinesla svobodo za vse in da bi moral trg odražati samo vrednote osamosvojitve. Združenje poziva k politični razpravi o spomeniku pred objavo natečaja.

Združenje VSO

komentarspomenik slovenske osamosvojitveTrg republikedemokratizacijatotalitarizemčlovekove pravicerevolucijaosamosvojitevplebiscitarna voljaevropske vrednotezavračanje totalitarizmovkulturna dediščinapolitikaZdruženje VSO

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 5. 2023
Peterle kritično o vse večji diskvalificiji osamosvojitve in o pozivu Kučana

Trg republike in Trg Sveta Evrope je potrebno urediti v skladu z vrednotami Republike Slovenije. Osamosvojitev pomeni slovenski skupaj brez primere - še posebej v vojni za Slovenijo, izraz tega skupaj pa bi morala biti tudi ureditev simbolnega jedra v glavnem mestu. Tako je ob novih napadih na osamosvojitelje in tudi na poveličevanje komunističnih spomenikov dejal predsednik osamosvojitvene vlade in predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Lojze Peterle.

Peterle kritično o vse večji diskvalificiji osamosvojitve in o pozivu Kučana

Trg republike in Trg Sveta Evrope je potrebno urediti v skladu z vrednotami Republike Slovenije. Osamosvojitev pomeni slovenski skupaj brez primere - še posebej v vojni za Slovenijo, izraz tega skupaj pa bi morala biti tudi ureditev simbolnega jedra v glavnem mestu. Tako je ob novih napadih na osamosvojitelje in tudi na poveličevanje komunističnih spomenikov dejal predsednik osamosvojitvene vlade in predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Lojze Peterle.

infopeterlevsoosamosvojitev

Informativni prispevki

Peterle kritično o vse večji diskvalificiji osamosvojitve in o pozivu Kučana

Trg republike in Trg Sveta Evrope je potrebno urediti v skladu z vrednotami Republike Slovenije. Osamosvojitev pomeni slovenski skupaj brez primere - še posebej v vojni za Slovenijo, izraz tega skupaj pa bi morala biti tudi ureditev simbolnega jedra v glavnem mestu. Tako je ob novih napadih na osamosvojitelje in tudi na poveličevanje komunističnih spomenikov dejal predsednik osamosvojitvene vlade in predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Lojze Peterle.

VEČ ...|9. 5. 2023
Peterle kritično o vse večji diskvalificiji osamosvojitve in o pozivu Kučana

Trg republike in Trg Sveta Evrope je potrebno urediti v skladu z vrednotami Republike Slovenije. Osamosvojitev pomeni slovenski skupaj brez primere - še posebej v vojni za Slovenijo, izraz tega skupaj pa bi morala biti tudi ureditev simbolnega jedra v glavnem mestu. Tako je ob novih napadih na osamosvojitelje in tudi na poveličevanje komunističnih spomenikov dejal predsednik osamosvojitvene vlade in predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Lojze Peterle.

Alen Salihović

infopeterlevsoosamosvojitev

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|3. 5. 2022
Zmagoslavno leto

V sodelovanju Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje in založbe Družina je izšla monografija o osamosvojitveni zgodbi naše države Slovenije. Kateri so bili ključni akterji, ki so nas popeljali na pot osamosvojitve? Kdo je iskal rešitve in sklepal kompromise? Kakšni so bili pogledi na samostojno Slovenijo? Kako so se Slovenci spopadali z izzivi, ki so bili pred njimi? Kateri so bili pomembni dogodki, dokumenti, odločitve, ki so zaznamovali prihodnost naše države? To so le nekatera izmed vprašanj, na katera odgovarjajo avtorji prispevkov, ki se spominjajo posameznih dni osamosvojitvenega leta. Strokovni pregled člankov je opravljala zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver. Ob nnjej smo v rubriki za krajša razmiščlljanja prosili še dr. Aleša Mavra in Toneta Rodeta

Zmagoslavno leto

V sodelovanju Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje in založbe Družina je izšla monografija o osamosvojitveni zgodbi naše države Slovenije. Kateri so bili ključni akterji, ki so nas popeljali na pot osamosvojitve? Kdo je iskal rešitve in sklepal kompromise? Kakšni so bili pogledi na samostojno Slovenijo? Kako so se Slovenci spopadali z izzivi, ki so bili pred njimi? Kateri so bili pomembni dogodki, dokumenti, odločitve, ki so zaznamovali prihodnost naše države? To so le nekatera izmed vprašanj, na katera odgovarjajo avtorji prispevkov, ki se spominjajo posameznih dni osamosvojitvenega leta. Strokovni pregled člankov je opravljala zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver. Ob nnjej smo v rubriki za krajša razmiščlljanja prosili še dr. Aleša Mavra in Toneta Rodeta

družbazgodovinaosamosvojitevSlovenijapolitikaspominizobraževanje

Zakladi naše dediščine

Zmagoslavno leto

V sodelovanju Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje in založbe Družina je izšla monografija o osamosvojitveni zgodbi naše države Slovenije. Kateri so bili ključni akterji, ki so nas popeljali na pot osamosvojitve? Kdo je iskal rešitve in sklepal kompromise? Kakšni so bili pogledi na samostojno Slovenijo? Kako so se Slovenci spopadali z izzivi, ki so bili pred njimi? Kateri so bili pomembni dogodki, dokumenti, odločitve, ki so zaznamovali prihodnost naše države? To so le nekatera izmed vprašanj, na katera odgovarjajo avtorji prispevkov, ki se spominjajo posameznih dni osamosvojitvenega leta. Strokovni pregled člankov je opravljala zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver. Ob nnjej smo v rubriki za krajša razmiščlljanja prosili še dr. Aleša Mavra in Toneta Rodeta

VEČ ...|3. 5. 2022
Zmagoslavno leto

V sodelovanju Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje in založbe Družina je izšla monografija o osamosvojitveni zgodbi naše države Slovenije. Kateri so bili ključni akterji, ki so nas popeljali na pot osamosvojitve? Kdo je iskal rešitve in sklepal kompromise? Kakšni so bili pogledi na samostojno Slovenijo? Kako so se Slovenci spopadali z izzivi, ki so bili pred njimi? Kateri so bili pomembni dogodki, dokumenti, odločitve, ki so zaznamovali prihodnost naše države? To so le nekatera izmed vprašanj, na katera odgovarjajo avtorji prispevkov, ki se spominjajo posameznih dni osamosvojitvenega leta. Strokovni pregled člankov je opravljala zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver. Ob nnjej smo v rubriki za krajša razmiščlljanja prosili še dr. Aleša Mavra in Toneta Rodeta

Nataša Ličen

družbazgodovinaosamosvojitevSlovenijapolitikaspominizobraževanje

Komentar Časnik.si

VEČ ...|5. 1. 2022
Anton Tomažič: Spravo zavirata levica in Spomenka Hribar

Komentator je kritičen do besed Spomenke Hribar, ki je v intervjuju za Sobotno prilogo Dela povedala, da bi morala desnica za spravo priznati krvavo sodelovanje z okupatorjem. Anton Tomažič meni, da se na tak način ne da zgraditi sprave med desnico in levico. Kritičen je do dogajanja po osamosvojitvi, ko se ni zgodila poštena in normalna tranzicija, kot smo ji bili priča v drugih vzhodnoevropskih državah. Razpadu (samoukinitvi) Demosa je sledila politična nestabilnost in zmedenost volilnega telesa, ki pred vsakimi volitvami prinese nove stranke z mesijanskimi voditelji, ki na koncu vedno propadejo.

Anton Tomažič: Spravo zavirata levica in Spomenka Hribar

Komentator je kritičen do besed Spomenke Hribar, ki je v intervjuju za Sobotno prilogo Dela povedala, da bi morala desnica za spravo priznati krvavo sodelovanje z okupatorjem. Anton Tomažič meni, da se na tak način ne da zgraditi sprave med desnico in levico. Kritičen je do dogajanja po osamosvojitvi, ko se ni zgodila poštena in normalna tranzicija, kot smo ji bili priča v drugih vzhodnoevropskih državah. Razpadu (samoukinitvi) Demosa je sledila politična nestabilnost in zmedenost volilnega telesa, ki pred vsakimi volitvami prinese nove stranke z mesijanskimi voditelji, ki na koncu vedno propadejo.

komentarspravaDemostranzicijaosamosvojitevvolitve

Komentar Časnik.si

Anton Tomažič: Spravo zavirata levica in Spomenka Hribar

Komentator je kritičen do besed Spomenke Hribar, ki je v intervjuju za Sobotno prilogo Dela povedala, da bi morala desnica za spravo priznati krvavo sodelovanje z okupatorjem. Anton Tomažič meni, da se na tak način ne da zgraditi sprave med desnico in levico. Kritičen je do dogajanja po osamosvojitvi, ko se ni zgodila poštena in normalna tranzicija, kot smo ji bili priča v drugih vzhodnoevropskih državah. Razpadu (samoukinitvi) Demosa je sledila politična nestabilnost in zmedenost volilnega telesa, ki pred vsakimi volitvami prinese nove stranke z mesijanskimi voditelji, ki na koncu vedno propadejo.

VEČ ...|5. 1. 2022
Anton Tomažič: Spravo zavirata levica in Spomenka Hribar

Komentator je kritičen do besed Spomenke Hribar, ki je v intervjuju za Sobotno prilogo Dela povedala, da bi morala desnica za spravo priznati krvavo sodelovanje z okupatorjem. Anton Tomažič meni, da se na tak način ne da zgraditi sprave med desnico in levico. Kritičen je do dogajanja po osamosvojitvi, ko se ni zgodila poštena in normalna tranzicija, kot smo ji bili priča v drugih vzhodnoevropskih državah. Razpadu (samoukinitvi) Demosa je sledila politična nestabilnost in zmedenost volilnega telesa, ki pred vsakimi volitvami prinese nove stranke z mesijanskimi voditelji, ki na koncu vedno propadejo.

Anton Tomažič

komentarspravaDemostranzicijaosamosvojitevvolitve

Pogovor o

VEČ ...|11. 8. 2021
K skupnemu Izviru

Slovenija je junija letos obhajala 30. obletnico svoje samostojnosti. Gre za velik mejnik neke države, sploh če je ta majhna, kot je naša. Pobudniki Molitev post za domovino so organzirali omizje z naslovom K skupnemu Izviru, v katerem so sodelovali za področje prava mag. Miroslav Mozetič, gospodarstva dr. Aleš Štrancar, jezika dr. Kozma Ahačič, zdravstva dr. Tina Bregant in kolumnist in predstavnik mlajše generacije Blaž Podobnik. Sogovorniki so odgovorili na vprašanje, kako je epidemija covida-19 zaznamovala področje njihovega delovanja, kako je nanj vplival čas pred osamosvojitvijo in po njej, povedali pa so tudi, kje črpajo navdih in moč za delo, ki ga opravljajo. Omizje je vodila Silvestra Sadar.

K skupnemu Izviru

Slovenija je junija letos obhajala 30. obletnico svoje samostojnosti. Gre za velik mejnik neke države, sploh če je ta majhna, kot je naša. Pobudniki Molitev post za domovino so organzirali omizje z naslovom K skupnemu Izviru, v katerem so sodelovali za področje prava mag. Miroslav Mozetič, gospodarstva dr. Aleš Štrancar, jezika dr. Kozma Ahačič, zdravstva dr. Tina Bregant in kolumnist in predstavnik mlajše generacije Blaž Podobnik. Sogovorniki so odgovorili na vprašanje, kako je epidemija covida-19 zaznamovala področje njihovega delovanja, kako je nanj vplival čas pred osamosvojitvijo in po njej, povedali pa so tudi, kje črpajo navdih in moč za delo, ki ga opravljajo. Omizje je vodila Silvestra Sadar.

politikaživljenjeosamosvojitevkoronavirus

Pogovor o

K skupnemu Izviru

Slovenija je junija letos obhajala 30. obletnico svoje samostojnosti. Gre za velik mejnik neke države, sploh če je ta majhna, kot je naša. Pobudniki Molitev post za domovino so organzirali omizje z naslovom K skupnemu Izviru, v katerem so sodelovali za področje prava mag. Miroslav Mozetič, gospodarstva dr. Aleš Štrancar, jezika dr. Kozma Ahačič, zdravstva dr. Tina Bregant in kolumnist in predstavnik mlajše generacije Blaž Podobnik. Sogovorniki so odgovorili na vprašanje, kako je epidemija covida-19 zaznamovala področje njihovega delovanja, kako je nanj vplival čas pred osamosvojitvijo in po njej, povedali pa so tudi, kje črpajo navdih in moč za delo, ki ga opravljajo. Omizje je vodila Silvestra Sadar.

VEČ ...|11. 8. 2021
K skupnemu Izviru

Slovenija je junija letos obhajala 30. obletnico svoje samostojnosti. Gre za velik mejnik neke države, sploh če je ta majhna, kot je naša. Pobudniki Molitev post za domovino so organzirali omizje z naslovom K skupnemu Izviru, v katerem so sodelovali za področje prava mag. Miroslav Mozetič, gospodarstva dr. Aleš Štrancar, jezika dr. Kozma Ahačič, zdravstva dr. Tina Bregant in kolumnist in predstavnik mlajše generacije Blaž Podobnik. Sogovorniki so odgovorili na vprašanje, kako je epidemija covida-19 zaznamovala področje njihovega delovanja, kako je nanj vplival čas pred osamosvojitvijo in po njej, povedali pa so tudi, kje črpajo navdih in moč za delo, ki ga opravljajo. Omizje je vodila Silvestra Sadar.

Silvestra Sadar

politikaživljenjeosamosvojitevkoronavirus

Komentar Časnik.si

VEČ ...|23. 6. 2021
Dr. Stane Granda: Aktualno te dni - prikrivanje resničnih vzrokov slovenske osamosvojitve

Poglaviten cilj poosamosvojitvenih prizadevanj za prikrivanje resničnih vzrokov slovenske osamosvojitve sta zaščita in varovanje nekdanjega totalitarnega komunističnega režima in privatizacijskih pridobitev njegovih nosilcev, ki jih lahko obdržijo zgolj in samo v razmerah demokratičnega primanjkljaja in nepravne države. Poglavitno orožje v teh prizadevanjih so šolstvo in sodstvo ter veliki mediji na čelu RTVS meni komentator.

Dr. Stane Granda: Aktualno te dni - prikrivanje resničnih vzrokov slovenske osamosvojitve

Poglaviten cilj poosamosvojitvenih prizadevanj za prikrivanje resničnih vzrokov slovenske osamosvojitve sta zaščita in varovanje nekdanjega totalitarnega komunističnega režima in privatizacijskih pridobitev njegovih nosilcev, ki jih lahko obdržijo zgolj in samo v razmerah demokratičnega primanjkljaja in nepravne države. Poglavitno orožje v teh prizadevanjih so šolstvo in sodstvo ter veliki mediji na čelu RTVS meni komentator.

komentarosamosvojitevKarantanijadržavaSlovenijazgodovina

Komentar Časnik.si

Dr. Stane Granda: Aktualno te dni - prikrivanje resničnih vzrokov slovenske osamosvojitve

Poglaviten cilj poosamosvojitvenih prizadevanj za prikrivanje resničnih vzrokov slovenske osamosvojitve sta zaščita in varovanje nekdanjega totalitarnega komunističnega režima in privatizacijskih pridobitev njegovih nosilcev, ki jih lahko obdržijo zgolj in samo v razmerah demokratičnega primanjkljaja in nepravne države. Poglavitno orožje v teh prizadevanjih so šolstvo in sodstvo ter veliki mediji na čelu RTVS meni komentator.

VEČ ...|23. 6. 2021
Dr. Stane Granda: Aktualno te dni - prikrivanje resničnih vzrokov slovenske osamosvojitve

Poglaviten cilj poosamosvojitvenih prizadevanj za prikrivanje resničnih vzrokov slovenske osamosvojitve sta zaščita in varovanje nekdanjega totalitarnega komunističnega režima in privatizacijskih pridobitev njegovih nosilcev, ki jih lahko obdržijo zgolj in samo v razmerah demokratičnega primanjkljaja in nepravne države. Poglavitno orožje v teh prizadevanjih so šolstvo in sodstvo ter veliki mediji na čelu RTVS meni komentator.

Stane Granda

komentarosamosvojitevKarantanijadržavaSlovenijazgodovina

Pogovor o

VEČ ...|23. 6. 2021
Čas osamosvojitve Slovenije - medijski vidik

Se spomnite, kaj vse se je dogajalo v času osamosvajanja, ob razglasitvi samostojnosti in v osamosvojitveni vojni leta 1991? Tisti čas je z nami podoživljal takratni minister za informiranje Jelko Kacin. Razkril je nekatera ozadja, ki jih gotovo še ne poznate! Kako se je rojevala slovenska vojska in kako je dobila orožje? Kako je nastajala STA? Slovenijo je reševal tudi Gorbačov? Zakaj je agresija jugo vojske tako klavrno propadla? Kdaj je bil storjen prvi korak k mednarodnemu priznanju?

Čas osamosvojitve Slovenije - medijski vidik

Se spomnite, kaj vse se je dogajalo v času osamosvajanja, ob razglasitvi samostojnosti in v osamosvojitveni vojni leta 1991? Tisti čas je z nami podoživljal takratni minister za informiranje Jelko Kacin. Razkril je nekatera ozadja, ki jih gotovo še ne poznate! Kako se je rojevala slovenska vojska in kako je dobila orožje? Kako je nastajala STA? Slovenijo je reševal tudi Gorbačov? Zakaj je agresija jugo vojske tako klavrno propadla? Kdaj je bil storjen prvi korak k mednarodnemu priznanju?

politikaslovenska pomladKosovodemosova vladaplebiscitosamosvojitevneodvisnost država Slovenijateritorialna obrambaslovenska vojskaJelko KacinPeterleJanšanadškof Šuštar

Pogovor o

Čas osamosvojitve Slovenije - medijski vidik

Se spomnite, kaj vse se je dogajalo v času osamosvajanja, ob razglasitvi samostojnosti in v osamosvojitveni vojni leta 1991? Tisti čas je z nami podoživljal takratni minister za informiranje Jelko Kacin. Razkril je nekatera ozadja, ki jih gotovo še ne poznate! Kako se je rojevala slovenska vojska in kako je dobila orožje? Kako je nastajala STA? Slovenijo je reševal tudi Gorbačov? Zakaj je agresija jugo vojske tako klavrno propadla? Kdaj je bil storjen prvi korak k mednarodnemu priznanju?

VEČ ...|23. 6. 2021
Čas osamosvojitve Slovenije - medijski vidik

Se spomnite, kaj vse se je dogajalo v času osamosvajanja, ob razglasitvi samostojnosti in v osamosvojitveni vojni leta 1991? Tisti čas je z nami podoživljal takratni minister za informiranje Jelko Kacin. Razkril je nekatera ozadja, ki jih gotovo še ne poznate! Kako se je rojevala slovenska vojska in kako je dobila orožje? Kako je nastajala STA? Slovenijo je reševal tudi Gorbačov? Zakaj je agresija jugo vojske tako klavrno propadla? Kdaj je bil storjen prvi korak k mednarodnemu priznanju?

Tone Gorjup

politikaslovenska pomladKosovodemosova vladaplebiscitosamosvojitevneodvisnost država Slovenijateritorialna obrambaslovenska vojskaJelko KacinPeterleJanšanadškof Šuštar

Naš pogled

VEČ ...|22. 6. 2021
Ob 30. obletnici samostojnosti

Koliko srčnosti, poguma, pa tudi molitve in zaupanja je takrat sklenilo obroč nad mlado Slovenijo, ki so jo želeli jugoslovanski generali v kali zatreti. 30. obletnica samostojnosti je priložnost, da obudimo spomin na tisti čas, obnovimo hvaležnost za samostojno Slovenijo.

Ob 30. obletnici samostojnosti

Koliko srčnosti, poguma, pa tudi molitve in zaupanja je takrat sklenilo obroč nad mlado Slovenijo, ki so jo želeli jugoslovanski generali v kali zatreti. 30. obletnica samostojnosti je priložnost, da obudimo spomin na tisti čas, obnovimo hvaležnost za samostojno Slovenijo.

komentarJelko KacinOmanJanšanadškof Šuštarosamosvojitev JLA STAvojna za Slovenijoslovenska vojskaPekreKočevska Rekacovid-19 cepljenje

Naš pogled

Ob 30. obletnici samostojnosti

Koliko srčnosti, poguma, pa tudi molitve in zaupanja je takrat sklenilo obroč nad mlado Slovenijo, ki so jo želeli jugoslovanski generali v kali zatreti. 30. obletnica samostojnosti je priložnost, da obudimo spomin na tisti čas, obnovimo hvaležnost za samostojno Slovenijo.

VEČ ...|22. 6. 2021
Ob 30. obletnici samostojnosti

Koliko srčnosti, poguma, pa tudi molitve in zaupanja je takrat sklenilo obroč nad mlado Slovenijo, ki so jo želeli jugoslovanski generali v kali zatreti. 30. obletnica samostojnosti je priložnost, da obudimo spomin na tisti čas, obnovimo hvaležnost za samostojno Slovenijo.

Tone Gorjup

komentarJelko KacinOmanJanšanadškof Šuštarosamosvojitev JLA STAvojna za Slovenijoslovenska vojskaPekreKočevska Rekacovid-19 cepljenje

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|30. 9. 2025
Morda se v starosti bolj kot izgube moči, bojimo izgube osebnega dostojanstva.

»Starost se pojavlja v nešteto različnih oblikah: od najbolj prijetnega doživljanja ob vnukih in osebnem zorenju, do težavnega nerazumevanja, bolezni in pešanja moči. Vsak človek je edinstveno različen od vseh drugih. Vsak trenutek sožitja v družini in družbi je neponovljiv in vsak se stara drugače!« S temi besedami je knjigo Draga Tacola pospremil dr. Jože Ramovš. »Dober dan, starost« je zbirka člankov vezana v knjigo, ki so pred leti izhajali v Reviji Ognjišče.
Nekaj odlomkov smo prebrali v tokratni oddaji.

Morda se v starosti bolj kot izgube moči, bojimo izgube osebnega dostojanstva.

»Starost se pojavlja v nešteto različnih oblikah: od najbolj prijetnega doživljanja ob vnukih in osebnem zorenju, do težavnega nerazumevanja, bolezni in pešanja moči. Vsak človek je edinstveno različen od vseh drugih. Vsak trenutek sožitja v družini in družbi je neponovljiv in vsak se stara drugače!« S temi besedami je knjigo Draga Tacola pospremil dr. Jože Ramovš. »Dober dan, starost« je zbirka člankov vezana v knjigo, ki so pred leti izhajali v Reviji Ognjišče.
Nekaj odlomkov smo prebrali v tokratni oddaji.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Naš gost

VEČ ...|27. 9. 2025
Drago Štoka

Tokratna oddaja je nastala na Opčinah pri Trstu, pri znanem rojaku Dragu Štoki. Po izobrazbi je pravnik, deloval je kot odvetnik, a je veliko svojih moči in svojega časa posvetil naši narodni skupnosti, in sicer v edini slovenski stranki v Italiji – Stranki slovenska skupnost. Boril se je za samostojno politično nastopanje Slovencev in bil kar štirikrat izvoljen za deželnega poslanca. V letih 2005 do 2015 je bil predsednik ene od krovnih organizacij, Sveta slovenskih organizacij. Iskal je stike in povezave s slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem. Močno je zaznamoval proces demokratizacije Slovenije. Je avtor več knjižnih del. Vedno je bil zvest zvestobi svojemu narodu, demokratičnemu prepričanju, globokim krščanskim izročilom in vsestranski svobodi v mišljenju, idealih in dejanjih. Vedno se je zavzemal za dialog in sodelovanje. Prejel je Pučnikovo plaketo za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji, medaljo Republike Slovenije za zasluge za dobrobit zamejskih Slovencev, naroda in jezika in plaketo dr. Danila Majarona, najvišje priznanje Odvetniške zbornice Slovenije. 

Drago Štoka

Tokratna oddaja je nastala na Opčinah pri Trstu, pri znanem rojaku Dragu Štoki. Po izobrazbi je pravnik, deloval je kot odvetnik, a je veliko svojih moči in svojega časa posvetil naši narodni skupnosti, in sicer v edini slovenski stranki v Italiji – Stranki slovenska skupnost. Boril se je za samostojno politično nastopanje Slovencev in bil kar štirikrat izvoljen za deželnega poslanca. V letih 2005 do 2015 je bil predsednik ene od krovnih organizacij, Sveta slovenskih organizacij. Iskal je stike in povezave s slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem. Močno je zaznamoval proces demokratizacije Slovenije. Je avtor več knjižnih del. Vedno je bil zvest zvestobi svojemu narodu, demokratičnemu prepričanju, globokim krščanskim izročilom in vsestranski svobodi v mišljenju, idealih in dejanjih. Vedno se je zavzemal za dialog in sodelovanje. Prejel je Pučnikovo plaketo za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji, medaljo Republike Slovenije za zasluge za dobrobit zamejskih Slovencev, naroda in jezika in plaketo dr. Danila Majarona, najvišje priznanje Odvetniške zbornice Slovenije. 

Matjaž Merljak

spominživljenje

Komentar tedna

VEČ ...|26. 9. 2025
Lenart Rihar: Odpuščánje in pozivanje k odpuščánju

Avtor primerja dve slovesnosti – ameriško ob smrti Charlieja Kirka in slovensko ob postavitvi spominske table za otroke s Petrička. V obeh primerih so žrtve pokazale izjemno moč odpuščanja. Avtor izpostavi, da je odpuščanje plemenito dejanje, a opozori na nevarnost, da se pozivi k odpuščanju lahko zlorabijo za prikrivanje resnice ali poniževanje žrtev. Požar, ki je sledil slovenski slovesnosti, ponazarja odpor do soočenja z zgodovinskimi krivicami. Rihar poudarja, da mora odpuščanje temeljiti na resnici in ne sme biti izgovor za pozabo ali sprenevedanje.

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

Lenart Rihar: Odpuščánje in pozivanje k odpuščánju

Avtor primerja dve slovesnosti – ameriško ob smrti Charlieja Kirka in slovensko ob postavitvi spominske table za otroke s Petrička. V obeh primerih so žrtve pokazale izjemno moč odpuščanja. Avtor izpostavi, da je odpuščanje plemenito dejanje, a opozori na nevarnost, da se pozivi k odpuščanju lahko zlorabijo za prikrivanje resnice ali poniževanje žrtev. Požar, ki je sledil slovenski slovesnosti, ponazarja odpor do soočenja z zgodovinskimi krivicami. Rihar poudarja, da mora odpuščanje temeljiti na resnici in ne sme biti izgovor za pozabo ali sprenevedanje.

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

Lenart Rihar

komentarodpuščanjespravaresnicažrtvePetričekpožarzgodovinatrpljenjesovraštvokultura maščevanja

Svetovalnica

VEČ ...|2. 10. 2025
Kaj je digitalni podpis in kako deluje eUprava?

Spregovorili smo o različnih možnostih, ki jih nudi eUprava, med katerimi je poleg vpogleda v osebne podatke, vloge in premoženje tudi elektronski podpis. Na ta način je z nekaj kliki mogoče olajšati naše vsakdanje opravke z državo: od oddaje vloge za štipendijo do aktualnega podpisa za razpis referenduma o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Z nami je bil predsednik Družinske pobude Tomaž Merše.

Kaj je digitalni podpis in kako deluje eUprava?

Spregovorili smo o različnih možnostih, ki jih nudi eUprava, med katerimi je poleg vpogleda v osebne podatke, vloge in premoženje tudi elektronski podpis. Na ta način je z nekaj kliki mogoče olajšati naše vsakdanje opravke z državo: od oddaje vloge za štipendijo do aktualnega podpisa za razpis referenduma o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Z nami je bil predsednik Družinske pobude Tomaž Merše.

Blaž Lesnik

svetovanjedigitalni podpisreferendumotroški dodatekštipendije

Naš pogled

VEČ ...|30. 9. 2025
Damijana Medved: Pisanje s svinčnikom ali tipkanje – kaj vam je bližje?

Najbrž je vprašanje retorično. Pomislite, kdaj ste nazadnje kaj napisali s svinčnikom. Je bil to morda listek za trgovino, voščilnica, razglednica iz dopusta – ah, kdo pa dandanes še pošilja razglednice – pismo? Kdaj ste nazadnje napisali pismo, ga dali v kuverto in poslali po pošti? Če želite nekaj sporočiti, danes obstaja kar nekaj drugih načinov.

Damijana Medved: Pisanje s svinčnikom ali tipkanje – kaj vam je bližje?

Najbrž je vprašanje retorično. Pomislite, kdaj ste nazadnje kaj napisali s svinčnikom. Je bil to morda listek za trgovino, voščilnica, razglednica iz dopusta – ah, kdo pa dandanes še pošilja razglednice – pismo? Kdaj ste nazadnje napisali pismo, ga dali v kuverto in poslali po pošti? Če želite nekaj sporočiti, danes obstaja kar nekaj drugih načinov.

Damijana Medved

komentar

Radijski roman

VEČ ...|2. 10. 2025
Pot do Resnice, 8. del

Glavna junakinja romana se odloči, da bo pomagala bolnemu očetu. Še eno odločitev je sprejela, da bo zapustila moža. 

Ana T. S., založba Ognjišče

Pot do Resnice, 8. del

Glavna junakinja romana se odloči, da bo pomagala bolnemu očetu. Še eno odločitev je sprejela, da bo zapustila moža. 

Ana T. S., založba Ognjišče

Radio Ognjišče

knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|2. 10. 2025
Ivo Mojzer, Tereza Kesovija, Ornella Vanoni, Engelbert Humperdinck

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini.
0:01:28_IVO MOJZER - POLNOČNI KAVBOJ  
0:06:09_Tereza Kesovija - Nježne strune mandoline  
0:10:00_ABBA - I HAVE A DREAM  
0:14:31_Jože Kobler - Dan, ki ga je zamenjala noč  
0:18:13_Ornella Vanoni - Senza Fine  
0:22:29_Engelbert Humperdinck - There Goes My Everything  
0:25:25_LIDIJA KODRIČ - PASTIR KOSTJA  
0:28:42_Peter Kraus - Sweety  
0:32:30_Dusty Springfield - Son-Of-A Preacher Man  
0:34:26_BERTA AMBROŽ - DIMNIKARJEV SIN ( Son of a preacher man )  
0:38:17_Mireille Mathieu - Il me faut vivre  
0:40:48_EURYTHMICS - THERE MUST BE AN ANGEL  
0:46:00_BOŽIDAR WOLFAND WOLF - ANGEL VARUH 
0:49:16_George Baker Selection - Paloma Blanca  
0:53:11_Melina Mercouri - Never on Sunday  
0:57:07_Edvin Fliser - Otroci morja  
1:01:18_ROXY MUSIC - JEALOUS GUY  
1:05:54_MARIE OSMOND - PAPER ROSES  
1:08:56_LJUPKA DIMITROVSKA - LJUBLJANSKI ZVON  
1:12:48_Pro Arte - Tužna su zelena polja  
1:16:00_JANKO ROPRET - NE BODI OBJESTNO DEKLE  
1:19:36_Đorđe Balašević - Prva ljubav  
1:23:37_AZNAVOUR - QUE CEST TRISTE VENISE  
1:26:48_The Kelly Family - An Angel  

Ivo Mojzer, Tereza Kesovija, Ornella Vanoni, Engelbert Humperdinck

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini.
0:01:28_IVO MOJZER - POLNOČNI KAVBOJ  
0:06:09_Tereza Kesovija - Nježne strune mandoline  
0:10:00_ABBA - I HAVE A DREAM  
0:14:31_Jože Kobler - Dan, ki ga je zamenjala noč  
0:18:13_Ornella Vanoni - Senza Fine  
0:22:29_Engelbert Humperdinck - There Goes My Everything  
0:25:25_LIDIJA KODRIČ - PASTIR KOSTJA  
0:28:42_Peter Kraus - Sweety  
0:32:30_Dusty Springfield - Son-Of-A Preacher Man  
0:34:26_BERTA AMBROŽ - DIMNIKARJEV SIN ( Son of a preacher man )  
0:38:17_Mireille Mathieu - Il me faut vivre  
0:40:48_EURYTHMICS - THERE MUST BE AN ANGEL  
0:46:00_BOŽIDAR WOLFAND WOLF - ANGEL VARUH 
0:49:16_George Baker Selection - Paloma Blanca  
0:53:11_Melina Mercouri - Never on Sunday  
0:57:07_Edvin Fliser - Otroci morja  
1:01:18_ROXY MUSIC - JEALOUS GUY  
1:05:54_MARIE OSMOND - PAPER ROSES  
1:08:56_LJUPKA DIMITROVSKA - LJUBLJANSKI ZVON  
1:12:48_Pro Arte - Tužna su zelena polja  
1:16:00_JANKO ROPRET - NE BODI OBJESTNO DEKLE  
1:19:36_Đorđe Balašević - Prva ljubav  
1:23:37_AZNAVOUR - QUE CEST TRISTE VENISE  
1:26:48_The Kelly Family - An Angel  

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|2. 10. 2025
Jernej Hudolin - Dediščina je naša identiteta, ki jo ohranja posameznik

Ob aktualnih Dnevih evropske kulturne dediščine in Tednu kulturne dediščine smo k pogovoru povabili Jerneja Hudolina, arhitekta in dolgoletnega direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine.  

Jernej Hudolin - Dediščina je naša identiteta, ki jo ohranja posameznik

Ob aktualnih Dnevih evropske kulturne dediščine in Tednu kulturne dediščine smo k pogovoru povabili Jerneja Hudolina, arhitekta in dolgoletnega direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine.  

Nataša Ličen

kulturazgodovinadediščinadružba

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|2. 10. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan