Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|11. 7. 2021
Pogovor z nadškofom Antonom Stresom

Govorili smo o izzivih, s katerimi se sooča sodobna Evropa, pa tudi o tem, katere so pozitivne in negativne pridobitve po 30-ih letih demokracije v Sloveniji.

Pogovor z nadškofom Antonom Stresom

Govorili smo o izzivih, s katerimi se sooča sodobna Evropa, pa tudi o tem, katere so pozitivne in negativne pridobitve po 30-ih letih demokracije v Sloveniji.

duhovnostinfoEvropademokracijaSlovenija

Utrip Cerkve v Sloveniji

Pogovor z nadškofom Antonom Stresom

Govorili smo o izzivih, s katerimi se sooča sodobna Evropa, pa tudi o tem, katere so pozitivne in negativne pridobitve po 30-ih letih demokracije v Sloveniji.

VEČ ...|11. 7. 2021
Pogovor z nadškofom Antonom Stresom

Govorili smo o izzivih, s katerimi se sooča sodobna Evropa, pa tudi o tem, katere so pozitivne in negativne pridobitve po 30-ih letih demokracije v Sloveniji.

Petra Stopar

duhovnostinfoEvropademokracijaSlovenija

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|21. 6. 2021
dr. Ernest Petrič: 30 let samostojne Slovenije

Dr. Petrič tokrat o 30. obletnici države Slovenije; o poti, ki nas je do nje pripeljala; o Slovencih in drugih prebivalcih naše domovine, ki smo odločali o svoji usodi, o političnem sistemu, v katerem želimo živeti; o trenutnem stanju države trideset let po njenem rojstvu in o tem, kakšno prihodnost si zaslužimo. V oddaji še o prihodnosti Evrope, o predsedovanje Slovenije Svetu EU, o ustavnem sodišču, o ugledu Slovenije v tujini ... 

dr. Ernest Petrič: 30 let samostojne Slovenije

Dr. Petrič tokrat o 30. obletnici države Slovenije; o poti, ki nas je do nje pripeljala; o Slovencih in drugih prebivalcih naše domovine, ki smo odločali o svoji usodi, o političnem sistemu, v katerem želimo živeti; o trenutnem stanju države trideset let po njenem rojstvu in o tem, kakšno prihodnost si zaslužimo. V oddaji še o prihodnosti Evrope, o predsedovanje Slovenije Svetu EU, o ustavnem sodišču, o ugledu Slovenije v tujini ... 

samoodločbaustavno sodiščepolitikademokracijaEvropska unijaZahodni BalkanKitajskaRusija

Spoznanje več, predsodek manj

dr. Ernest Petrič: 30 let samostojne Slovenije

Dr. Petrič tokrat o 30. obletnici države Slovenije; o poti, ki nas je do nje pripeljala; o Slovencih in drugih prebivalcih naše domovine, ki smo odločali o svoji usodi, o političnem sistemu, v katerem želimo živeti; o trenutnem stanju države trideset let po njenem rojstvu in o tem, kakšno prihodnost si zaslužimo. V oddaji še o prihodnosti Evrope, o predsedovanje Slovenije Svetu EU, o ustavnem sodišču, o ugledu Slovenije v tujini ... 

VEČ ...|21. 6. 2021
dr. Ernest Petrič: 30 let samostojne Slovenije

Dr. Petrič tokrat o 30. obletnici države Slovenije; o poti, ki nas je do nje pripeljala; o Slovencih in drugih prebivalcih naše domovine, ki smo odločali o svoji usodi, o političnem sistemu, v katerem želimo živeti; o trenutnem stanju države trideset let po njenem rojstvu in o tem, kakšno prihodnost si zaslužimo. V oddaji še o prihodnosti Evrope, o predsedovanje Slovenije Svetu EU, o ustavnem sodišču, o ugledu Slovenije v tujini ... 

Tone Gorjup

samoodločbaustavno sodiščepolitikademokracijaEvropska unijaZahodni BalkanKitajskaRusija

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 5. 2021
Nadškof Stres: Današnji protivladni protesti so zgrajeni na laži.

Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let, danes pa so demonstracije zgrajene na laži. Tako petkove proteste vidi predsednik Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, nadškof Anton Stres. Današnji protivladni shod v Ljubljani znova ni prijavljen, med drugim se ga bodo udeležile sindikalne centrale, študentje, upokojenci, okoljevarstvene organizacije, akademska sfera, glasbeniki, umetniki in marginalizirane skupine. K protestom pozivajo tudi v SD, Levici in LMŠ. Predsednik vlade Janez Janša je na Twitterju zapisal, da javno pozivajo h kršenju ukrepov v času epidemije in se tako postavljajo izven zakona.

Javni shodi so dovoljeni ob pogoju, da jih organizator prijavi in da udeleženci upoštevajo priporočila NIJZ. »Shod ni prijavljen, to pomeni, da bo v skladu zakonom vzdrževanje reda na njem prevzela policija. Območje bo v času varovanja videonadzorovano, obenem bo omejeno gibanje v okolici DZ in vlade,« je povedal inšpektor na Policijski upravi Ljubljana Boštjan Skrbinšek Javornik in dodal: Policija se zaveda pomena pravice do javnega zbiranja, pričakujemo pa, da bodo mnenje vsi izražali na dostojanstven in miren način. Zdravstveni inšpektorat je pozval k doslednemu ohranjanju medosebne razdalje in nošenju zaščitnih mask. Epidemije namreč še zdaleč ni konec, zato predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci nadškof Anton Stres v teh shodih vidi »norčevanje iz nujnih zdravstvenih ukrepov. Demonstracije pred 30 leti niso ogrožale nikogar, je dejal, ko smo ga povprašali za primerjavo. Razlika med takratnimi in današnjimi shodi je kot noč in dan, je dejal. »Današnji protesti so namenjeni temu, da bi ostanki režima, ki smo ga pred 30 leti želeli odstraniti, še naprej ostali v sedlu.« Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let. »Danes pa so demonstracije zgrajene na čisto preprosti laži, kajti ni res, da so pri nas kakršnekoli resnične nevarnosti fašizma, avtoritarnosti in vseh drugih negativnih pojavov z vidika demokracije, ampak ravno obratno.« Demonstracije pred 30 leti niso bile niti najmanj nasilne, petkovi protesti pa so se že sprevrgli v poulično nasilje in razgrajaštvo. »Gre za resnično popolno nasprotje tistega, na kar smo ponosni in kar se je zgodilo pred 30-leti. To kar se dogaja danes, se bo zgodilo danes oziroma se dogaja te dni – na to pa slovenska zgodovina gotovo ne bo ponosna,« je še dejal nadškof Stres.

Nadškof Stres: Današnji protivladni protesti so zgrajeni na laži.

Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let, danes pa so demonstracije zgrajene na laži. Tako petkove proteste vidi predsednik Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, nadškof Anton Stres. Današnji protivladni shod v Ljubljani znova ni prijavljen, med drugim se ga bodo udeležile sindikalne centrale, študentje, upokojenci, okoljevarstvene organizacije, akademska sfera, glasbeniki, umetniki in marginalizirane skupine. K protestom pozivajo tudi v SD, Levici in LMŠ. Predsednik vlade Janez Janša je na Twitterju zapisal, da javno pozivajo h kršenju ukrepov v času epidemije in se tako postavljajo izven zakona.

Javni shodi so dovoljeni ob pogoju, da jih organizator prijavi in da udeleženci upoštevajo priporočila NIJZ. »Shod ni prijavljen, to pomeni, da bo v skladu zakonom vzdrževanje reda na njem prevzela policija. Območje bo v času varovanja videonadzorovano, obenem bo omejeno gibanje v okolici DZ in vlade,« je povedal inšpektor na Policijski upravi Ljubljana Boštjan Skrbinšek Javornik in dodal: Policija se zaveda pomena pravice do javnega zbiranja, pričakujemo pa, da bodo mnenje vsi izražali na dostojanstven in miren način. Zdravstveni inšpektorat je pozval k doslednemu ohranjanju medosebne razdalje in nošenju zaščitnih mask. Epidemije namreč še zdaleč ni konec, zato predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci nadškof Anton Stres v teh shodih vidi »norčevanje iz nujnih zdravstvenih ukrepov. Demonstracije pred 30 leti niso ogrožale nikogar, je dejal, ko smo ga povprašali za primerjavo. Razlika med takratnimi in današnjimi shodi je kot noč in dan, je dejal. »Današnji protesti so namenjeni temu, da bi ostanki režima, ki smo ga pred 30 leti želeli odstraniti, še naprej ostali v sedlu.« Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let. »Danes pa so demonstracije zgrajene na čisto preprosti laži, kajti ni res, da so pri nas kakršnekoli resnične nevarnosti fašizma, avtoritarnosti in vseh drugih negativnih pojavov z vidika demokracije, ampak ravno obratno.« Demonstracije pred 30 leti niso bile niti najmanj nasilne, petkovi protesti pa so se že sprevrgli v poulično nasilje in razgrajaštvo. »Gre za resnično popolno nasprotje tistega, na kar smo ponosni in kar se je zgodilo pred 30-leti. To kar se dogaja danes, se bo zgodilo danes oziroma se dogaja te dni – na to pa slovenska zgodovina gotovo ne bo ponosna,« je še dejal nadškof Stres.

infodemokracijaprotestiStresdružba

Informativni prispevki

Nadškof Stres: Današnji protivladni protesti so zgrajeni na laži.

Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let, danes pa so demonstracije zgrajene na laži. Tako petkove proteste vidi predsednik Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, nadškof Anton Stres. Današnji protivladni shod v Ljubljani znova ni prijavljen, med drugim se ga bodo udeležile sindikalne centrale, študentje, upokojenci, okoljevarstvene organizacije, akademska sfera, glasbeniki, umetniki in marginalizirane skupine. K protestom pozivajo tudi v SD, Levici in LMŠ. Predsednik vlade Janez Janša je na Twitterju zapisal, da javno pozivajo h kršenju ukrepov v času epidemije in se tako postavljajo izven zakona.

Javni shodi so dovoljeni ob pogoju, da jih organizator prijavi in da udeleženci upoštevajo priporočila NIJZ. »Shod ni prijavljen, to pomeni, da bo v skladu zakonom vzdrževanje reda na njem prevzela policija. Območje bo v času varovanja videonadzorovano, obenem bo omejeno gibanje v okolici DZ in vlade,« je povedal inšpektor na Policijski upravi Ljubljana Boštjan Skrbinšek Javornik in dodal: Policija se zaveda pomena pravice do javnega zbiranja, pričakujemo pa, da bodo mnenje vsi izražali na dostojanstven in miren način. Zdravstveni inšpektorat je pozval k doslednemu ohranjanju medosebne razdalje in nošenju zaščitnih mask. Epidemije namreč še zdaleč ni konec, zato predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci nadškof Anton Stres v teh shodih vidi »norčevanje iz nujnih zdravstvenih ukrepov. Demonstracije pred 30 leti niso ogrožale nikogar, je dejal, ko smo ga povprašali za primerjavo. Razlika med takratnimi in današnjimi shodi je kot noč in dan, je dejal. »Današnji protesti so namenjeni temu, da bi ostanki režima, ki smo ga pred 30 leti želeli odstraniti, še naprej ostali v sedlu.« Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let. »Danes pa so demonstracije zgrajene na čisto preprosti laži, kajti ni res, da so pri nas kakršnekoli resnične nevarnosti fašizma, avtoritarnosti in vseh drugih negativnih pojavov z vidika demokracije, ampak ravno obratno.« Demonstracije pred 30 leti niso bile niti najmanj nasilne, petkovi protesti pa so se že sprevrgli v poulično nasilje in razgrajaštvo. »Gre za resnično popolno nasprotje tistega, na kar smo ponosni in kar se je zgodilo pred 30-leti. To kar se dogaja danes, se bo zgodilo danes oziroma se dogaja te dni – na to pa slovenska zgodovina gotovo ne bo ponosna,« je še dejal nadškof Stres.

VEČ ...|28. 5. 2021
Nadškof Stres: Današnji protivladni protesti so zgrajeni na laži.

Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let, danes pa so demonstracije zgrajene na laži. Tako petkove proteste vidi predsednik Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, nadškof Anton Stres. Današnji protivladni shod v Ljubljani znova ni prijavljen, med drugim se ga bodo udeležile sindikalne centrale, študentje, upokojenci, okoljevarstvene organizacije, akademska sfera, glasbeniki, umetniki in marginalizirane skupine. K protestom pozivajo tudi v SD, Levici in LMŠ. Predsednik vlade Janez Janša je na Twitterju zapisal, da javno pozivajo h kršenju ukrepov v času epidemije in se tako postavljajo izven zakona.

Javni shodi so dovoljeni ob pogoju, da jih organizator prijavi in da udeleženci upoštevajo priporočila NIJZ. »Shod ni prijavljen, to pomeni, da bo v skladu zakonom vzdrževanje reda na njem prevzela policija. Območje bo v času varovanja videonadzorovano, obenem bo omejeno gibanje v okolici DZ in vlade,« je povedal inšpektor na Policijski upravi Ljubljana Boštjan Skrbinšek Javornik in dodal: Policija se zaveda pomena pravice do javnega zbiranja, pričakujemo pa, da bodo mnenje vsi izražali na dostojanstven in miren način. Zdravstveni inšpektorat je pozval k doslednemu ohranjanju medosebne razdalje in nošenju zaščitnih mask. Epidemije namreč še zdaleč ni konec, zato predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci nadškof Anton Stres v teh shodih vidi »norčevanje iz nujnih zdravstvenih ukrepov. Demonstracije pred 30 leti niso ogrožale nikogar, je dejal, ko smo ga povprašali za primerjavo. Razlika med takratnimi in današnjimi shodi je kot noč in dan, je dejal. »Današnji protesti so namenjeni temu, da bi ostanki režima, ki smo ga pred 30 leti želeli odstraniti, še naprej ostali v sedlu.« Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let. »Danes pa so demonstracije zgrajene na čisto preprosti laži, kajti ni res, da so pri nas kakršnekoli resnične nevarnosti fašizma, avtoritarnosti in vseh drugih negativnih pojavov z vidika demokracije, ampak ravno obratno.« Demonstracije pred 30 leti niso bile niti najmanj nasilne, petkovi protesti pa so se že sprevrgli v poulično nasilje in razgrajaštvo. »Gre za resnično popolno nasprotje tistega, na kar smo ponosni in kar se je zgodilo pred 30-leti. To kar se dogaja danes, se bo zgodilo danes oziroma se dogaja te dni – na to pa slovenska zgodovina gotovo ne bo ponosna,« je še dejal nadškof Stres.

Radio Ognjišče

infodemokracijaprotestiStresdružba

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 5. 2021
Peterle: Smo primer nedokončane demokratične tranzicije

16. maja je minilo 31 let od imenovanja prve demokratične vlade v Sloveniji. To obletnico in 30-letnico samostojnosti osamosvojitvena vlada danes obeležuje na Brdu pri Kranju. Slavnostni govornik je bil predsednik prve demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle.

Peterle je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da so pred 31 leti iz politike naredili umetnost nemogočega. »Nam so takrat visoki obiskovalci govorili: Ne sanjajte, bodite realisti, nihče vas ne bo podprl. Ampak mi smo imeli pred seboj visok cilj. In sem vesel, da je ta vlada v enem letu izpeljala projekt, za katerega stoletja ni bilo političnih pogojev.« Obžaluje pa, da na nekaterih področjih demokracije že 3 desetletja ni prišlo do kakšnih posebnih sprememb. »V Sloveniji doslej, z izjemo nekaj let Slovenca, ni bil mogoč desnosredinski dnevnik. In mi živimo, kar se tiče glavnih medijev, v asimetrični strukturi, ki ne odraža demokratične strukture Slovenije.« Demokracija je po Peterletovih besedah demokracija ravno zato, ker omogoča spremembo oblasti, ki ima pravico kakšno stvar spremeniti tudi na področju kadrov in financiranja. »In tega osnovnega principa nosilci starega koncepta moči ne sprejemajo. Sliko želijo ohranjati čimbolj nedotaknjeno tudi za ceno nasilja, h kateremu pozivajo javno, z novimi revolucionarnimi pozivi. Torej, mi smo primer nedokončane demokratične tranzicije. Žal moram to reči po 30 letih.« Opozoril je tudi na dvojna merila pri pisarjenju v Bruselj. »Če to delajo eni, potem se reče temu blatenje države. Če to delajo drugi, je to zavzemanje za pravice. To je tako, kot je bilo takrat, ko sem jaz hodil k papežu. Eni so to proglašali za klerikalizem, če pa je šel v Vatikan levi politik, je bilo to državotvorno. Slovenija je polna hipokrizije, polna dvojnih standardov. Dokler se ne bomo zmenili za načela, po katerih bomo delali eni in drugi, bomo imeli to sliko.« Stran, ki zastopa star političen koncept in se poslužuje koncepta sovražnika in sovražnega govora, uporablja svoje politične kanale za predstavljanje neresnične slike v Sloveniji. »Recimo, ko se govori o totalitarizmu ... Če bi imeli mi totalitarno oblast, potem bi mediji, predvsem ključni, državni, sledili temu, kar hoče vlada. Mi preprosto nimamo te slike.« Peterle je zato svoj današnji nagovor na Brdu pri Kranju sklenil s Prešernovimi verzi iz Sonetnega venca »kjer nas naš glavni pesnik poziva, da bi končali razprtije«. 

Peterle: Smo primer nedokončane demokratične tranzicije

16. maja je minilo 31 let od imenovanja prve demokratične vlade v Sloveniji. To obletnico in 30-letnico samostojnosti osamosvojitvena vlada danes obeležuje na Brdu pri Kranju. Slavnostni govornik je bil predsednik prve demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle.

Peterle je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da so pred 31 leti iz politike naredili umetnost nemogočega. »Nam so takrat visoki obiskovalci govorili: Ne sanjajte, bodite realisti, nihče vas ne bo podprl. Ampak mi smo imeli pred seboj visok cilj. In sem vesel, da je ta vlada v enem letu izpeljala projekt, za katerega stoletja ni bilo političnih pogojev.« Obžaluje pa, da na nekaterih področjih demokracije že 3 desetletja ni prišlo do kakšnih posebnih sprememb. »V Sloveniji doslej, z izjemo nekaj let Slovenca, ni bil mogoč desnosredinski dnevnik. In mi živimo, kar se tiče glavnih medijev, v asimetrični strukturi, ki ne odraža demokratične strukture Slovenije.« Demokracija je po Peterletovih besedah demokracija ravno zato, ker omogoča spremembo oblasti, ki ima pravico kakšno stvar spremeniti tudi na področju kadrov in financiranja. »In tega osnovnega principa nosilci starega koncepta moči ne sprejemajo. Sliko želijo ohranjati čimbolj nedotaknjeno tudi za ceno nasilja, h kateremu pozivajo javno, z novimi revolucionarnimi pozivi. Torej, mi smo primer nedokončane demokratične tranzicije. Žal moram to reči po 30 letih.« Opozoril je tudi na dvojna merila pri pisarjenju v Bruselj. »Če to delajo eni, potem se reče temu blatenje države. Če to delajo drugi, je to zavzemanje za pravice. To je tako, kot je bilo takrat, ko sem jaz hodil k papežu. Eni so to proglašali za klerikalizem, če pa je šel v Vatikan levi politik, je bilo to državotvorno. Slovenija je polna hipokrizije, polna dvojnih standardov. Dokler se ne bomo zmenili za načela, po katerih bomo delali eni in drugi, bomo imeli to sliko.« Stran, ki zastopa star političen koncept in se poslužuje koncepta sovražnika in sovražnega govora, uporablja svoje politične kanale za predstavljanje neresnične slike v Sloveniji. »Recimo, ko se govori o totalitarizmu ... Če bi imeli mi totalitarno oblast, potem bi mediji, predvsem ključni, državni, sledili temu, kar hoče vlada. Mi preprosto nimamo te slike.« Peterle je zato svoj današnji nagovor na Brdu pri Kranju sklenil s Prešernovimi verzi iz Sonetnega venca »kjer nas naš glavni pesnik poziva, da bi končali razprtije«. 

infoPeterlepogovordemokracijamediji

Informativni prispevki

Peterle: Smo primer nedokončane demokratične tranzicije

16. maja je minilo 31 let od imenovanja prve demokratične vlade v Sloveniji. To obletnico in 30-letnico samostojnosti osamosvojitvena vlada danes obeležuje na Brdu pri Kranju. Slavnostni govornik je bil predsednik prve demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle.

Peterle je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da so pred 31 leti iz politike naredili umetnost nemogočega. »Nam so takrat visoki obiskovalci govorili: Ne sanjajte, bodite realisti, nihče vas ne bo podprl. Ampak mi smo imeli pred seboj visok cilj. In sem vesel, da je ta vlada v enem letu izpeljala projekt, za katerega stoletja ni bilo političnih pogojev.« Obžaluje pa, da na nekaterih področjih demokracije že 3 desetletja ni prišlo do kakšnih posebnih sprememb. »V Sloveniji doslej, z izjemo nekaj let Slovenca, ni bil mogoč desnosredinski dnevnik. In mi živimo, kar se tiče glavnih medijev, v asimetrični strukturi, ki ne odraža demokratične strukture Slovenije.« Demokracija je po Peterletovih besedah demokracija ravno zato, ker omogoča spremembo oblasti, ki ima pravico kakšno stvar spremeniti tudi na področju kadrov in financiranja. »In tega osnovnega principa nosilci starega koncepta moči ne sprejemajo. Sliko želijo ohranjati čimbolj nedotaknjeno tudi za ceno nasilja, h kateremu pozivajo javno, z novimi revolucionarnimi pozivi. Torej, mi smo primer nedokončane demokratične tranzicije. Žal moram to reči po 30 letih.« Opozoril je tudi na dvojna merila pri pisarjenju v Bruselj. »Če to delajo eni, potem se reče temu blatenje države. Če to delajo drugi, je to zavzemanje za pravice. To je tako, kot je bilo takrat, ko sem jaz hodil k papežu. Eni so to proglašali za klerikalizem, če pa je šel v Vatikan levi politik, je bilo to državotvorno. Slovenija je polna hipokrizije, polna dvojnih standardov. Dokler se ne bomo zmenili za načela, po katerih bomo delali eni in drugi, bomo imeli to sliko.« Stran, ki zastopa star političen koncept in se poslužuje koncepta sovražnika in sovražnega govora, uporablja svoje politične kanale za predstavljanje neresnične slike v Sloveniji. »Recimo, ko se govori o totalitarizmu ... Če bi imeli mi totalitarno oblast, potem bi mediji, predvsem ključni, državni, sledili temu, kar hoče vlada. Mi preprosto nimamo te slike.« Peterle je zato svoj današnji nagovor na Brdu pri Kranju sklenil s Prešernovimi verzi iz Sonetnega venca »kjer nas naš glavni pesnik poziva, da bi končali razprtije«. 

VEČ ...|22. 5. 2021
Peterle: Smo primer nedokončane demokratične tranzicije

16. maja je minilo 31 let od imenovanja prve demokratične vlade v Sloveniji. To obletnico in 30-letnico samostojnosti osamosvojitvena vlada danes obeležuje na Brdu pri Kranju. Slavnostni govornik je bil predsednik prve demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle.

Peterle je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da so pred 31 leti iz politike naredili umetnost nemogočega. »Nam so takrat visoki obiskovalci govorili: Ne sanjajte, bodite realisti, nihče vas ne bo podprl. Ampak mi smo imeli pred seboj visok cilj. In sem vesel, da je ta vlada v enem letu izpeljala projekt, za katerega stoletja ni bilo političnih pogojev.« Obžaluje pa, da na nekaterih področjih demokracije že 3 desetletja ni prišlo do kakšnih posebnih sprememb. »V Sloveniji doslej, z izjemo nekaj let Slovenca, ni bil mogoč desnosredinski dnevnik. In mi živimo, kar se tiče glavnih medijev, v asimetrični strukturi, ki ne odraža demokratične strukture Slovenije.« Demokracija je po Peterletovih besedah demokracija ravno zato, ker omogoča spremembo oblasti, ki ima pravico kakšno stvar spremeniti tudi na področju kadrov in financiranja. »In tega osnovnega principa nosilci starega koncepta moči ne sprejemajo. Sliko želijo ohranjati čimbolj nedotaknjeno tudi za ceno nasilja, h kateremu pozivajo javno, z novimi revolucionarnimi pozivi. Torej, mi smo primer nedokončane demokratične tranzicije. Žal moram to reči po 30 letih.« Opozoril je tudi na dvojna merila pri pisarjenju v Bruselj. »Če to delajo eni, potem se reče temu blatenje države. Če to delajo drugi, je to zavzemanje za pravice. To je tako, kot je bilo takrat, ko sem jaz hodil k papežu. Eni so to proglašali za klerikalizem, če pa je šel v Vatikan levi politik, je bilo to državotvorno. Slovenija je polna hipokrizije, polna dvojnih standardov. Dokler se ne bomo zmenili za načela, po katerih bomo delali eni in drugi, bomo imeli to sliko.« Stran, ki zastopa star političen koncept in se poslužuje koncepta sovražnika in sovražnega govora, uporablja svoje politične kanale za predstavljanje neresnične slike v Sloveniji. »Recimo, ko se govori o totalitarizmu ... Če bi imeli mi totalitarno oblast, potem bi mediji, predvsem ključni, državni, sledili temu, kar hoče vlada. Mi preprosto nimamo te slike.« Peterle je zato svoj današnji nagovor na Brdu pri Kranju sklenil s Prešernovimi verzi iz Sonetnega venca »kjer nas naš glavni pesnik poziva, da bi končali razprtije«. 

Radio Ognjišče

infoPeterlepogovordemokracijamediji

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 8. 2020
Dr. Pesek: Upam, da družabni mediji niso realen odsev razmer med ljudmi

Prihodnje leto bomo praznovali 30 let samostojne Slovenije. Letošnje leto je zato v znamenju začetka demokratičnih procesov, ki so pripeljali do samostojne poti naše države. Že od takrat dogodke podrobno spremlja in jih v knjigah popisuje tudi zgodovinarka in novinarka dr. Rosvita Pesek. Na posestvu Brdo pri Kranju je nedavno za prvi program Televizije Slovenija posnela intervjuje s ključnimi osamosvojitelji.

Dr. Pesek: Upam, da družabni mediji niso realen odsev razmer med ljudmi

Prihodnje leto bomo praznovali 30 let samostojne Slovenije. Letošnje leto je zato v znamenju začetka demokratičnih procesov, ki so pripeljali do samostojne poti naše države. Že od takrat dogodke podrobno spremlja in jih v knjigah popisuje tudi zgodovinarka in novinarka dr. Rosvita Pesek. Na posestvu Brdo pri Kranju je nedavno za prvi program Televizije Slovenija posnela intervjuje s ključnimi osamosvojitelji.

slovenijapetreleosamosvojitevdemokracijakoronavirusinforosvita pesekjanšakučanrupel

Informativni prispevki

Dr. Pesek: Upam, da družabni mediji niso realen odsev razmer med ljudmi
Prihodnje leto bomo praznovali 30 let samostojne Slovenije. Letošnje leto je zato v znamenju začetka demokratičnih procesov, ki so pripeljali do samostojne poti naše države. Že od takrat dogodke podrobno spremlja in jih v knjigah popisuje tudi zgodovinarka in novinarka dr. Rosvita Pesek. Na posestvu Brdo pri Kranju je nedavno za prvi program Televizije Slovenija posnela intervjuje s ključnimi osamosvojitelji.
VEČ ...|3. 8. 2020
Dr. Pesek: Upam, da družabni mediji niso realen odsev razmer med ljudmi
Prihodnje leto bomo praznovali 30 let samostojne Slovenije. Letošnje leto je zato v znamenju začetka demokratičnih procesov, ki so pripeljali do samostojne poti naše države. Že od takrat dogodke podrobno spremlja in jih v knjigah popisuje tudi zgodovinarka in novinarka dr. Rosvita Pesek. Na posestvu Brdo pri Kranju je nedavno za prvi program Televizije Slovenija posnela intervjuje s ključnimi osamosvojitelji.

Alen Salihović

slovenijapetreleosamosvojitevdemokracijakoronavirusinforosvita pesekjanšakučanrupel

Pogovor o

VEČ ...|17. 6. 2020
Prenos okrogle mize: Skupaj za skupno dobro

V oddaji Pogovor o smo poslušali prenos okrogle mize z naslovom Skupaj za skupno dobro, in sicer je bila posvečena 30 letnici demokratičnih procesov v Sloveniji in razmisleku, katere so stične točke našega naroda, kako ustvarjati dobro ozračje v naši domovini, kakšno vlogo imajo pri tem mediji in šolstvo in kaj pozitivnega lahko prispeva vsak med nami. Naši gostje so bili dr. Ernest Petrič, dr. Jože Možina, dr. Žiga Turk in dr. Ljubica Jelušič. Omizje je vodila Tanja Dominko.

Prenos okrogle mize: Skupaj za skupno dobro

V oddaji Pogovor o smo poslušali prenos okrogle mize z naslovom Skupaj za skupno dobro, in sicer je bila posvečena 30 letnici demokratičnih procesov v Sloveniji in razmisleku, katere so stične točke našega naroda, kako ustvarjati dobro ozračje v naši domovini, kakšno vlogo imajo pri tem mediji in šolstvo in kaj pozitivnega lahko prispeva vsak med nami. Naši gostje so bili dr. Ernest Petrič, dr. Jože Možina, dr. Žiga Turk in dr. Ljubica Jelušič. Omizje je vodila Tanja Dominko.

demokracijadomovinamedijiizobraževanjepogovor

Pogovor o

Prenos okrogle mize: Skupaj za skupno dobro
V oddaji Pogovor o smo poslušali prenos okrogle mize z naslovom Skupaj za skupno dobro, in sicer je bila posvečena 30 letnici demokratičnih procesov v Sloveniji in razmisleku, katere so stične točke našega naroda, kako ustvarjati dobro ozračje v naši domovini, kakšno vlogo imajo pri tem mediji in šolstvo in kaj pozitivnega lahko prispeva vsak med nami. Naši gostje so bili dr. Ernest Petrič, dr. Jože Možina, dr. Žiga Turk in dr. Ljubica Jelušič. Omizje je vodila Tanja Dominko.
VEČ ...|17. 6. 2020
Prenos okrogle mize: Skupaj za skupno dobro
V oddaji Pogovor o smo poslušali prenos okrogle mize z naslovom Skupaj za skupno dobro, in sicer je bila posvečena 30 letnici demokratičnih procesov v Sloveniji in razmisleku, katere so stične točke našega naroda, kako ustvarjati dobro ozračje v naši domovini, kakšno vlogo imajo pri tem mediji in šolstvo in kaj pozitivnega lahko prispeva vsak med nami. Naši gostje so bili dr. Ernest Petrič, dr. Jože Možina, dr. Žiga Turk in dr. Ljubica Jelušič. Omizje je vodila Tanja Dominko.

Tanja Dominko

demokracijadomovinamedijiizobraževanjepogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 5. 2020
Peterle: Danes gre za vprašanje resnice in vrednot

Množično zborovanje pred 31. leti je potekalo v podporo obtoženi četverici v aferi JBTZ. Z deklaracijo so Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev zahtevali suvereno državo slovenskega naroda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. »Ta deklaracija je nakazala smer in bila tudi politično izhodišče Demosa, ko se je pripravljal na prve volitve in na osamosvojitev,« nam je dejal predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Spomnil je tudi, da so se 7., 8. in 9. maja 1990 na ločenih konstitutivnih sejah vseh treh zborov - Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela - prvič zbrali novoizvoljeni delegati prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije. »Tisto konstituiranje je pomenilo prehod od tega zmagovitega rezultata na aprilskih volitvah v realno oblast. To pomeni, da je imel Demos večino v takratni skupščini.« Na vprašanje ali je demokracija v času epidemije na preizkušnji je Peterle dejal, da ne tako, kot to želi prikazati opozicija, »ki ni mogla pustiti novi vladi stotih dni, kakor je doslej bilo v navadi ampak s pripisovanjem slabih namenov Janševi vladi želi očrniti to vlado, ki je nasledila slabo stanje, ne samo pri zalogah medicinske opreme.« Pohvalil je ukrepe vlade, ki se je odločno podala na delo in poskrbela za rezultat v bojo proti virusu, ki uvršča Slovenijo v vrh uspešnih držav v Evropi in v svetu. Pred nami je Dan Evrope, ko je po besedah sogovornika priložnost, da si unija postavi nove prioritete. »Danes so drugi izzivi. Takrat je bil mir in svoboda, danes pa mislim, da gre za vprašanje resnice in vprašanje vrednot. Svet je tako zmešan z lažmi,« je povedal Lojze Peterle

Peterle: Danes gre za vprašanje resnice in vrednot

Množično zborovanje pred 31. leti je potekalo v podporo obtoženi četverici v aferi JBTZ. Z deklaracijo so Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev zahtevali suvereno državo slovenskega naroda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. »Ta deklaracija je nakazala smer in bila tudi politično izhodišče Demosa, ko se je pripravljal na prve volitve in na osamosvojitev,« nam je dejal predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Spomnil je tudi, da so se 7., 8. in 9. maja 1990 na ločenih konstitutivnih sejah vseh treh zborov - Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela - prvič zbrali novoizvoljeni delegati prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije. »Tisto konstituiranje je pomenilo prehod od tega zmagovitega rezultata na aprilskih volitvah v realno oblast. To pomeni, da je imel Demos večino v takratni skupščini.« Na vprašanje ali je demokracija v času epidemije na preizkušnji je Peterle dejal, da ne tako, kot to želi prikazati opozicija, »ki ni mogla pustiti novi vladi stotih dni, kakor je doslej bilo v navadi ampak s pripisovanjem slabih namenov Janševi vladi želi očrniti to vlado, ki je nasledila slabo stanje, ne samo pri zalogah medicinske opreme.« Pohvalil je ukrepe vlade, ki se je odločno podala na delo in poskrbela za rezultat v bojo proti virusu, ki uvršča Slovenijo v vrh uspešnih držav v Evropi in v svetu. Pred nami je Dan Evrope, ko je po besedah sogovornika priložnost, da si unija postavi nove prioritete. »Danes so drugi izzivi. Takrat je bil mir in svoboda, danes pa mislim, da gre za vprašanje resnice in vprašanje vrednot. Svet je tako zmešan z lažmi,« je povedal Lojze Peterle

peterlekoronavirusdemokracijaspomininfopolitika

Informativni prispevki

Peterle: Danes gre za vprašanje resnice in vrednot
Množično zborovanje pred 31. leti je potekalo v podporo obtoženi četverici v aferi JBTZ. Z deklaracijo so Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev zahtevali suvereno državo slovenskega naroda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. »Ta deklaracija je nakazala smer in bila tudi politično izhodišče Demosa, ko se je pripravljal na prve volitve in na osamosvojitev,« nam je dejal predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Spomnil je tudi, da so se 7., 8. in 9. maja 1990 na ločenih konstitutivnih sejah vseh treh zborov - Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela - prvič zbrali novoizvoljeni delegati prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije. »Tisto konstituiranje je pomenilo prehod od tega zmagovitega rezultata na aprilskih volitvah v realno oblast. To pomeni, da je imel Demos večino v takratni skupščini.« Na vprašanje ali je demokracija v času epidemije na preizkušnji je Peterle dejal, da ne tako, kot to želi prikazati opozicija, »ki ni mogla pustiti novi vladi stotih dni, kakor je doslej bilo v navadi ampak s pripisovanjem slabih namenov Janševi vladi želi očrniti to vlado, ki je nasledila slabo stanje, ne samo pri zalogah medicinske opreme.« Pohvalil je ukrepe vlade, ki se je odločno podala na delo in poskrbela za rezultat v bojo proti virusu, ki uvršča Slovenijo v vrh uspešnih držav v Evropi in v svetu. Pred nami je Dan Evrope, ko je po besedah sogovornika priložnost, da si unija postavi nove prioritete. »Danes so drugi izzivi. Takrat je bil mir in svoboda, danes pa mislim, da gre za vprašanje resnice in vprašanje vrednot. Svet je tako zmešan z lažmi,« je povedal Lojze Peterle
VEČ ...|8. 5. 2020
Peterle: Danes gre za vprašanje resnice in vrednot
Množično zborovanje pred 31. leti je potekalo v podporo obtoženi četverici v aferi JBTZ. Z deklaracijo so Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev zahtevali suvereno državo slovenskega naroda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. »Ta deklaracija je nakazala smer in bila tudi politično izhodišče Demosa, ko se je pripravljal na prve volitve in na osamosvojitev,« nam je dejal predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Spomnil je tudi, da so se 7., 8. in 9. maja 1990 na ločenih konstitutivnih sejah vseh treh zborov - Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela - prvič zbrali novoizvoljeni delegati prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije. »Tisto konstituiranje je pomenilo prehod od tega zmagovitega rezultata na aprilskih volitvah v realno oblast. To pomeni, da je imel Demos večino v takratni skupščini.« Na vprašanje ali je demokracija v času epidemije na preizkušnji je Peterle dejal, da ne tako, kot to želi prikazati opozicija, »ki ni mogla pustiti novi vladi stotih dni, kakor je doslej bilo v navadi ampak s pripisovanjem slabih namenov Janševi vladi želi očrniti to vlado, ki je nasledila slabo stanje, ne samo pri zalogah medicinske opreme.« Pohvalil je ukrepe vlade, ki se je odločno podala na delo in poskrbela za rezultat v bojo proti virusu, ki uvršča Slovenijo v vrh uspešnih držav v Evropi in v svetu. Pred nami je Dan Evrope, ko je po besedah sogovornika priložnost, da si unija postavi nove prioritete. »Danes so drugi izzivi. Takrat je bil mir in svoboda, danes pa mislim, da gre za vprašanje resnice in vprašanje vrednot. Svet je tako zmešan z lažmi,« je povedal Lojze Peterle

Alen Salihović

peterlekoronavirusdemokracijaspomininfopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 4. 2020
Peterle o cvetni nedelji, ki je leta 1990 prinesla demokratično Slovenijo

»Pridite na cvetno nedeljo na volišča in si vzemite prihodnost!« S tem povabilom je predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle pozval sodržavljane, naj se udeležijo volitev. Zato je cvetna nedelja, ki je bila takrat 8. aprila na poseben način zapisana v zgodovini našega naroda. Na današnji dan pred tridesetimi leti smo tako dobili demokratično Slovenijo.

Peterle o cvetni nedelji, ki je leta 1990 prinesla demokratično Slovenijo

»Pridite na cvetno nedeljo na volišča in si vzemite prihodnost!« S tem povabilom je predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle pozval sodržavljane, naj se udeležijo volitev. Zato je cvetna nedelja, ki je bila takrat 8. aprila na poseben način zapisana v zgodovini našega naroda. Na današnji dan pred tridesetimi leti smo tako dobili demokratično Slovenijo.

slovenijapetreleosamosvojitevdemokracijakoronavirusinfo

Informativni prispevki

Peterle o cvetni nedelji, ki je leta 1990 prinesla demokratično Slovenijo
»Pridite na cvetno nedeljo na volišča in si vzemite prihodnost!« S tem povabilom je predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle pozval sodržavljane, naj se udeležijo volitev. Zato je cvetna nedelja, ki je bila takrat 8. aprila na poseben način zapisana v zgodovini našega naroda. Na današnji dan pred tridesetimi leti smo tako dobili demokratično Slovenijo.
VEČ ...|8. 4. 2020
Peterle o cvetni nedelji, ki je leta 1990 prinesla demokratično Slovenijo
»Pridite na cvetno nedeljo na volišča in si vzemite prihodnost!« S tem povabilom je predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle pozval sodržavljane, naj se udeležijo volitev. Zato je cvetna nedelja, ki je bila takrat 8. aprila na poseben način zapisana v zgodovini našega naroda. Na današnji dan pred tridesetimi leti smo tako dobili demokratično Slovenijo.

Alen Salihović

slovenijapetreleosamosvojitevdemokracijakoronavirusinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 4. 2020
Rosvita Pesek: Danes imamo kljub strahu, ki nas vse preveva lažjo odločitev

Na današnji dan pred 30. leti so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve. Na njih je zmagala koalicija novih strank Demos, ki je nato tudi sestavila vlado. Vodil jo je Lojze Peterle, ki ga je tisto jutro na volišču kot novinarka spremljala Rosvita Pesek. »Tisto jutro mu nihče ni pripisoval zmage na volitvah,« se spominja Peskova.

Rosvita Pesek: Danes imamo kljub strahu, ki nas vse preveva lažjo odločitev

Na današnji dan pred 30. leti so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve. Na njih je zmagala koalicija novih strank Demos, ki je nato tudi sestavila vlado. Vodil jo je Lojze Peterle, ki ga je tisto jutro na volišču kot novinarka spremljala Rosvita Pesek. »Tisto jutro mu nihče ni pripisoval zmage na volitvah,« se spominja Peskova.

slovenijapetreleosamosvojitevdemokracijakoronavirusinforosvita pesek

Informativni prispevki

Rosvita Pesek: Danes imamo kljub strahu, ki nas vse preveva lažjo odločitev
Na današnji dan pred 30. leti so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve. Na njih je zmagala koalicija novih strank Demos, ki je nato tudi sestavila vlado. Vodil jo je Lojze Peterle, ki ga je tisto jutro na volišču kot novinarka spremljala Rosvita Pesek. »Tisto jutro mu nihče ni pripisoval zmage na volitvah,« se spominja Peskova.
VEČ ...|8. 4. 2020
Rosvita Pesek: Danes imamo kljub strahu, ki nas vse preveva lažjo odločitev
Na današnji dan pred 30. leti so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve. Na njih je zmagala koalicija novih strank Demos, ki je nato tudi sestavila vlado. Vodil jo je Lojze Peterle, ki ga je tisto jutro na volišču kot novinarka spremljala Rosvita Pesek. »Tisto jutro mu nihče ni pripisoval zmage na volitvah,« se spominja Peskova.

Alen Salihović

slovenijapetreleosamosvojitevdemokracijakoronavirusinforosvita pesek

Komentar Družina

VEČ ...|16. 5. 2019
Evropa - demokracija ali diktatura?

Mladi pričakujejo, da odrasli odrastejo, vzamejo volilno pravico kot dolžnost in vrata v prihodnost, ki pripada mladim, odprejo z demokracijo, ne z diktaturo.

Evropa - demokracija ali diktatura?

Mladi pričakujejo, da odrasli odrastejo, vzamejo volilno pravico kot dolžnost in vrata v prihodnost, ki pripada mladim, odprejo z demokracijo, ne z diktaturo.

politikademokracijaevropaeu

Komentar Družina

Evropa - demokracija ali diktatura?
Mladi pričakujejo, da odrasli odrastejo, vzamejo volilno pravico kot dolžnost in vrata v prihodnost, ki pripada mladim, odprejo z demokracijo, ne z diktaturo.
VEČ ...|16. 5. 2019
Evropa - demokracija ali diktatura?
Mladi pričakujejo, da odrasli odrastejo, vzamejo volilno pravico kot dolžnost in vrata v prihodnost, ki pripada mladim, odprejo z demokracijo, ne z diktaturo.

Robert Petkovšek

politikademokracijaevropaeu

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|3. 8. 2021
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. avgust 2021 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. avgust 2021 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Komentar tedna

VEČ ...|30. 7. 2021
Jernej Letnar Černič: Luč na koncu tunela?

Epidemija Covid 19 z nizko precepljenostjo na svetovni ravni kaže, da še ne bo kmalu končana.

Jernej Letnar Černič: Luč na koncu tunela?

Epidemija Covid 19 z nizko precepljenostjo na svetovni ravni kaže, da še ne bo kmalu končana.

Jernej Letnar Černič

komentar

Duhovna misel

VEČ ...|3. 8. 2021
Bodite pogumni, ne bojte se, jaz sem...

Učenci v čolnu, ko srečajo Jezusa. Pogum je življenjska drža…

Bodite pogumni, ne bojte se, jaz sem...

Učenci v čolnu, ko srečajo Jezusa. Pogum je življenjska drža…

Gorna Kuhar

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|28. 7. 2021
Matej Tonin

Gostili smo predsednika Nove Slovenije in obrambnega ministra Mateja Tonina. Povedal je kako vidi aktualno dogajanje in izzive, ki vlado čakajo jeseni, kako so zadovoljni z delom vlade nasploh, kako se stranka pripravlja na volilno leto ter kateri so izzivi obrambnega resorja. 

Matej Tonin

Gostili smo predsednika Nove Slovenije in obrambnega ministra Mateja Tonina. Povedal je kako vidi aktualno dogajanje in izzive, ki vlado čakajo jeseni, kako so zadovoljni z delom vlade nasploh, kako se stranka pripravlja na volilno leto ter kateri so izzivi obrambnega resorja. 

Tanja Dominko

politikaživljenjedružbaSlovenija

Naš gost

VEČ ...|31. 7. 2021
Miha Mohor

Tokrat je bil Naš gost Miha Mohor: slavist, profesor, urednik. V pouk slovenščine in književnosti je med prvimi v Sloveniji prenašal principe in metode t.i. kreativnih literarnih in prevajalskih delavnic ter jih prilagajal ciljem osnovne šole in kasneje tudi gimnazije. O inovacijah pri svojem mentorskem delu je predaval po vsej Sloveniji in izven nje. Sodeloval je pri pripravi osnovnošolskega učnega načrta za pouk književnosti ter učnih načrtov za pouk treh izbirnih predmetov bralni klub, gledališki klub in šolsko novinarstvo. Njegov vir literarnega raziskovanje je literatura nonsensa.

Miha Mohor

Tokrat je bil Naš gost Miha Mohor: slavist, profesor, urednik. V pouk slovenščine in književnosti je med prvimi v Sloveniji prenašal principe in metode t.i. kreativnih literarnih in prevajalskih delavnic ter jih prilagajal ciljem osnovne šole in kasneje tudi gimnazije. O inovacijah pri svojem mentorskem delu je predaval po vsej Sloveniji in izven nje. Sodeloval je pri pripravi osnovnošolskega učnega načrta za pouk književnosti ter učnih načrtov za pouk treh izbirnih predmetov bralni klub, gledališki klub in šolsko novinarstvo. Njegov vir literarnega raziskovanje je literatura nonsensa.

Damijana Medved

slovenščinabranjekreativno pisanjeliteratura nonsensa

Zgodbe za otroke

VEČ ...|1. 8. 2021
Trije medvedi

Otroci, vas je morda na kakem potepanju po gozdu strah, da bi se izgubili? Deklici, ki je glavna junakinja te ruske pravljice, se je zgodilo prav to. Si kaj mislite koga je srečala? No? Poglejte kakšen je naslov pravljice …

Trije medvedi

Otroci, vas je morda na kakem potepanju po gozdu strah, da bi se izgubili? Deklici, ki je glavna junakinja te ruske pravljice, se je zgodilo prav to. Si kaj mislite koga je srečala? No? Poglejte kakšen je naslov pravljice …

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 8. 2021
Zlatnik poezije Milanu Jesihu - Razstava Františka Foita na Češkem

Zlatnik poezije Milanu Jesihu - Razstava Františka Foita na Češkem

Jože Bartolj

kultura

Spominjamo se

VEČ ...|3. 8. 2021
Spominjamo se dne 3. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 3. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|3. 8. 2021
Plečnikova dela v Ljubljani na Unescov seznam dediščine

Izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika, ki jih občudujemo v prestolnici, so vpisana na svetovni Unescov seznam naravne in kulturne dediščine. Nominacijo Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani - urbano oblikovanje po meri človeka je pod vodstvom ministrstva za kulturo koordiniral Muzej za arhitekturo in oblikovanje. V rubriki smo objavili izjavi Špele Spanžel z ministrstva za kulturo ter Tomaža Štoke iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje

Plečnikova dela v Ljubljani na Unescov seznam dediščine

Izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika, ki jih občudujemo v prestolnici, so vpisana na svetovni Unescov seznam naravne in kulturne dediščine. Nominacijo Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani - urbano oblikovanje po meri človeka je pod vodstvom ministrstva za kulturo koordiniral Muzej za arhitekturo in oblikovanje. V rubriki smo objavili izjavi Špele Spanžel z ministrstva za kulturo ter Tomaža Štoke iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje

Nataša Ličen

kulturanaravadružbapogovordediščina

Svetovalnica

VEČ ...|3. 8. 2021
Se tudi vaš dan začne s skodelico dišeče kave?

Kaj je dobra kava in kako prepoznamo okus kakovostne kavne mešanice? O kavi smo se pogovarjali s poznavalcem Klemenom Mačkom iz slovenske pražarne vrhunske kave MARIPOSA. Klemen Maček je tudi podpredsednik Združenja Speciality kave Slovenija

 


 

 

Se tudi vaš dan začne s skodelico dišeče kave?

Kaj je dobra kava in kako prepoznamo okus kakovostne kavne mešanice? O kavi smo se pogovarjali s poznavalcem Klemenom Mačkom iz slovenske pražarne vrhunske kave MARIPOSA. Klemen Maček je tudi podpredsednik Združenja Speciality kave Slovenija

 


 

 

Nataša Ličen

svetovanjekava