Zakladi naše dediščine

VEČ ...|1. 4. 2025
Nadaljevanje pogovora o rodbini

Drugi del pogovora z mag. Tinetom Goležem, avtorjem knjige o družinski rodbini, ki je zanimivo branje za širšo javnost, saj je avtor v pripoved vključil tudi zgodovinsko dogajanje.

Nadaljevanje pogovora o rodbini

Drugi del pogovora z mag. Tinetom Goležem, avtorjem knjige o družinski rodbini, ki je zanimivo branje za širšo javnost, saj je avtor v pripoved vključil tudi zgodovinsko dogajanje.

kulturadediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

Nadaljevanje pogovora o rodbini

Drugi del pogovora z mag. Tinetom Goležem, avtorjem knjige o družinski rodbini, ki je zanimivo branje za širšo javnost, saj je avtor v pripoved vključil tudi zgodovinsko dogajanje.

VEČ ...|1. 4. 2025
Nadaljevanje pogovora o rodbini

Drugi del pogovora z mag. Tinetom Goležem, avtorjem knjige o družinski rodbini, ki je zanimivo branje za širšo javnost, saj je avtor v pripoved vključil tudi zgodovinsko dogajanje.

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilozgodovina

Kulturni utrinki

VEČ ...|1. 4. 2025
Andreja Jerebic Erjavec o koncertu Molitev - Preghiera

Tokrat smo predstavili Koncert z naslovom Molitev - Preghiera, ki bo v Refektoriju Minoritskega samostana sv. Petra in Pavla na Ptuju, v soboto, 5. aprila (tik pred tiho nedeljo), zvečer ob 20 uri. Zazvenela bo sakralna glasba s pevskimi solisti ob klavirju. V imenu organizatorjev Društva za ustvarjalnost Variatio je koncert predstavila Andreja Jerebic Erjavec.

Andreja Jerebic Erjavec o koncertu Molitev - Preghiera

Tokrat smo predstavili Koncert z naslovom Molitev - Preghiera, ki bo v Refektoriju Minoritskega samostana sv. Petra in Pavla na Ptuju, v soboto, 5. aprila (tik pred tiho nedeljo), zvečer ob 20 uri. Zazvenela bo sakralna glasba s pevskimi solisti ob klavirju. V imenu organizatorjev Društva za ustvarjalnost Variatio je koncert predstavila Andreja Jerebic Erjavec.

kulturaglasbakoncert Molitev PreghieraDruštvo za ustvarjalnost VariatioAndreja Jerebic Erjavec.

Kulturni utrinki

Andreja Jerebic Erjavec o koncertu Molitev - Preghiera

Tokrat smo predstavili Koncert z naslovom Molitev - Preghiera, ki bo v Refektoriju Minoritskega samostana sv. Petra in Pavla na Ptuju, v soboto, 5. aprila (tik pred tiho nedeljo), zvečer ob 20 uri. Zazvenela bo sakralna glasba s pevskimi solisti ob klavirju. V imenu organizatorjev Društva za ustvarjalnost Variatio je koncert predstavila Andreja Jerebic Erjavec.

VEČ ...|1. 4. 2025
Andreja Jerebic Erjavec o koncertu Molitev - Preghiera

Tokrat smo predstavili Koncert z naslovom Molitev - Preghiera, ki bo v Refektoriju Minoritskega samostana sv. Petra in Pavla na Ptuju, v soboto, 5. aprila (tik pred tiho nedeljo), zvečer ob 20 uri. Zazvenela bo sakralna glasba s pevskimi solisti ob klavirju. V imenu organizatorjev Društva za ustvarjalnost Variatio je koncert predstavila Andreja Jerebic Erjavec.

Jože Bartolj

kulturaglasbakoncert Molitev PreghieraDruštvo za ustvarjalnost VariatioAndreja Jerebic Erjavec.

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|31. 3. 2025
Nova publikacija o velikonočnih običajih

Na pobudo Turističnega društva Lipa Kanalska dolina in s podporo Dežele Furlanije-Julijske krajine je nastala nova publikacija o velikonočnih navadah v Kanalski dolini. Pripravili so jo, da bi tako turistom približali krajevne navade, domačine, še posebej mlade pa spodbudili k ohranjanju. Župnik koordinator Pastoralnega sodelovanja Trbiž Giuseppe Marano je ob predstavitvi še posebej opozoril na krščanski izvor običajev, ki so globoko ukoreninjeni v veri in krajevnih jezikih - v slovenščini in nemščini, ki ju je treba negovati. Kustosinja Etnografskega muzeja Beneške palače Lara Magri pa je opozorila na narodopisne posebnosti. Velikonočni običaji v Kanalski dolini so podobni tistim v sosednjih krajih Avstrije in Slovenije ter odražajo večstoletno skupno pripadnost Kanalske doline dvojezični avstrijski Koroški in Avstro-Ogrski. Petnajstdnevnik Dom izraža upanje, da bodo publikacijo pripravili tudi v nemški in slovenski različici, saj sta jezika del opisanih običajev.

Nova publikacija o velikonočnih običajih

Na pobudo Turističnega društva Lipa Kanalska dolina in s podporo Dežele Furlanije-Julijske krajine je nastala nova publikacija o velikonočnih navadah v Kanalski dolini. Pripravili so jo, da bi tako turistom približali krajevne navade, domačine, še posebej mlade pa spodbudili k ohranjanju. Župnik koordinator Pastoralnega sodelovanja Trbiž Giuseppe Marano je ob predstavitvi še posebej opozoril na krščanski izvor običajev, ki so globoko ukoreninjeni v veri in krajevnih jezikih - v slovenščini in nemščini, ki ju je treba negovati. Kustosinja Etnografskega muzeja Beneške palače Lara Magri pa je opozorila na narodopisne posebnosti. Velikonočni običaji v Kanalski dolini so podobni tistim v sosednjih krajih Avstrije in Slovenije ter odražajo večstoletno skupno pripadnost Kanalske doline dvojezični avstrijski Koroški in Avstro-Ogrski. Petnajstdnevnik Dom izraža upanje, da bodo publikacijo pripravili tudi v nemški in slovenski različici, saj sta jezika del opisanih običajev.

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Nova publikacija o velikonočnih običajih

Na pobudo Turističnega društva Lipa Kanalska dolina in s podporo Dežele Furlanije-Julijske krajine je nastala nova publikacija o velikonočnih navadah v Kanalski dolini. Pripravili so jo, da bi tako turistom približali krajevne navade, domačine, še posebej mlade pa spodbudili k ohranjanju. Župnik koordinator Pastoralnega sodelovanja Trbiž Giuseppe Marano je ob predstavitvi še posebej opozoril na krščanski izvor običajev, ki so globoko ukoreninjeni v veri in krajevnih jezikih - v slovenščini in nemščini, ki ju je treba negovati. Kustosinja Etnografskega muzeja Beneške palače Lara Magri pa je opozorila na narodopisne posebnosti. Velikonočni običaji v Kanalski dolini so podobni tistim v sosednjih krajih Avstrije in Slovenije ter odražajo večstoletno skupno pripadnost Kanalske doline dvojezični avstrijski Koroški in Avstro-Ogrski. Petnajstdnevnik Dom izraža upanje, da bodo publikacijo pripravili tudi v nemški in slovenski različici, saj sta jezika del opisanih običajev.

VEČ ...|31. 3. 2025
Nova publikacija o velikonočnih običajih

Na pobudo Turističnega društva Lipa Kanalska dolina in s podporo Dežele Furlanije-Julijske krajine je nastala nova publikacija o velikonočnih navadah v Kanalski dolini. Pripravili so jo, da bi tako turistom približali krajevne navade, domačine, še posebej mlade pa spodbudili k ohranjanju. Župnik koordinator Pastoralnega sodelovanja Trbiž Giuseppe Marano je ob predstavitvi še posebej opozoril na krščanski izvor običajev, ki so globoko ukoreninjeni v veri in krajevnih jezikih - v slovenščini in nemščini, ki ju je treba negovati. Kustosinja Etnografskega muzeja Beneške palače Lara Magri pa je opozorila na narodopisne posebnosti. Velikonočni običaji v Kanalski dolini so podobni tistim v sosednjih krajih Avstrije in Slovenije ter odražajo večstoletno skupno pripadnost Kanalske doline dvojezični avstrijski Koroški in Avstro-Ogrski. Petnajstdnevnik Dom izraža upanje, da bodo publikacijo pripravili tudi v nemški in slovenski različici, saj sta jezika del opisanih običajev.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Komentar Domovina.je

VEČ ...|31. 3. 2025
Aljuš Pertinač: Špetir v golobnjaku

Tokrat avtor osvetljuje delovanje ključnih političnih akterjev v Sloveniji. Razpravljamo o njihovih motivih, izzivih in vplivu na družbo, pri čemer ne skopari z analizo in kritičnim razmislekom. Prisluhnite, kako Aljuš Pertinač razkriva ozadja in razpravlja o tem, kaj to pomeni za prihodnost naše države.

Aljuš Pertinač: Špetir v golobnjaku

Tokrat avtor osvetljuje delovanje ključnih političnih akterjev v Sloveniji. Razpravljamo o njihovih motivih, izzivih in vplivu na družbo, pri čemer ne skopari z analizo in kritičnim razmislekom. Prisluhnite, kako Aljuš Pertinač razkriva ozadja in razpravlja o tem, kaj to pomeni za prihodnost naše države.

komentarpolitikadružbaSlovenijazakulisjevplivaktualno

Komentar Domovina.je

Aljuš Pertinač: Špetir v golobnjaku

Tokrat avtor osvetljuje delovanje ključnih političnih akterjev v Sloveniji. Razpravljamo o njihovih motivih, izzivih in vplivu na družbo, pri čemer ne skopari z analizo in kritičnim razmislekom. Prisluhnite, kako Aljuš Pertinač razkriva ozadja in razpravlja o tem, kaj to pomeni za prihodnost naše države.

VEČ ...|31. 3. 2025
Aljuš Pertinač: Špetir v golobnjaku

Tokrat avtor osvetljuje delovanje ključnih političnih akterjev v Sloveniji. Razpravljamo o njihovih motivih, izzivih in vplivu na družbo, pri čemer ne skopari z analizo in kritičnim razmislekom. Prisluhnite, kako Aljuš Pertinač razkriva ozadja in razpravlja o tem, kaj to pomeni za prihodnost naše države.

Aljuš Pertinač

komentarpolitikadružbaSlovenijazakulisjevplivaktualno

Kulturni utrinki

VEČ ...|31. 3. 2025
Veronika Deseniška - Knjiga: Težko je bilo, a smo zdržali,

Zavod Celeia Celje se bo v tem letu ob 600. obletnici smrti Veronike Deseniške poklonil tej izjemni zgodovinski osebnosti s programom, ki bo skozi umetnost, igro, film, dialog in zgodovinske pripovedi. V Monoštru na Madžarskem so predstavili knjigo Težko je bilo, a smo zdržali, ki prinaša šest življenjskih zgodb ljudi iz Porabja, Prekmurja in Slovenskih goric.

Veronika Deseniška - Knjiga: Težko je bilo, a smo zdržali,

Zavod Celeia Celje se bo v tem letu ob 600. obletnici smrti Veronike Deseniške poklonil tej izjemni zgodovinski osebnosti s programom, ki bo skozi umetnost, igro, film, dialog in zgodovinske pripovedi. V Monoštru na Madžarskem so predstavili knjigo Težko je bilo, a smo zdržali, ki prinaša šest življenjskih zgodb ljudi iz Porabja, Prekmurja in Slovenskih goric.

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmVeronika deseniškaJelka PšajdknjigaTežko je biloa smo zdržali

Kulturni utrinki

Veronika Deseniška - Knjiga: Težko je bilo, a smo zdržali,

Zavod Celeia Celje se bo v tem letu ob 600. obletnici smrti Veronike Deseniške poklonil tej izjemni zgodovinski osebnosti s programom, ki bo skozi umetnost, igro, film, dialog in zgodovinske pripovedi. V Monoštru na Madžarskem so predstavili knjigo Težko je bilo, a smo zdržali, ki prinaša šest življenjskih zgodb ljudi iz Porabja, Prekmurja in Slovenskih goric.

VEČ ...|31. 3. 2025
Veronika Deseniška - Knjiga: Težko je bilo, a smo zdržali,

Zavod Celeia Celje se bo v tem letu ob 600. obletnici smrti Veronike Deseniške poklonil tej izjemni zgodovinski osebnosti s programom, ki bo skozi umetnost, igro, film, dialog in zgodovinske pripovedi. V Monoštru na Madžarskem so predstavili knjigo Težko je bilo, a smo zdržali, ki prinaša šest življenjskih zgodb ljudi iz Porabja, Prekmurja in Slovenskih goric.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmVeronika deseniškaJelka PšajdknjigaTežko je biloa smo zdržali

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 3. 2025
55. Teden slovenske drame in dve razstavi

V Kranju v tamkajšnjem Prešernovem gledališču se je začel 55. Teden slovenske drame. V Slovenskem etnografskem muzeju je od včeraj na ogled razstava razglednic Maksima Gasparija. V Miheličevi galeriji na Ptuju pa je na ogled razstava ob 40-letnici zadnje organizirane Borlske slikarske kolonije.

55. Teden slovenske drame in dve razstavi

V Kranju v tamkajšnjem Prešernovem gledališču se je začel 55. Teden slovenske drame. V Slovenskem etnografskem muzeju je od včeraj na ogled razstava razglednic Maksima Gasparija. V Miheličevi galeriji na Ptuju pa je na ogled razstava ob 40-letnici zadnje organizirane Borlske slikarske kolonije.

kulturalikovna umetnostgledališčeTeden slovenske dramerazglednice Maksima GasparijaBorlska slikarska kolonija

Kulturni utrinki

55. Teden slovenske drame in dve razstavi

V Kranju v tamkajšnjem Prešernovem gledališču se je začel 55. Teden slovenske drame. V Slovenskem etnografskem muzeju je od včeraj na ogled razstava razglednic Maksima Gasparija. V Miheličevi galeriji na Ptuju pa je na ogled razstava ob 40-letnici zadnje organizirane Borlske slikarske kolonije.

VEČ ...|28. 3. 2025
55. Teden slovenske drame in dve razstavi

V Kranju v tamkajšnjem Prešernovem gledališču se je začel 55. Teden slovenske drame. V Slovenskem etnografskem muzeju je od včeraj na ogled razstava razglednic Maksima Gasparija. V Miheličevi galeriji na Ptuju pa je na ogled razstava ob 40-letnici zadnje organizirane Borlske slikarske kolonije.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostgledališčeTeden slovenske dramerazglednice Maksima GasparijaBorlska slikarska kolonija

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 3. 2025
Tri novice s polja kulture

Glasbena matica je nedavno praznovala 150-letnico delovanja in ob tej priložnosti so izdali knjigo z naslovom Ljubezen do glasbe nas povezuje. V romarskem svetišču v Crngrobu je na ogled razstava Pasijon na podobicah. Pokrajinski muzej Maribor pa vabi na Medgeneracijsko delavnico ročnih del, ki so jo poimenovali Kreativnica.

Tri novice s polja kulture

Glasbena matica je nedavno praznovala 150-letnico delovanja in ob tej priložnosti so izdali knjigo z naslovom Ljubezen do glasbe nas povezuje. V romarskem svetišču v Crngrobu je na ogled razstava Pasijon na podobicah. Pokrajinski muzej Maribor pa vabi na Medgeneracijsko delavnico ročnih del, ki so jo poimenovali Kreativnica.

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbaGlasbena matica Ljubljanarazstava podobicPokrajinski muzej Maribor

Kulturni utrinki

Tri novice s polja kulture

Glasbena matica je nedavno praznovala 150-letnico delovanja in ob tej priložnosti so izdali knjigo z naslovom Ljubezen do glasbe nas povezuje. V romarskem svetišču v Crngrobu je na ogled razstava Pasijon na podobicah. Pokrajinski muzej Maribor pa vabi na Medgeneracijsko delavnico ročnih del, ki so jo poimenovali Kreativnica.

VEČ ...|27. 3. 2025
Tri novice s polja kulture

Glasbena matica je nedavno praznovala 150-letnico delovanja in ob tej priložnosti so izdali knjigo z naslovom Ljubezen do glasbe nas povezuje. V romarskem svetišču v Crngrobu je na ogled razstava Pasijon na podobicah. Pokrajinski muzej Maribor pa vabi na Medgeneracijsko delavnico ročnih del, ki so jo poimenovali Kreativnica.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbaGlasbena matica Ljubljanarazstava podobicPokrajinski muzej Maribor

Moja generacija

VEČ ...|26. 3. 2025
Maruša in Stane

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Maruša in Stane

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

mladistariglasbakulturazabava

Moja generacija

Maruša in Stane

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

VEČ ...|26. 3. 2025
Maruša in Stane

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Marjan BuničJure SešekJakob Čuk

mladistariglasbakulturazabava

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|11. 3. 2025
Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostvzgoja

Komentar tedna

VEČ ...|28. 3. 2025
Helena Jaklitsch: Otrok kot tržno blago

Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …

Helena Jaklitsch: Otrok kot tržno blago

Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …

Helena Jaklitsch

komentarotrokoploditevpravica

Naš pogled

VEČ ...|1. 4. 2025
Marjan Bunič: Čim več se smejte!

Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …

Marjan Bunič: Čim več se smejte!

Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …

Marjan Bunič

komentar

Moja zgodba

VEČ ...|30. 3. 2025
Željko Oset o dnevniku škofa Andreja Karlina

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.

Željko Oset o dnevniku škofa Andreja Karlina

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.

Jože Bartolj

spominpolitikaAndrej KarlinŽeljko Oset

Kmetijska oddaja

VEČ ...|30. 3. 2025
Dve pozitivni zgodbi žensk, ki sta ponosni na svoj stan in aktualna kmetijska problematika

Ob minulem materinskem prazniku smo pred mikrofon povabili tri sogovornice, vse so kmetice in to tudi s ponosom povedo. V tokratni Kmetijski oddaji smo prisluhnili dvema. Irena Orešnik, tudi ena od kandidatk za Slovenko leta in Eva Vrevc Jenko zatrjujeta, da je biti kmetica lepo in da, kakor se postaviš sam, tako te vidijo drugi! V zaključnem delu kmetijske oddaje smo nekaj minut namenili še aktualnemu in zelo vročemu dogajanju na področju kmetijstva, ki smo ga obravnavali v 7 epizodi podkasta RAST.⁠⁠

Dve pozitivni zgodbi žensk, ki sta ponosni na svoj stan in aktualna kmetijska problematika

Ob minulem materinskem prazniku smo pred mikrofon povabili tri sogovornice, vse so kmetice in to tudi s ponosom povedo. V tokratni Kmetijski oddaji smo prisluhnili dvema. Irena Orešnik, tudi ena od kandidatk za Slovenko leta in Eva Vrevc Jenko zatrjujeta, da je biti kmetica lepo in da, kakor se postaviš sam, tako te vidijo drugi! V zaključnem delu kmetijske oddaje smo nekaj minut namenili še aktualnemu in zelo vročemu dogajanju na področju kmetijstva, ki smo ga obravnavali v 7 epizodi podkasta RAST.⁠⁠

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Od slike do besede

VEČ ...|1. 4. 2025
1 april

info mateja.suboticanec@ognjisce.si

1 april

info mateja.suboticanec@ognjisce.si

Mateja Subotičanec

Večer za zakonce in družine

VEČ ...|1. 4. 2025
Paola in Walter Grudina - zgodba njunega odrešenja

Paola Bertolini Grudina, ilustratorka, ki je podobam iz Svetega pisma vdihnila življenje, in njen mož, Walter Grudina, prav tako ilustrator in grafični oblikovalec, sta se našla kot močno ranjena človeka. Nekaterih ran sta se zavedala - med njimi Walterjevega odraščanja brez očeta in matere v rejniških družinah - druge so bile globoke potlačene. Vse te travme pa so po letih zakona privrele na dan z vso silovitostjo. Najprej njegove, nato njene, ki so bile še veliko hujše in so trajale kar osem let njenega otroštva. Bog ju je po svoji in njuni medsebojni ljubezni odrešil in tako so tudi ilustracije, ki prikazujejo zgodovino odrešenja, neke vrste sad njunega odrešenja. Če je Paola v šestih dneh joka in neskončne bolečine, ko je travma prišla na dan z možem ob sebi stala pred vrati pekla, je potem v zadnjih šestih dneh življenja, potem ko se je kar devet let borila z rakom, skupaj z možem stala pred vrati nebes. Izpolnila se ji je želja, da je umrla v njegovem oblemu. Njunemu globokemu pričevanju ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji.

Paola in Walter Grudina - zgodba njunega odrešenja

Paola Bertolini Grudina, ilustratorka, ki je podobam iz Svetega pisma vdihnila življenje, in njen mož, Walter Grudina, prav tako ilustrator in grafični oblikovalec, sta se našla kot močno ranjena človeka. Nekaterih ran sta se zavedala - med njimi Walterjevega odraščanja brez očeta in matere v rejniških družinah - druge so bile globoke potlačene. Vse te travme pa so po letih zakona privrele na dan z vso silovitostjo. Najprej njegove, nato njene, ki so bile še veliko hujše in so trajale kar osem let njenega otroštva. Bog ju je po svoji in njuni medsebojni ljubezni odrešil in tako so tudi ilustracije, ki prikazujejo zgodovino odrešenja, neke vrste sad njunega odrešenja. Če je Paola v šestih dneh joka in neskončne bolečine, ko je travma prišla na dan z možem ob sebi stala pred vrati pekla, je potem v zadnjih šestih dneh življenja, potem ko se je kar devet let borila z rakom, skupaj z možem stala pred vrati nebes. Izpolnila se ji je želja, da je umrla v njegovem oblemu. Njunemu globokemu pričevanju ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji.

Marjana Debevec

družinazakontravmeodrešenje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|1. 4. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 4. 2025
Spomin na Vauhnika, Golca in Požarja

Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.

Spomin na Vauhnika, Golca in Požarja

Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.

Matjaž Merljak

družbarojaki