Informativni prispevki

VEČ ...|4. 11. 2021
Bi posvojili žrtev revolucije in zanjo molili?

Ob minulem prazniku vseh svetih in dnevu vernih duš se spominjamo tudi žrtev revolucije, ki počivajo v številnih grobiščih in moriščih po državi. Te žrtve lahko posvojite in zanje molite, nam je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala idejna vodja pobude Vseposvojitev Romana Bider.

Bi posvojili žrtev revolucije in zanjo molili?

Ob minulem prazniku vseh svetih in dnevu vernih duš se spominjamo tudi žrtev revolucije, ki počivajo v številnih grobiščih in moriščih po državi. Te žrtve lahko posvojite in zanje molite, nam je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala idejna vodja pobude Vseposvojitev Romana Bider.

infokočevski rogumorirevolucijavseposvojitevizobraževanjeduhovnost

Informativni prispevki

Bi posvojili žrtev revolucije in zanjo molili?

Ob minulem prazniku vseh svetih in dnevu vernih duš se spominjamo tudi žrtev revolucije, ki počivajo v številnih grobiščih in moriščih po državi. Te žrtve lahko posvojite in zanje molite, nam je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala idejna vodja pobude Vseposvojitev Romana Bider.

VEČ ...|4. 11. 2021
Bi posvojili žrtev revolucije in zanjo molili?

Ob minulem prazniku vseh svetih in dnevu vernih duš se spominjamo tudi žrtev revolucije, ki počivajo v številnih grobiščih in moriščih po državi. Te žrtve lahko posvojite in zanje molite, nam je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala idejna vodja pobude Vseposvojitev Romana Bider.

Alen Salihović

infokočevski rogumorirevolucijavseposvojitevizobraževanjeduhovnost

Komentar Časnik.si

VEČ ...|22. 9. 2021
Andrej Umek: Aktualno delitev na dva tabora je mogoče razumeti za pripravo na novo revolucijo

Med delovanjem slovenskih komunistov v tridesetih letih prejšnjega stoletja in koalicije KUL je vse preveč vzporednic, da bi jih smel človek, ki mu je dobrobit Slovenije pri srcu, spregledati.

Andrej Umek: Aktualno delitev na dva tabora je mogoče razumeti za pripravo na novo revolucijo

Med delovanjem slovenskih komunistov v tridesetih letih prejšnjega stoletja in koalicije KUL je vse preveč vzporednic, da bi jih smel človek, ki mu je dobrobit Slovenije pri srcu, spregledati.

komentarpolitikazgodovinakomunizemrevolucija

Komentar Časnik.si

Andrej Umek: Aktualno delitev na dva tabora je mogoče razumeti za pripravo na novo revolucijo

Med delovanjem slovenskih komunistov v tridesetih letih prejšnjega stoletja in koalicije KUL je vse preveč vzporednic, da bi jih smel človek, ki mu je dobrobit Slovenije pri srcu, spregledati.

VEČ ...|22. 9. 2021
Andrej Umek: Aktualno delitev na dva tabora je mogoče razumeti za pripravo na novo revolucijo

Med delovanjem slovenskih komunistov v tridesetih letih prejšnjega stoletja in koalicije KUL je vse preveč vzporednic, da bi jih smel človek, ki mu je dobrobit Slovenije pri srcu, spregledati.

Andrej Umek

komentarpolitikazgodovinakomunizemrevolucija

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 6. 2021
Kočevski rog, kraj spomina in opomina

V kapeli Božjega usmiljenja Pod Krenom v Kočevskem Rogu je bila tradicionalna slovesnost za pobite domobrance in druge žrtve revolucionarnega nasilja. Sveto mašo je daroval upokojeni nadškof Anton Stres. V pridigi je opozoril, da sprava v slovenski družbi še vedno ni bila dosežena. Kot pogoj, da do nje pride, je izpostavil razkritje resnice o pobojih, obsodbo tistih, ki so jih zagrešili, na drugi strani pa odpuščanje. Slovesnosti se je udeležil tudi zgodovinar Jože Možine.

Kočevski rog, kraj spomina in opomina

V kapeli Božjega usmiljenja Pod Krenom v Kočevskem Rogu je bila tradicionalna slovesnost za pobite domobrance in druge žrtve revolucionarnega nasilja. Sveto mašo je daroval upokojeni nadškof Anton Stres. V pridigi je opozoril, da sprava v slovenski družbi še vedno ni bila dosežena. Kot pogoj, da do nje pride, je izpostavil razkritje resnice o pobojih, obsodbo tistih, ki so jih zagrešili, na drugi strani pa odpuščanje. Slovesnosti se je udeležil tudi zgodovinar Jože Možine.

infokočevski rogumorirevolucijajože možina

Informativni prispevki

Kočevski rog, kraj spomina in opomina

V kapeli Božjega usmiljenja Pod Krenom v Kočevskem Rogu je bila tradicionalna slovesnost za pobite domobrance in druge žrtve revolucionarnega nasilja. Sveto mašo je daroval upokojeni nadškof Anton Stres. V pridigi je opozoril, da sprava v slovenski družbi še vedno ni bila dosežena. Kot pogoj, da do nje pride, je izpostavil razkritje resnice o pobojih, obsodbo tistih, ki so jih zagrešili, na drugi strani pa odpuščanje. Slovesnosti se je udeležil tudi zgodovinar Jože Možine.

VEČ ...|5. 6. 2021
Kočevski rog, kraj spomina in opomina

V kapeli Božjega usmiljenja Pod Krenom v Kočevskem Rogu je bila tradicionalna slovesnost za pobite domobrance in druge žrtve revolucionarnega nasilja. Sveto mašo je daroval upokojeni nadškof Anton Stres. V pridigi je opozoril, da sprava v slovenski družbi še vedno ni bila dosežena. Kot pogoj, da do nje pride, je izpostavil razkritje resnice o pobojih, obsodbo tistih, ki so jih zagrešili, na drugi strani pa odpuščanje. Slovesnosti se je udeležil tudi zgodovinar Jože Možine.

Mateja Subotičanec

infokočevski rogumorirevolucijajože možina

Komentar Časnik.si

VEČ ...|29. 1. 2020
Vnuki revolucionarjev nam ne obetajo nič dobrega

Vnuki revolucionarjev so rastli v idealnem socializmu. Nič jim ni manjkalo, za nič se jim ni bilo potrebno potruditi, kaj šele boriti, vedno je bil kriv nekdo drug, kapitalizem ali pa Cerkev, kakor je pač naneslo.

Vnuki revolucionarjev nam ne obetajo nič dobrega

Vnuki revolucionarjev so rastli v idealnem socializmu. Nič jim ni manjkalo, za nič se jim ni bilo potrebno potruditi, kaj šele boriti, vedno je bil kriv nekdo drug, kapitalizem ali pa Cerkev, kakor je pač naneslo.

politikazgodovinarevolucija

Komentar Časnik.si

Vnuki revolucionarjev nam ne obetajo nič dobrega
Vnuki revolucionarjev so rastli v idealnem socializmu. Nič jim ni manjkalo, za nič se jim ni bilo potrebno potruditi, kaj šele boriti, vedno je bil kriv nekdo drug, kapitalizem ali pa Cerkev, kakor je pač naneslo.
VEČ ...|29. 1. 2020
Vnuki revolucionarjev nam ne obetajo nič dobrega
Vnuki revolucionarjev so rastli v idealnem socializmu. Nič jim ni manjkalo, za nič se jim ni bilo potrebno potruditi, kaj šele boriti, vedno je bil kriv nekdo drug, kapitalizem ali pa Cerkev, kakor je pač naneslo.

Andrej Marko Poznič

politikazgodovinarevolucija

Pogovor o

VEČ ...|4. 12. 2019
Zunajsodno pobite žrtve revolucije

Članice »Partnerstva za mir in spravo v resnici« so nedavno v Ženevi na uradu Združenih narodov za človekove pravice prvič v zgodovini samostojne Slovenije opozorile na problem zunajsodno pobitih žrtev revolucije. Članice partnerstva so: Nova slovenska zaveza, Združeni ob Lipi sprave in Komisija Pravičnost in mir Slovenske škofovske konference, zato so o tem poročilu in o tem, kaj so v njem zapisali povedali Peter Sušnik, Janez Juhant in p. Tadej Strehovec. Vabljeni k poslušanju.

Zunajsodno pobite žrtve revolucije

Članice »Partnerstva za mir in spravo v resnici« so nedavno v Ženevi na uradu Združenih narodov za človekove pravice prvič v zgodovini samostojne Slovenije opozorile na problem zunajsodno pobitih žrtev revolucije. Članice partnerstva so: Nova slovenska zaveza, Združeni ob Lipi sprave in Komisija Pravičnost in mir Slovenske škofovske konference, zato so o tem poročilu in o tem, kaj so v njem zapisali povedali Peter Sušnik, Janez Juhant in p. Tadej Strehovec. Vabljeni k poslušanju.

zgodovinapolitikarevolucijapoboji

Pogovor o

Zunajsodno pobite žrtve revolucije
Članice »Partnerstva za mir in spravo v resnici« so nedavno v Ženevi na uradu Združenih narodov za človekove pravice prvič v zgodovini samostojne Slovenije opozorile na problem zunajsodno pobitih žrtev revolucije. Članice partnerstva so: Nova slovenska zaveza, Združeni ob Lipi sprave in Komisija Pravičnost in mir Slovenske škofovske konference, zato so o tem poročilu in o tem, kaj so v njem zapisali povedali Peter Sušnik, Janez Juhant in p. Tadej Strehovec. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|4. 12. 2019
Zunajsodno pobite žrtve revolucije
Članice »Partnerstva za mir in spravo v resnici« so nedavno v Ženevi na uradu Združenih narodov za človekove pravice prvič v zgodovini samostojne Slovenije opozorile na problem zunajsodno pobitih žrtev revolucije. Članice partnerstva so: Nova slovenska zaveza, Združeni ob Lipi sprave in Komisija Pravičnost in mir Slovenske škofovske konference, zato so o tem poročilu in o tem, kaj so v njem zapisali povedali Peter Sušnik, Janez Juhant in p. Tadej Strehovec. Vabljeni k poslušanju.

Alen Salihović

zgodovinapolitikarevolucijapoboji

Komentar Časnik.si

VEČ ...|31. 10. 2018
Ko prideš domov, pojdi k moji mami in ji povej, kje ležimo - Milan Knep

Ob prikritih moriščih si postavljamo vprašanje kdaj bomo pokopali sonarodnjake, žrtve revolucije, kdaj bomo priznali genocid. Pravi prelom s preteklostjo se lahko zgodi samo na ravni, ki jo predlaga Jezus: Pojdi, tvoja vera te je rešila! (Mr 10, 46).

Ko prideš domov, pojdi k moji mami in ji povej, kje ležimo - Milan Knep

Ob prikritih moriščih si postavljamo vprašanje kdaj bomo pokopali sonarodnjake, žrtve revolucije, kdaj bomo priznali genocid. Pravi prelom s preteklostjo se lahko zgodi samo na ravni, ki jo predlaga Jezus: Pojdi, tvoja vera te je rešila! (Mr 10, 46).

komentarzgodovinarevolucijagenocid

Komentar Časnik.si

Ko prideš domov, pojdi k moji mami in ji povej, kje ležimo - Milan Knep
Ob prikritih moriščih si postavljamo vprašanje kdaj bomo pokopali sonarodnjake, žrtve revolucije, kdaj bomo priznali genocid. Pravi prelom s preteklostjo se lahko zgodi samo na ravni, ki jo predlaga Jezus: Pojdi, tvoja vera te je rešila! (Mr 10, 46).
VEČ ...|31. 10. 2018
Ko prideš domov, pojdi k moji mami in ji povej, kje ležimo - Milan Knep
Ob prikritih moriščih si postavljamo vprašanje kdaj bomo pokopali sonarodnjake, žrtve revolucije, kdaj bomo priznali genocid. Pravi prelom s preteklostjo se lahko zgodi samo na ravni, ki jo predlaga Jezus: Pojdi, tvoja vera te je rešila! (Mr 10, 46).

Milan Knep

komentarzgodovinarevolucijagenocid

Moja zgodba

VEČ ...|19. 8. 2018
Okrogla miza o 100 letnici Oktobrske revolucije - 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko spremljali posnetek okrogle mize ob 100. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE, ki so jo lani novembra pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O dogodkih, ki so usodno zaznamovali 20. stoletje, so razmišljali dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matevž Tomšič in ddr. Igor Grdina. Tokrat je bil na sporedu drugi del posnetka.

Okrogla miza o 100 letnici Oktobrske revolucije - 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko spremljali posnetek okrogle mize ob 100. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE, ki so jo lani novembra pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O dogodkih, ki so usodno zaznamovali 20. stoletje, so razmišljali dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matevž Tomšič in ddr. Igor Grdina. Tokrat je bil na sporedu drugi del posnetka.

oktobrska revolucijatamara griesser pečarmatevž tomšičigor grdina

Moja zgodba

Okrogla miza o 100 letnici Oktobrske revolucije - 2. del
V oddaji Moja zgodba ste lahko spremljali posnetek okrogle mize ob 100. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE, ki so jo lani novembra pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O dogodkih, ki so usodno zaznamovali 20. stoletje, so razmišljali dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matevž Tomšič in ddr. Igor Grdina. Tokrat je bil na sporedu drugi del posnetka.
VEČ ...|19. 8. 2018
Okrogla miza o 100 letnici Oktobrske revolucije - 2. del
V oddaji Moja zgodba ste lahko spremljali posnetek okrogle mize ob 100. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE, ki so jo lani novembra pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O dogodkih, ki so usodno zaznamovali 20. stoletje, so razmišljali dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matevž Tomšič in ddr. Igor Grdina. Tokrat je bil na sporedu drugi del posnetka.

Jože Bartolj

oktobrska revolucijatamara griesser pečarmatevž tomšičigor grdina

Moja zgodba

VEČ ...|12. 8. 2018
Okrogla miza o 100 letnici Oktobrske revolucije

V oddaji Moja zgodba ste lahko spremljali posnetek okrogle mize ob 100. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE, ki so jo lani novembra pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O dogodkih, ki so usodno zaznamovali 20. stoletje, so razmišljali dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matevž Tomšič in ddr. Igor Grdina. Tokrat je bil na sporedu prvi del, prihodnjo nedeljo pa še drugi.

Okrogla miza o 100 letnici Oktobrske revolucije

V oddaji Moja zgodba ste lahko spremljali posnetek okrogle mize ob 100. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE, ki so jo lani novembra pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O dogodkih, ki so usodno zaznamovali 20. stoletje, so razmišljali dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matevž Tomšič in ddr. Igor Grdina. Tokrat je bil na sporedu prvi del, prihodnjo nedeljo pa še drugi.

oktobrska revolucijatamara griesser pečarmatevž tomšičigor grdina

Moja zgodba

Okrogla miza o 100 letnici Oktobrske revolucije
V oddaji Moja zgodba ste lahko spremljali posnetek okrogle mize ob 100. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE, ki so jo lani novembra pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O dogodkih, ki so usodno zaznamovali 20. stoletje, so razmišljali dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matevž Tomšič in ddr. Igor Grdina. Tokrat je bil na sporedu prvi del, prihodnjo nedeljo pa še drugi.
VEČ ...|12. 8. 2018
Okrogla miza o 100 letnici Oktobrske revolucije
V oddaji Moja zgodba ste lahko spremljali posnetek okrogle mize ob 100. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE, ki so jo lani novembra pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O dogodkih, ki so usodno zaznamovali 20. stoletje, so razmišljali dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matevž Tomšič in ddr. Igor Grdina. Tokrat je bil na sporedu prvi del, prihodnjo nedeljo pa še drugi.

Jože Bartolj

oktobrska revolucijatamara griesser pečarmatevž tomšičigor grdina

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|22. 1. 2022
Pred nedeljo Božje besede

V oddaji Za življenje pred nedeljo Božje besede je bil z nami prof. dr. Roman Globokar. Razmišljali smo o tem, kako od poslušanja preiti k delovanju in posnemati Jezusove učence. 

Pred nedeljo Božje besede

V oddaji Za življenje pred nedeljo Božje besede je bil z nami prof. dr. Roman Globokar. Razmišljali smo o tem, kako od poslušanja preiti k delovanju in posnemati Jezusove učence. 

Mateja Feltrin Novljan

vzgojaduhovnost

Program zadnjega tedna

VEČ ...|27. 1. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. januar 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. januar 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ...|27. 1. 2022
Spoštuj besede

Dan za dnem nas prepljavlja množica besed. Spoštuj besede, modro jih uporabljaj.

Spoštuj besede

Dan za dnem nas prepljavlja množica besed. Spoštuj besede, modro jih uporabljaj.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|21. 1. 2022
Množičnost v okolici Triglava tudi pozimi

Po minulem tragičnem koncu tedna smo se ozrli v prihajajočega: ustrezna oprema, izkušenost in vremenske razmere so temelj vsake varne zimske ture. Dejstvo pa je, da množični obisk vse bolj sega v zimski čas. O tem je spregovoril predsednik komisije za informiranje in analize pri Gorski reševalni zvezi Jani Bele. Govorili pa smo tudi o izbiri novega direktora Javnega zavoda Triglavski narodni park (gostje: geograf in gorniški publicist mag. Borut Peršolja ter nekdanja direktorja TNP dr. Peter Skoberne in mag. Martin Šolar) in uspehih pri naselitvi risov na tem območju koordinator projekta LIFE Lynx Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije.

Množičnost v okolici Triglava tudi pozimi

Po minulem tragičnem koncu tedna smo se ozrli v prihajajočega: ustrezna oprema, izkušenost in vremenske razmere so temelj vsake varne zimske ture. Dejstvo pa je, da množični obisk vse bolj sega v zimski čas. O tem je spregovoril predsednik komisije za informiranje in analize pri Gorski reševalni zvezi Jani Bele. Govorili pa smo tudi o izbiri novega direktora Javnega zavoda Triglavski narodni park (gostje: geograf in gorniški publicist mag. Borut Peršolja ter nekdanja direktorja TNP dr. Peter Skoberne in mag. Martin Šolar) in uspehih pri naselitvi risov na tem območju koordinator projekta LIFE Lynx Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije.

Blaž Lesnik

gorevarnostTriglavKomnasmrt v gorahgorska reševalna zvezanaravanaravovarstvoTNP

Naš gost

VEČ ...|22. 1. 2022
Dr. Marijan Peklaj: Duhovniki so dali velik pečat mojemu poklicu.

Pred Nedeljo Svetega pisma smo v sobotnem popoldnevu spoznali utrinke plodovite in razgibane življenjske poti dr. Marijana Peklaja. Duhovnika, biblicista, prevajalca in univerzitetnega profesorja, ki tudi po upokojitvi ostaja dejaven. Z njim smo se pogovarjali o odraščanju v zahtevnih letih povojnega obdobja, o odločitvi za poklic, priložnostih študija Svetega pisma v Rimu in Jeruzalemu, o prevodu in sporočilih Stare zaveze ter predvsem o globini besede, ki je večna, živa in dejavno nagovarja slehernega človeka. 

Dr. Marijan Peklaj: Duhovniki so dali velik pečat mojemu poklicu.

Pred Nedeljo Svetega pisma smo v sobotnem popoldnevu spoznali utrinke plodovite in razgibane življenjske poti dr. Marijana Peklaja. Duhovnika, biblicista, prevajalca in univerzitetnega profesorja, ki tudi po upokojitvi ostaja dejaven. Z njim smo se pogovarjali o odraščanju v zahtevnih letih povojnega obdobja, o odločitvi za poklic, priložnostih študija Svetega pisma v Rimu in Jeruzalemu, o prevodu in sporočilih Stare zaveze ter predvsem o globini besede, ki je večna, živa in dejavno nagovarja slehernega človeka. 

Nataša Ličen

spominživljenjepogovorduhovnost

Zgodbe za otroke

VEČ ...|26. 1. 2022
Pozabljiva brata

Trije bratje so postali sirote. Pestila jih je revščina in odšli so v svet. Ukrajinska pravljica pripoveduje o njihovi poti in o tem, kaj vse jih je učilo življenje.

Pozabljiva brata

Trije bratje so postali sirote. Pestila jih je revščina in odšli so v svet. Ukrajinska pravljica pripoveduje o njihovi poti in o tem, kaj vse jih je učilo življenje.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Via positiva

VEČ ...|27. 1. 2022
Inženirka leta 2021 dr. Nataša Kovačević

V predsedniški palači je sredi januarja iz rok predsednika države Boruta Pahorja v sicer četrtem zaporednem izboru za Inženirko leta 2021 prejela dr. Nataša Kovačević, vodja projektov na oddelku za raziskave v družbi Kolektor Group. Izbor se odvija v soorganizaciji revije IRT3000, družbe Mediade ter z drugimi sodelujočimi partnerji. Je del projekta Inženirke in inženirji bomo!, ki mlade z dogodki na gimnazijah in šolskih centrih že enajsto leto (od leta 2012) navdušuje za inženirstvo, tehniko, naravoslovje in inovativnost. Izbor inženirka leta v ospredje postavlja osebo, ki je lahko s svojim delom in osebnostjo zgled in navdih mlajšim generacijam deklet, da se bodo lažje odločala za perspektivne inženirske poklice. V letošnji generaciji slovenskih inženirk je komisija  predsednico razreda prepoznala v Nataši Kovačević. Ob raziskovalnih in inženirskih podvigih ter prispevanju skupnosti namreč navdihuje tudi kot oseba. Njena osebnost izraža strast do dela in jasne cilje, ki se jih loteva z zagnanostjo in trdim delom. Ko spregovori o svojem delu, ji oči zažarijo. Navduši z umirjeno, a odločno samozavestjo. 

Inženirka leta 2021 dr. Nataša Kovačević

V predsedniški palači je sredi januarja iz rok predsednika države Boruta Pahorja v sicer četrtem zaporednem izboru za Inženirko leta 2021 prejela dr. Nataša Kovačević, vodja projektov na oddelku za raziskave v družbi Kolektor Group. Izbor se odvija v soorganizaciji revije IRT3000, družbe Mediade ter z drugimi sodelujočimi partnerji. Je del projekta Inženirke in inženirji bomo!, ki mlade z dogodki na gimnazijah in šolskih centrih že enajsto leto (od leta 2012) navdušuje za inženirstvo, tehniko, naravoslovje in inovativnost. Izbor inženirka leta v ospredje postavlja osebo, ki je lahko s svojim delom in osebnostjo zgled in navdih mlajšim generacijam deklet, da se bodo lažje odločala za perspektivne inženirske poklice. V letošnji generaciji slovenskih inženirk je komisija  predsednico razreda prepoznala v Nataši Kovačević. Ob raziskovalnih in inženirskih podvigih ter prispevanju skupnosti namreč navdihuje tudi kot oseba. Njena osebnost izraža strast do dela in jasne cilje, ki se jih loteva z zagnanostjo in trdim delom. Ko spregovori o svojem delu, ji oči zažarijo. Navduši z umirjeno, a odločno samozavestjo. 

Nataša Ličen

podjetništvoinovativnostgospodarstvodružbaposlovnostpogovorizobraževanje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|27. 1. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 1. 2022
Popis srednjeveških rokopisov - Narodna galerija prosi za dela Mateja Sternena.

Popis srednjeveških rokopisov - Narodna galerija prosi za dela Mateja Sternena.

Jože Bartolj

kulturaNataša GolobMatej Sternen

Komentar Družina

VEČ ...|27. 1. 2022
Jurij Paljk: Poslušati z ušesi srca!

Iskanje resnice se začne pri poslušanju drugega.

Vsako leto se slovenski katoliški časnikarji
zberemo na god sv. Frančiška Saleškega, 24.
januarja, ki je zavetnik katoliških časnikar-
jev, na sprejemu pri ljubljanskem nadškofu
v Ljubljani, da razmislimo o svojem delu, tudi zato, da
skupaj razbiramo potrebe današnjega časa, ki od vseh
nas zahtevajo resnost, poštenost in iskrenost pri delu,
predvsem pa zvestobo Resnici in Besedi.

 

Jurij Paljk: Poslušati z ušesi srca!

Iskanje resnice se začne pri poslušanju drugega.

Vsako leto se slovenski katoliški časnikarji
zberemo na god sv. Frančiška Saleškega, 24.
januarja, ki je zavetnik katoliških časnikar-
jev, na sprejemu pri ljubljanskem nadškofu
v Ljubljani, da razmislimo o svojem delu, tudi zato, da
skupaj razbiramo potrebe današnjega časa, ki od vseh
nas zahtevajo resnost, poštenost in iskrenost pri delu,
predvsem pa zvestobo Resnici in Besedi.

 

Jurij Paljk

komentar