Življenje išče pot

VEČ ...|26. 3. 2025
Žalovanje se začne ob novici neozdravljive bolezni

Vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović  je predstavila svoje izkušenj in podala koristne nasvete za žalovanje otrok. 

Žalovanje se začne ob novici neozdravljive bolezni

Vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović  je predstavila svoje izkušenj in podala koristne nasvete za žalovanje otrok. 

žalovanjepaliativaSlovensko društvo hospic

Življenje išče pot

Žalovanje se začne ob novici neozdravljive bolezni

Vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović  je predstavila svoje izkušenj in podala koristne nasvete za žalovanje otrok. 

VEČ ...|26. 3. 2025
Žalovanje se začne ob novici neozdravljive bolezni

Vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović  je predstavila svoje izkušenj in podala koristne nasvete za žalovanje otrok. 

s. Meta Potočnik

žalovanjepaliativaSlovensko društvo hospic

Življenje išče pot

VEČ ...|24. 3. 2025
Kdo je človek, ki umira in česa si želi?

Kdo je človek, ki umira in česa si želi? Na univerzi Sigmunda Freuda so 11. marca pripravili okroglo mizo z naslovom Žalovanje in paliativna oskrba. Ena od gostov je bila asist. mag. Mateja Lopuh, nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliative v Sloveniji, je nanizala uspehe in pomanjkljivosti na tem področju. 

Kdo je človek, ki umira in česa si želi?

Kdo je človek, ki umira in česa si želi? Na univerzi Sigmunda Freuda so 11. marca pripravili okroglo mizo z naslovom Žalovanje in paliativna oskrba. Ena od gostov je bila asist. mag. Mateja Lopuh, nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliative v Sloveniji, je nanizala uspehe in pomanjkljivosti na tem področju. 

Univerza Sigmunda Freudažalovanjepaliativa

Življenje išče pot

Kdo je človek, ki umira in česa si želi?

Kdo je človek, ki umira in česa si želi? Na univerzi Sigmunda Freuda so 11. marca pripravili okroglo mizo z naslovom Žalovanje in paliativna oskrba. Ena od gostov je bila asist. mag. Mateja Lopuh, nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliative v Sloveniji, je nanizala uspehe in pomanjkljivosti na tem področju. 

VEČ ...|24. 3. 2025
Kdo je človek, ki umira in česa si želi?

Kdo je človek, ki umira in česa si želi? Na univerzi Sigmunda Freuda so 11. marca pripravili okroglo mizo z naslovom Žalovanje in paliativna oskrba. Ena od gostov je bila asist. mag. Mateja Lopuh, nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliative v Sloveniji, je nanizala uspehe in pomanjkljivosti na tem področju. 

s. Meta Potočnik

Univerza Sigmunda Freudažalovanjepaliativa

Življenje išče pot

VEČ ...|10. 3. 2025
Žalovanje v času paliativne oskrbe in umiranja bližnje osebe

Na Univerzi Sigmunda Freuda so pripravili aktualno okroglo mizo: Žalovanje v času paliativne oskrbe in umiranja bližnje osebe. Gostje: nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliativne medicine  Mateja Lopuh, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladih pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović in pediater dr. Urh Grošelj kot član Komisije RS za medicinsko etiko. O vsebini je spregovorila prof. dr. Andreja Poljanec. 

Žalovanje v času paliativne oskrbe in umiranja bližnje osebe

Na Univerzi Sigmunda Freuda so pripravili aktualno okroglo mizo: Žalovanje v času paliativne oskrbe in umiranja bližnje osebe. Gostje: nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliativne medicine  Mateja Lopuh, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladih pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović in pediater dr. Urh Grošelj kot član Komisije RS za medicinsko etiko. O vsebini je spregovorila prof. dr. Andreja Poljanec. 

paliativažalovanjemedicinska etika

Življenje išče pot

Žalovanje v času paliativne oskrbe in umiranja bližnje osebe

Na Univerzi Sigmunda Freuda so pripravili aktualno okroglo mizo: Žalovanje v času paliativne oskrbe in umiranja bližnje osebe. Gostje: nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliativne medicine  Mateja Lopuh, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladih pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović in pediater dr. Urh Grošelj kot član Komisije RS za medicinsko etiko. O vsebini je spregovorila prof. dr. Andreja Poljanec. 

VEČ ...|10. 3. 2025
Žalovanje v času paliativne oskrbe in umiranja bližnje osebe

Na Univerzi Sigmunda Freuda so pripravili aktualno okroglo mizo: Žalovanje v času paliativne oskrbe in umiranja bližnje osebe. Gostje: nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliativne medicine  Mateja Lopuh, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladih pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović in pediater dr. Urh Grošelj kot član Komisije RS za medicinsko etiko. O vsebini je spregovorila prof. dr. Andreja Poljanec. 

s. Meta Potočnik

paliativažalovanjemedicinska etika

Življenje išče pot

VEČ ...|3. 6. 2024
Potrebujemo več hospicev in dostopnejšo paliativno oskrbo

Smo v tednu pred referendumom o možnosti uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki mu verske skupnosti v Sloveniji skupno nasprotujejo. Kako doživljajo svoje zadnje obdobje življenja neozdravljivo bolni nam je približala voditeljica Ljubhospica Tatjana Fink. Po njenih besedah se trpljenja večkrat bolj bojijo svojci, kot pa umirajoči: In tisti, ki se tako bojijo tega neznosnega trpljenja, ki vodi človeka v smrt in o katerem se v zadnjem času veliko govori v slovenski družbi, mislim, da niso nikoli bili zelo zraven nekega umirajočega človeka.« 

Potrebujemo več hospicev in dostopnejšo paliativno oskrbo

Smo v tednu pred referendumom o možnosti uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki mu verske skupnosti v Sloveniji skupno nasprotujejo. Kako doživljajo svoje zadnje obdobje življenja neozdravljivo bolni nam je približala voditeljica Ljubhospica Tatjana Fink. Po njenih besedah se trpljenja večkrat bolj bojijo svojci, kot pa umirajoči: In tisti, ki se tako bojijo tega neznosnega trpljenja, ki vodi človeka v smrt in o katerem se v zadnjem času veliko govori v slovenski družbi, mislim, da niso nikoli bili zelo zraven nekega umirajočega človeka.« 

hospicpaliativadostojanstvo človeka

Življenje išče pot

Potrebujemo več hospicev in dostopnejšo paliativno oskrbo

Smo v tednu pred referendumom o možnosti uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki mu verske skupnosti v Sloveniji skupno nasprotujejo. Kako doživljajo svoje zadnje obdobje življenja neozdravljivo bolni nam je približala voditeljica Ljubhospica Tatjana Fink. Po njenih besedah se trpljenja večkrat bolj bojijo svojci, kot pa umirajoči: In tisti, ki se tako bojijo tega neznosnega trpljenja, ki vodi človeka v smrt in o katerem se v zadnjem času veliko govori v slovenski družbi, mislim, da niso nikoli bili zelo zraven nekega umirajočega človeka.« 

VEČ ...|3. 6. 2024
Potrebujemo več hospicev in dostopnejšo paliativno oskrbo

Smo v tednu pred referendumom o možnosti uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki mu verske skupnosti v Sloveniji skupno nasprotujejo. Kako doživljajo svoje zadnje obdobje življenja neozdravljivo bolni nam je približala voditeljica Ljubhospica Tatjana Fink. Po njenih besedah se trpljenja večkrat bolj bojijo svojci, kot pa umirajoči: In tisti, ki se tako bojijo tega neznosnega trpljenja, ki vodi človeka v smrt in o katerem se v zadnjem času veliko govori v slovenski družbi, mislim, da niso nikoli bili zelo zraven nekega umirajočega človeka.« 

s. Meta Potočnik

hospicpaliativadostojanstvo človeka

Svetovalnica

VEČ ...|2. 11. 2021
Paliativna oskrba

Odgovor na željo tistih, ki želijo umreti na svojem domu, so mobilne paliativne enote. O tem, kakšno podporo nudijo umirajočim in njihovim svojcem je spregovorila dr. Maja Ebert Moltara iz Onkološkega inštituta.

Paliativna oskrba

Odgovor na željo tistih, ki želijo umreti na svojem domu, so mobilne paliativne enote. O tem, kakšno podporo nudijo umirajočim in njihovim svojcem je spregovorila dr. Maja Ebert Moltara iz Onkološkega inštituta.

svetovanjesmrtstarosttrpljenjepaliativa

Svetovalnica

Paliativna oskrba

Odgovor na željo tistih, ki želijo umreti na svojem domu, so mobilne paliativne enote. O tem, kakšno podporo nudijo umirajočim in njihovim svojcem je spregovorila dr. Maja Ebert Moltara iz Onkološkega inštituta.

VEČ ...|2. 11. 2021
Paliativna oskrba

Odgovor na željo tistih, ki želijo umreti na svojem domu, so mobilne paliativne enote. O tem, kakšno podporo nudijo umirajočim in njihovim svojcem je spregovorila dr. Maja Ebert Moltara iz Onkološkega inštituta.

Radio Ognjišče

svetovanjesmrtstarosttrpljenjepaliativa

Globine

VEČ ...|12. 2. 2019
O evtanaziji

V Globinah smo spregovorili o temi, ki zahteva veliko rahločutnosti in dostojanstva do vsakega človeka. Ali je smrt res lahko pravica? Ali lahko upravičeno končamo življenje sočloveka, če je ta neozdravljivo bolan ali trpi neizmerne bolečine? Z nami sta bila Miro Šlibar in p. Toni Brinjovc.

O evtanaziji

V Globinah smo spregovorili o temi, ki zahteva veliko rahločutnosti in dostojanstva do vsakega človeka. Ali je smrt res lahko pravica? Ali lahko upravičeno končamo življenje sočloveka, če je ta neozdravljivo bolan ali trpi neizmerne bolečine? Z nami sta bila Miro Šlibar in p. Toni Brinjovc.

smrtduhovnostpaliativaevtanazija

Globine

O evtanaziji
V Globinah smo spregovorili o temi, ki zahteva veliko rahločutnosti in dostojanstva do vsakega človeka. Ali je smrt res lahko pravica? Ali lahko upravičeno končamo življenje sočloveka, če je ta neozdravljivo bolan ali trpi neizmerne bolečine? Z nami sta bila Miro Šlibar in p. Toni Brinjovc.
VEČ ...|12. 2. 2019
O evtanaziji
V Globinah smo spregovorili o temi, ki zahteva veliko rahločutnosti in dostojanstva do vsakega človeka. Ali je smrt res lahko pravica? Ali lahko upravičeno končamo življenje sočloveka, če je ta neozdravljivo bolan ali trpi neizmerne bolečine? Z nami sta bila Miro Šlibar in p. Toni Brinjovc.

Blaž Lesnik

smrtduhovnostpaliativaevtanazija

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|12. 8. 2025
Dialog z ateizmom #7 - refleksija

Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si

Dialog z ateizmom #7 - refleksija

Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si

Blaž Lesnik

duhovnostateizemveradialog

Duhovna misel

VEČ ...|2. 9. 2025
Sodba za vsa obdobja

Perzijski kralj je želel opozoriti svoje štiri sinove, da ne bi prehitro sodili. Kakor je ukazal, je najstarejši sin pozimi odpotoval, da bi si v dolini ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Sodba za vsa obdobja

Perzijski kralj je želel opozoriti svoje štiri sinove, da ne bi prehitro sodili. Kakor je ukazal, je najstarejši sin pozimi odpotoval, da bi si v dolini ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Sol in luč

VEČ ...|2. 9. 2025
Jordan Peterson: Onkraj reda - še 12 pravil za življenje. Prvo poglavje.

Živimo v času individualizma in pravila radi razlagamo in prirejamo vsak po svoje: omejitev hitrosti je neumna, upoštevati tak ali drugačen red je nesmiselno in zastarelo. Menite, da bi vsi bolje živeli brez institucij, ki so same sebi namen? Verjetno imate v mnogih primerih prav, toda Jordan Peterson svari: »Lahkomiselno zaničevanje družbenih ustanov je lahko nevarno!« V oddaji Sol in luč smo prebrali nekaj odlomkov iz prvega poglavja njegove knjige z naslovom Onkraj reda - še 12 pravil za življenje, ki mu je dal naslov: »Ne omalovažujte nepremišljeno družbenih ustanov in ustvarjalnih dosežkov.«

Jordan Peterson: Onkraj reda - še 12 pravil za življenje. Prvo poglavje.

Živimo v času individualizma in pravila radi razlagamo in prirejamo vsak po svoje: omejitev hitrosti je neumna, upoštevati tak ali drugačen red je nesmiselno in zastarelo. Menite, da bi vsi bolje živeli brez institucij, ki so same sebi namen? Verjetno imate v mnogih primerih prav, toda Jordan Peterson svari: »Lahkomiselno zaničevanje družbenih ustanov je lahko nevarno!« V oddaji Sol in luč smo prebrali nekaj odlomkov iz prvega poglavja njegove knjige z naslovom Onkraj reda - še 12 pravil za življenje, ki mu je dal naslov: »Ne omalovažujte nepremišljeno družbenih ustanov in ustvarjalnih dosežkov.«

Tadej Sadar

Za življenje

VEČ ...|30. 8. 2025
Vstop v novo katehetsko, šolsko, študijsko leto

Tokrat smo z našim gostom Karlom Gržanom spregovorili o vstopu v novo katehetsko, šolsko, študijsko leto, o naporih in vsem lepem v tem omenjenem času.

Vstop v novo katehetsko, šolsko, študijsko leto

Tokrat smo z našim gostom Karlom Gržanom spregovorili o vstopu v novo katehetsko, šolsko, študijsko leto, o naporih in vsem lepem v tem omenjenem času.

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostšolaštudij

Naš gost

VEČ ...|30. 8. 2025
Meta Tavčar, terapevtka

Naša gostja je bila nekdanja imago terapevtka Meta Tavčar. Poslušalci se je najbrž spomnijo iz oddaj Za življenje, v katerih sta bila s soprogom Rudijem redna gosta.

Meta Tavčar, terapevtka

Naša gostja je bila nekdanja imago terapevtka Meta Tavčar. Poslušalci se je najbrž spomnijo iz oddaj Za življenje, v katerih sta bila s soprogom Rudijem redna gosta.

Mateja Subotičanec

spominživljenje

Od slike do besede

VEČ ...|2. 9. 2025
Moja zbirka, Nikiforos Vrettakos, druga oddaja

V drugi oddaji o poeziji Nikiforosa Vrettakosa je bila z nami prevajalka Dragica Fabjan Andritsakos. Knjiga Moja zbirka je izšla pri založbi KUD Logos.

Moja zbirka, Nikiforos Vrettakos, druga oddaja

V drugi oddaji o poeziji Nikiforosa Vrettakosa je bila z nami prevajalka Dragica Fabjan Andritsakos. Knjiga Moja zbirka je izšla pri založbi KUD Logos.

Mateja Subotičanec

poezija

Večer za zakonce in družine

VEČ ...|2. 9. 2025
Žalovanje po samomoru otroka

Trenutek, ko se življenje ustavi - s temi besedami opisujejo svoje občutke starši, katerih otroci so naredili samomor. Preveva jih strašna praznika, občutek krivde, poraja se jim nešteto vprašanj. Kako jim na tej poti žalovanja pomaga trimesečni program za žalovanje po izgubi otroka zaradi samomora, ste slišali v oddaji Večer za zakonce in družine.

Žalovanje po samomoru otroka

Trenutek, ko se življenje ustavi - s temi besedami opisujejo svoje občutke starši, katerih otroci so naredili samomor. Preveva jih strašna praznika, občutek krivde, poraja se jim nešteto vprašanj. Kako jim na tej poti žalovanja pomaga trimesečni program za žalovanje po izgubi otroka zaradi samomora, ste slišali v oddaji Večer za zakonce in družine.

Marjana Debevec

samomorotrokzakoncidružinežalovanje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|2. 9. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 9. 2025
Podpis sporazuma organizatorjev Europeade 2028

V Trstu so danes podpisali statut organizacijskega združenja za Europeado 2028 - evropsko nogometno prvenstvo jezikovnih manjšin. Za slovensko narodnostno skupnost v Italiji so ga podpisali: Svet slovenskih organizacij, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Dogodek je potekal ob navzočnosti deželnega svetnika za lokalno samoupravo Pierpaola Robertija. S tem je bil ustanovljen formalni subjekt, ki bo zadolžen za pripravo in izvedbo Europeade 2028, velike športne prireditve, ki jo organizira FUEN - Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti. Tekmovanje bo med koncem junija in začetkom julija 2028 potekalo v Furlaniji-Julijski krajini, sodelovale pa bodo moške in ženske nogometne ekipe različnih evropskih jezikovnih in narodnih manjšin. Organizatorji naglašajo, da je Europeada mnogo več kot športno tekmovanje - je praznik raznolikosti, jezika in kulture evropskih manjšin ter pomembna platforma za krepitev sodelovanja, medsebojnega spoštovanja in povezovanja med skupnostmi.

Podpis sporazuma organizatorjev Europeade 2028

V Trstu so danes podpisali statut organizacijskega združenja za Europeado 2028 - evropsko nogometno prvenstvo jezikovnih manjšin. Za slovensko narodnostno skupnost v Italiji so ga podpisali: Svet slovenskih organizacij, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Dogodek je potekal ob navzočnosti deželnega svetnika za lokalno samoupravo Pierpaola Robertija. S tem je bil ustanovljen formalni subjekt, ki bo zadolžen za pripravo in izvedbo Europeade 2028, velike športne prireditve, ki jo organizira FUEN - Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti. Tekmovanje bo med koncem junija in začetkom julija 2028 potekalo v Furlaniji-Julijski krajini, sodelovale pa bodo moške in ženske nogometne ekipe različnih evropskih jezikovnih in narodnih manjšin. Organizatorji naglašajo, da je Europeada mnogo več kot športno tekmovanje - je praznik raznolikosti, jezika in kulture evropskih manjšin ter pomembna platforma za krepitev sodelovanja, medsebojnega spoštovanja in povezovanja med skupnostmi.

Matjaž Merljak

družbarojakišport