Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 5. 2022
Valvasorjeva priznanja in Razstava Plečnik na Gorenjskem

Valvasorjeva priznanja in Razstava Plečnik na Gorenjskem

kulturaValvasorjeva priznanjaMednarodni dan muzejevPlečnik na Gorenjskem

Kulturni utrinki

Valvasorjeva priznanja in Razstava Plečnik na Gorenjskem
VEČ ...|19. 5. 2022
Valvasorjeva priznanja in Razstava Plečnik na Gorenjskem

Jože Bartolj

kulturaValvasorjeva priznanjaMednarodni dan muzejevPlečnik na Gorenjskem

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 5. 2022
V Narodnem muzeju predstavili uniformo cesarja Franca Jožefa

Kulturni utrinki

V Narodnem muzeju predstavili uniformo cesarja Franca Jožefa
VEČ ...|13. 5. 2022

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 4. 2022
Akademik Janez Juhant o knjigi Lambert Erlich prerok slovenskega naroda

Akademik Janez Juhant o knjigi Lambert Erlich prerok slovenskega naroda

kulturaJanez JuhantLambert Erlichprerok slovenskega naroda

Kulturni utrinki

Akademik Janez Juhant o knjigi Lambert Erlich prerok slovenskega naroda
VEČ ...|6. 4. 2022
Akademik Janez Juhant o knjigi Lambert Erlich prerok slovenskega naroda

Jože Bartolj

kulturaJanez JuhantLambert Erlichprerok slovenskega naroda

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 3. 2022
Kacin o odzivu Evropske unije na vojno v Ukrajini: Prestrašila se je, a se ni razletela in izgubila operativne sposobnos

Evropska unija je pred slabimi desetimi leti prejela Nobelovo nagrado za mir. Odbor v Oslu je takrat ocenil, da si prestižno priznanje zasluži zaradi prizadevanj, s katerimi je uspela celino, na kateri so dolgo divjale vojne, spremeniti v celino miru. A danes smo na njej spet priče rožljanju orožja. Rusija je napadla Ukrajino, oblega jo že dva tedna. Njeni državljani so zavzeli pogumno držo ter branijo svojo ozemeljsko celovitost in suverenost. Kako dolgo še? Kako trdno jih pri tem podpira Zahod? Za komentar smo prosili obrambnovarnostnega strokovnjaka Jelka Kacina, ki je bil med drugim dva mandata evropski poslanec ter med letoma 2015 in 2019 stalni predstavnik naše države v Natu.

Kacin o odzivu Evropske unije na vojno v Ukrajini: Prestrašila se je, a se ni razletela in izgubila operativne sposobnos

Evropska unija je pred slabimi desetimi leti prejela Nobelovo nagrado za mir. Odbor v Oslu je takrat ocenil, da si prestižno priznanje zasluži zaradi prizadevanj, s katerimi je uspela celino, na kateri so dolgo divjale vojne, spremeniti v celino miru. A danes smo na njej spet priče rožljanju orožja. Rusija je napadla Ukrajino, oblega jo že dva tedna. Njeni državljani so zavzeli pogumno držo ter branijo svojo ozemeljsko celovitost in suverenost. Kako dolgo še? Kako trdno jih pri tem podpira Zahod? Za komentar smo prosili obrambnovarnostnega strokovnjaka Jelka Kacina, ki je bil med drugim dva mandata evropski poslanec ter med letoma 2015 in 2019 stalni predstavnik naše države v Natu.

infopogovormednarodna politikaUkrajina

Informativni prispevki

Kacin o odzivu Evropske unije na vojno v Ukrajini: Prestrašila se je, a se ni razletela in izgubila operativne sposobnos

Evropska unija je pred slabimi desetimi leti prejela Nobelovo nagrado za mir. Odbor v Oslu je takrat ocenil, da si prestižno priznanje zasluži zaradi prizadevanj, s katerimi je uspela celino, na kateri so dolgo divjale vojne, spremeniti v celino miru. A danes smo na njej spet priče rožljanju orožja. Rusija je napadla Ukrajino, oblega jo že dva tedna. Njeni državljani so zavzeli pogumno držo ter branijo svojo ozemeljsko celovitost in suverenost. Kako dolgo še? Kako trdno jih pri tem podpira Zahod? Za komentar smo prosili obrambnovarnostnega strokovnjaka Jelka Kacina, ki je bil med drugim dva mandata evropski poslanec ter med letoma 2015 in 2019 stalni predstavnik naše države v Natu.

VEČ ...|10. 3. 2022
Kacin o odzivu Evropske unije na vojno v Ukrajini: Prestrašila se je, a se ni razletela in izgubila operativne sposobnos

Evropska unija je pred slabimi desetimi leti prejela Nobelovo nagrado za mir. Odbor v Oslu je takrat ocenil, da si prestižno priznanje zasluži zaradi prizadevanj, s katerimi je uspela celino, na kateri so dolgo divjale vojne, spremeniti v celino miru. A danes smo na njej spet priče rožljanju orožja. Rusija je napadla Ukrajino, oblega jo že dva tedna. Njeni državljani so zavzeli pogumno držo ter branijo svojo ozemeljsko celovitost in suverenost. Kako dolgo še? Kako trdno jih pri tem podpira Zahod? Za komentar smo prosili obrambnovarnostnega strokovnjaka Jelka Kacina, ki je bil med drugim dva mandata evropski poslanec ter med letoma 2015 in 2019 stalni predstavnik naše države v Natu.

Helena Križnik

infopogovormednarodna politikaUkrajina

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 3. 2022
Nove pridobitve Narodna galerije - Umrl je skladatelj Jakob Jež

Nove pridobitve Narodna galerije - Umrl je skladatelj Jakob Jež

kulturalikovna umetnostglasbaNarodna galerijaJakob Jež

Kulturni utrinki

Nove pridobitve Narodna galerije - Umrl je skladatelj Jakob Jež
VEČ ...|10. 3. 2022
Nove pridobitve Narodna galerije - Umrl je skladatelj Jakob Jež

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostglasbaNarodna galerijaJakob Jež

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 3. 2022
Pravnik dr. Jernej Letnar Černič: Vladimirju Putinu in ruski vojski ni nič sveto

Človeštvo je skozi hude tragedije v preteklosti razvilo določena pravila za oborožene spopade, da ne bi obveljala trditev rimskega političnega teoretika in filozofa Marka Tulija Cicerona, da v vojni zakoni molčijo. Zdi se, da se Vladimir Putin na vse to požvižga, ugotavlja strokovnjak za pravo človekovih pravic dr. Jernej Letnar Černič. Ruska invazija na Ukrajino je presenetila tudi njega, žalosti ga relativizacija tega dejanja, ki so si ga privoščili nekateri posamezniki in določeni deležniki v slovenski družbi.

Pravnik dr. Jernej Letnar Černič: Vladimirju Putinu in ruski vojski ni nič sveto

Človeštvo je skozi hude tragedije v preteklosti razvilo določena pravila za oborožene spopade, da ne bi obveljala trditev rimskega političnega teoretika in filozofa Marka Tulija Cicerona, da v vojni zakoni molčijo. Zdi se, da se Vladimir Putin na vse to požvižga, ugotavlja strokovnjak za pravo človekovih pravic dr. Jernej Letnar Černič. Ruska invazija na Ukrajino je presenetila tudi njega, žalosti ga relativizacija tega dejanja, ki so si ga privoščili nekateri posamezniki in določeni deležniki v slovenski družbi.

infopogovormednarodna politikačlovekove pravicevojna v Ukrajini

Informativni prispevki

Pravnik dr. Jernej Letnar Černič: Vladimirju Putinu in ruski vojski ni nič sveto

Človeštvo je skozi hude tragedije v preteklosti razvilo določena pravila za oborožene spopade, da ne bi obveljala trditev rimskega političnega teoretika in filozofa Marka Tulija Cicerona, da v vojni zakoni molčijo. Zdi se, da se Vladimir Putin na vse to požvižga, ugotavlja strokovnjak za pravo človekovih pravic dr. Jernej Letnar Černič. Ruska invazija na Ukrajino je presenetila tudi njega, žalosti ga relativizacija tega dejanja, ki so si ga privoščili nekateri posamezniki in določeni deležniki v slovenski družbi.

VEČ ...|4. 3. 2022
Pravnik dr. Jernej Letnar Černič: Vladimirju Putinu in ruski vojski ni nič sveto

Človeštvo je skozi hude tragedije v preteklosti razvilo določena pravila za oborožene spopade, da ne bi obveljala trditev rimskega političnega teoretika in filozofa Marka Tulija Cicerona, da v vojni zakoni molčijo. Zdi se, da se Vladimir Putin na vse to požvižga, ugotavlja strokovnjak za pravo človekovih pravic dr. Jernej Letnar Černič. Ruska invazija na Ukrajino je presenetila tudi njega, žalosti ga relativizacija tega dejanja, ki so si ga privoščili nekateri posamezniki in določeni deležniki v slovenski družbi.

Helena Križnik

infopogovormednarodna politikačlovekove pravicevojna v Ukrajini

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 2. 2022
Inna Demchenko Fröclich: Ukrajinci smo navajeni stresnih situacij

Mednarodno skupnost te dni zelo skrbijo aktivnosti Rusije na meji z Ukrajino, boji se, da bo napadla sosedo. Kako negotove razmere v svoji domovini spremlja Inna Demchenko Fröclich? Prevajalka in komunikologinja, ki se je rodila in odraščala v Ukrajini, je v Slovenijo prišla leta 2009. Pri nas je lokalna turistična vodnica in ima tudi licenco vodnika po Narodnem muzeju Slovenije. Je v stiku z očetom, ki sicer ne živi v neposredni bližini trenutnih napetosti, a jih tako ali drugače občuti. Ukrajinci se sicer po njenih besedah trudijo ostati mirni, zavedajo se, da ne morejo spremeniti ničesar, so pa pripravljeni na vse.

Inna Demchenko Fröclich: Ukrajinci smo navajeni stresnih situacij

Mednarodno skupnost te dni zelo skrbijo aktivnosti Rusije na meji z Ukrajino, boji se, da bo napadla sosedo. Kako negotove razmere v svoji domovini spremlja Inna Demchenko Fröclich? Prevajalka in komunikologinja, ki se je rodila in odraščala v Ukrajini, je v Slovenijo prišla leta 2009. Pri nas je lokalna turistična vodnica in ima tudi licenco vodnika po Narodnem muzeju Slovenije. Je v stiku z očetom, ki sicer ne živi v neposredni bližini trenutnih napetosti, a jih tako ali drugače občuti. Ukrajinci se sicer po njenih besedah trudijo ostati mirni, zavedajo se, da ne morejo spremeniti ničesar, so pa pripravljeni na vse.

infopogovormednarodna politikaUkrajina

Informativni prispevki

Inna Demchenko Fröclich: Ukrajinci smo navajeni stresnih situacij

Mednarodno skupnost te dni zelo skrbijo aktivnosti Rusije na meji z Ukrajino, boji se, da bo napadla sosedo. Kako negotove razmere v svoji domovini spremlja Inna Demchenko Fröclich? Prevajalka in komunikologinja, ki se je rodila in odraščala v Ukrajini, je v Slovenijo prišla leta 2009. Pri nas je lokalna turistična vodnica in ima tudi licenco vodnika po Narodnem muzeju Slovenije. Je v stiku z očetom, ki sicer ne živi v neposredni bližini trenutnih napetosti, a jih tako ali drugače občuti. Ukrajinci se sicer po njenih besedah trudijo ostati mirni, zavedajo se, da ne morejo spremeniti ničesar, so pa pripravljeni na vse.

VEČ ...|16. 2. 2022
Inna Demchenko Fröclich: Ukrajinci smo navajeni stresnih situacij

Mednarodno skupnost te dni zelo skrbijo aktivnosti Rusije na meji z Ukrajino, boji se, da bo napadla sosedo. Kako negotove razmere v svoji domovini spremlja Inna Demchenko Fröclich? Prevajalka in komunikologinja, ki se je rodila in odraščala v Ukrajini, je v Slovenijo prišla leta 2009. Pri nas je lokalna turistična vodnica in ima tudi licenco vodnika po Narodnem muzeju Slovenije. Je v stiku z očetom, ki sicer ne živi v neposredni bližini trenutnih napetosti, a jih tako ali drugače občuti. Ukrajinci se sicer po njenih besedah trudijo ostati mirni, zavedajo se, da ne morejo spremeniti ničesar, so pa pripravljeni na vse.

Helena Križnik

infopogovormednarodna politikaUkrajina

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 2. 2022
Dr. Maver: Morebiten ruski napad na Ukrajino bo čisto dejanje agresije

Vse večja ruska vojaška prisotnost na ukrajinski vzhodni meji je sprožila občutek negotovosti širom sveta. Opozorila pred invazijo so vse glasnejša, zato je več držav že pozvalo svoje rojake, naj nemudoma odidejo z območja. Kako na zadnje stopnjevanje napetosti gleda politični analitik dr. Aleš Maver?

Dr. Maver: Morebiten ruski napad na Ukrajino bo čisto dejanje agresije

Vse večja ruska vojaška prisotnost na ukrajinski vzhodni meji je sprožila občutek negotovosti širom sveta. Opozorila pred invazijo so vse glasnejša, zato je več držav že pozvalo svoje rojake, naj nemudoma odidejo z območja. Kako na zadnje stopnjevanje napetosti gleda politični analitik dr. Aleš Maver?

infopogovormednarodna politikaUkrajina

Informativni prispevki

Dr. Maver: Morebiten ruski napad na Ukrajino bo čisto dejanje agresije

Vse večja ruska vojaška prisotnost na ukrajinski vzhodni meji je sprožila občutek negotovosti širom sveta. Opozorila pred invazijo so vse glasnejša, zato je več držav že pozvalo svoje rojake, naj nemudoma odidejo z območja. Kako na zadnje stopnjevanje napetosti gleda politični analitik dr. Aleš Maver?

VEČ ...|14. 2. 2022
Dr. Maver: Morebiten ruski napad na Ukrajino bo čisto dejanje agresije

Vse večja ruska vojaška prisotnost na ukrajinski vzhodni meji je sprožila občutek negotovosti širom sveta. Opozorila pred invazijo so vse glasnejša, zato je več držav že pozvalo svoje rojake, naj nemudoma odidejo z območja. Kako na zadnje stopnjevanje napetosti gleda politični analitik dr. Aleš Maver?

Helena Križnik

infopogovormednarodna politikaUkrajina

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 2. 2022
Dr. Gaiser: Putin je eden bolj pretkanih igralcev na mednarodni sceni

Nov teden prinaša nova prizadevanja za rešitev krize v Ukrajini. Ali lahko novi pogovori in pobude ublažijo napetosti na njeni meji z Rusijo? Ta na območju kopiči svoje sile, na prošnje, naj pojasni svoje načrte z njimi, odgovarja, da ne izvaja nikakršnih nenavadnih aktivnosti. Za komentar smo prosili geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.

Dr. Gaiser: Putin je eden bolj pretkanih igralcev na mednarodni sceni

Nov teden prinaša nova prizadevanja za rešitev krize v Ukrajini. Ali lahko novi pogovori in pobude ublažijo napetosti na njeni meji z Rusijo? Ta na območju kopiči svoje sile, na prošnje, naj pojasni svoje načrte z njimi, odgovarja, da ne izvaja nikakršnih nenavadnih aktivnosti. Za komentar smo prosili geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.

infopogovormednarodna politikaUkrajina

Informativni prispevki

Dr. Gaiser: Putin je eden bolj pretkanih igralcev na mednarodni sceni

Nov teden prinaša nova prizadevanja za rešitev krize v Ukrajini. Ali lahko novi pogovori in pobude ublažijo napetosti na njeni meji z Rusijo? Ta na območju kopiči svoje sile, na prošnje, naj pojasni svoje načrte z njimi, odgovarja, da ne izvaja nikakršnih nenavadnih aktivnosti. Za komentar smo prosili geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.

VEČ ...|14. 2. 2022
Dr. Gaiser: Putin je eden bolj pretkanih igralcev na mednarodni sceni

Nov teden prinaša nova prizadevanja za rešitev krize v Ukrajini. Ali lahko novi pogovori in pobude ublažijo napetosti na njeni meji z Rusijo? Ta na območju kopiči svoje sile, na prošnje, naj pojasni svoje načrte z njimi, odgovarja, da ne izvaja nikakršnih nenavadnih aktivnosti. Za komentar smo prosili geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.

Helena Križnik

infopogovormednarodna politikaUkrajina

Petkov večer

VEČ ...|28. 1. 2022
S harmoniko in Spominčicami po domače

Vesela ura ob čudovitih spominih z domačo glasbo. Z nami so bili med drugim Ansambel Franca Miheliča, Avseniki, Lojze Slak, Ljubljasnki oktet, pa tudi Fehtarji in Modrijani.

S harmoniko in Spominčicami po domače

Vesela ura ob čudovitih spominih z domačo glasbo. Z nami so bili med drugim Ansambel Franca Miheliča, Avseniki, Lojze Slak, Ljubljasnki oktet, pa tudi Fehtarji in Modrijani.

harmonika domača glasbanarodno zabavna Spminčice

Petkov večer

S harmoniko in Spominčicami po domače

Vesela ura ob čudovitih spominih z domačo glasbo. Z nami so bili med drugim Ansambel Franca Miheliča, Avseniki, Lojze Slak, Ljubljasnki oktet, pa tudi Fehtarji in Modrijani.

VEČ ...|28. 1. 2022
S harmoniko in Spominčicami po domače

Vesela ura ob čudovitih spominih z domačo glasbo. Z nami so bili med drugim Ansambel Franca Miheliča, Avseniki, Lojze Slak, Ljubljasnki oktet, pa tudi Fehtarji in Modrijani.

Miha MočnikJure Sešek

harmonika domača glasbanarodno zabavna Spminčice

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 12. 2021
Dr. Bogomil Ferfila o letu dni Josepha Bidna na čelu ZDA

Joseph Biden je slabo leto na čelu ZDA. Ob prevzemu položaja je sodeč po javnomnenjskih raziskavah užival visoko priljubljenost, a jo je začel izgubljati. Šlo naj bi predvsem za posledico vztrajanja epidemije covida-19 in naraščanja inflacije. Številni so pričakovali, da bo Biden vrnil normalizacijo v mednarodne odnose, a se to ni zgodilo. Vse to je zanaš radio komentiral politični analitik dr. Bogomil Ferfila.

Dr. Bogomil Ferfila o letu dni Josepha Bidna na čelu ZDA

Joseph Biden je slabo leto na čelu ZDA. Ob prevzemu položaja je sodeč po javnomnenjskih raziskavah užival visoko priljubljenost, a jo je začel izgubljati. Šlo naj bi predvsem za posledico vztrajanja epidemije covida-19 in naraščanja inflacije. Številni so pričakovali, da bo Biden vrnil normalizacijo v mednarodne odnose, a se to ni zgodilo. Vse to je zanaš radio komentiral politični analitik dr. Bogomil Ferfila.

infopogovorZDAnovi koronavirusmednarodna politika

Informativni prispevki

Dr. Bogomil Ferfila o letu dni Josepha Bidna na čelu ZDA

Joseph Biden je slabo leto na čelu ZDA. Ob prevzemu položaja je sodeč po javnomnenjskih raziskavah užival visoko priljubljenost, a jo je začel izgubljati. Šlo naj bi predvsem za posledico vztrajanja epidemije covida-19 in naraščanja inflacije. Številni so pričakovali, da bo Biden vrnil normalizacijo v mednarodne odnose, a se to ni zgodilo. Vse to je zanaš radio komentiral politični analitik dr. Bogomil Ferfila.

VEČ ...|20. 12. 2021
Dr. Bogomil Ferfila o letu dni Josepha Bidna na čelu ZDA

Joseph Biden je slabo leto na čelu ZDA. Ob prevzemu položaja je sodeč po javnomnenjskih raziskavah užival visoko priljubljenost, a jo je začel izgubljati. Šlo naj bi predvsem za posledico vztrajanja epidemije covida-19 in naraščanja inflacije. Številni so pričakovali, da bo Biden vrnil normalizacijo v mednarodne odnose, a se to ni zgodilo. Vse to je zanaš radio komentiral politični analitik dr. Bogomil Ferfila.

Helena Križnik

infopogovorZDAnovi koronavirusmednarodna politika

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 12. 2021
Nemčija s tako imenovano koalicijo semaforja odpira novo poglavje

Nemčija je na zvezni ravni prvič dobila tako imenovano koalicijo semaforja. V povolilnih pogovorih so na koncu koncev sodelovanje dorekli socialdemokrati, liberalci in Zeleni. Novi kancler je postal nekdanji finančni minister Olaf Scholz. Soočanje s pandemijo covida-19 bo prva naloga njegove ministrske ekipe, precejšnje napore namerava usmeriti tudi v boj proti podnebnim spremembam. Za komentar smo poklicali političnega analitika dr. Aleša Mavra.

Nemčija s tako imenovano koalicijo semaforja odpira novo poglavje

Nemčija je na zvezni ravni prvič dobila tako imenovano koalicijo semaforja. V povolilnih pogovorih so na koncu koncev sodelovanje dorekli socialdemokrati, liberalci in Zeleni. Novi kancler je postal nekdanji finančni minister Olaf Scholz. Soočanje s pandemijo covida-19 bo prva naloga njegove ministrske ekipe, precejšnje napore namerava usmeriti tudi v boj proti podnebnim spremembam. Za komentar smo poklicali političnega analitika dr. Aleša Mavra.

infopogovormednarodna politikaNemčijanovi kancler

Informativni prispevki

Nemčija s tako imenovano koalicijo semaforja odpira novo poglavje

Nemčija je na zvezni ravni prvič dobila tako imenovano koalicijo semaforja. V povolilnih pogovorih so na koncu koncev sodelovanje dorekli socialdemokrati, liberalci in Zeleni. Novi kancler je postal nekdanji finančni minister Olaf Scholz. Soočanje s pandemijo covida-19 bo prva naloga njegove ministrske ekipe, precejšnje napore namerava usmeriti tudi v boj proti podnebnim spremembam. Za komentar smo poklicali političnega analitika dr. Aleša Mavra.

VEČ ...|8. 12. 2021
Nemčija s tako imenovano koalicijo semaforja odpira novo poglavje

Nemčija je na zvezni ravni prvič dobila tako imenovano koalicijo semaforja. V povolilnih pogovorih so na koncu koncev sodelovanje dorekli socialdemokrati, liberalci in Zeleni. Novi kancler je postal nekdanji finančni minister Olaf Scholz. Soočanje s pandemijo covida-19 bo prva naloga njegove ministrske ekipe, precejšnje napore namerava usmeriti tudi v boj proti podnebnim spremembam. Za komentar smo poklicali političnega analitika dr. Aleša Mavra.

Helena Križnik

infopogovormednarodna politikaNemčijanovi kancler

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 10. 2021
Škofjeloški pasijon odpovedan - 200 let Narodnega muzeja

Kulturni utrinki

Škofjeloški pasijon odpovedan - 200 let Narodnega muzeja
VEČ ...|15. 10. 2021

Petkov večer

VEČ ...|27. 8. 2021
S harmoniko podomače: Avgust Stanko in narodne pesmi s pevci

Slišali smo čudovit izbor slovenskih narodnih, pa tudi nekaj avtorskih skladb v izvedbi Avgusta Stanka in mnogih njegovih pevskih sopotnikov. Najlegendarnejši slovenski harmonikar je bil mojster, ki je postavil temelj za glasbeni program ljubljanskega radia. V studiu je zaigral že leta 1928, navduševal pa vse do smrti leta 1976. Slišali smomo tudi pevske legende iz časov brez magnetofonov. Prisluhnite ob dvajsetih.

S harmoniko podomače: Avgust Stanko in narodne pesmi s pevci

Slišali smo čudovit izbor slovenskih narodnih, pa tudi nekaj avtorskih skladb v izvedbi Avgusta Stanka in mnogih njegovih pevskih sopotnikov. Najlegendarnejši slovenski harmonikar je bil mojster, ki je postavil temelj za glasbeni program ljubljanskega radia. V studiu je zaigral že leta 1928, navduševal pa vse do smrti leta 1976. Slišali smomo tudi pevske legende iz časov brez magnetofonov. Prisluhnite ob dvajsetih.

glasbanarodneagust stankoladko korošectone kozlevčars harmoniko po domače

Petkov večer

S harmoniko podomače: Avgust Stanko in narodne pesmi s pevci

Slišali smo čudovit izbor slovenskih narodnih, pa tudi nekaj avtorskih skladb v izvedbi Avgusta Stanka in mnogih njegovih pevskih sopotnikov. Najlegendarnejši slovenski harmonikar je bil mojster, ki je postavil temelj za glasbeni program ljubljanskega radia. V studiu je zaigral že leta 1928, navduševal pa vse do smrti leta 1976. Slišali smomo tudi pevske legende iz časov brez magnetofonov. Prisluhnite ob dvajsetih.

VEČ ...|27. 8. 2021
S harmoniko podomače: Avgust Stanko in narodne pesmi s pevci

Slišali smo čudovit izbor slovenskih narodnih, pa tudi nekaj avtorskih skladb v izvedbi Avgusta Stanka in mnogih njegovih pevskih sopotnikov. Najlegendarnejši slovenski harmonikar je bil mojster, ki je postavil temelj za glasbeni program ljubljanskega radia. V studiu je zaigral že leta 1928, navduševal pa vse do smrti leta 1976. Slišali smomo tudi pevske legende iz časov brez magnetofonov. Prisluhnite ob dvajsetih.

Radio Ognjišče

glasbanarodneagust stankoladko korošectone kozlevčars harmoniko po domače

O klasiki drugače

VEČ ...|22. 8. 2021
Kvintet Fantje s Praprotna

Vživali smo v priredbah slovenskih narodnih za moško štiriglasje. Z nami so bili Fantje s Praprotna. Brez inštrumentalne spremljave.

Kvintet Fantje s Praprotna

Vživali smo v priredbah slovenskih narodnih za moško štiriglasje. Z nami so bili Fantje s Praprotna. Brez inštrumentalne spremljave.

glasbazborslovenske narodne pesmifantje s praprotnamilan ferlež

O klasiki drugače

Kvintet Fantje s Praprotna

Vživali smo v priredbah slovenskih narodnih za moško štiriglasje. Z nami so bili Fantje s Praprotna. Brez inštrumentalne spremljave.

VEČ ...|22. 8. 2021
Kvintet Fantje s Praprotna

Vživali smo v priredbah slovenskih narodnih za moško štiriglasje. Z nami so bili Fantje s Praprotna. Brez inštrumentalne spremljave.

Jure Sešek

glasbazborslovenske narodne pesmifantje s praprotnamilan ferlež

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|18. 7. 2021
Leonid Pitamic (1885 - 1971)

Tokrat smo osvetlili življenje in delo klasika slovenske pravne znanosti Leonida Pitamica, avtorja knjige Država, ki je bil desetletja po vojni zamolčan, danes pa stroka znova ceni kot strokovnjaka, ki ga v marsičem še ni nihče presegel. Bil je prvi dekan pravne fakultete, sodeloval na pariški mirovni konferenci, bil veleposlanik Kraljevine Jugoslavije v ZDA, član arbitražnega sodišča v Haagu, plemenit človek, praktičen kristjan in dejaven na področju dobrodelnosti; med drugim je vodil Vincencijevo družbo.

Leonid Pitamic (1885 - 1971)

Tokrat smo osvetlili življenje in delo klasika slovenske pravne znanosti Leonida Pitamica, avtorja knjige Država, ki je bil desetletja po vojni zamolčan, danes pa stroka znova ceni kot strokovnjaka, ki ga v marsičem še ni nihče presegel. Bil je prvi dekan pravne fakultete, sodeloval na pariški mirovni konferenci, bil veleposlanik Kraljevine Jugoslavije v ZDA, član arbitražnega sodišča v Haagu, plemenit človek, praktičen kristjan in dejaven na področju dobrodelnosti; med drugim je vodil Vincencijevo družbo.

spominmednarodno pravoustavadržavanaroduniverzaSAZU

Graditelji slovenskega doma

Leonid Pitamic (1885 - 1971)

Tokrat smo osvetlili življenje in delo klasika slovenske pravne znanosti Leonida Pitamica, avtorja knjige Država, ki je bil desetletja po vojni zamolčan, danes pa stroka znova ceni kot strokovnjaka, ki ga v marsičem še ni nihče presegel. Bil je prvi dekan pravne fakultete, sodeloval na pariški mirovni konferenci, bil veleposlanik Kraljevine Jugoslavije v ZDA, član arbitražnega sodišča v Haagu, plemenit človek, praktičen kristjan in dejaven na področju dobrodelnosti; med drugim je vodil Vincencijevo družbo.

VEČ ...|18. 7. 2021
Leonid Pitamic (1885 - 1971)

Tokrat smo osvetlili življenje in delo klasika slovenske pravne znanosti Leonida Pitamica, avtorja knjige Država, ki je bil desetletja po vojni zamolčan, danes pa stroka znova ceni kot strokovnjaka, ki ga v marsičem še ni nihče presegel. Bil je prvi dekan pravne fakultete, sodeloval na pariški mirovni konferenci, bil veleposlanik Kraljevine Jugoslavije v ZDA, član arbitražnega sodišča v Haagu, plemenit človek, praktičen kristjan in dejaven na področju dobrodelnosti; med drugim je vodil Vincencijevo družbo.

Tone Gorjup

spominmednarodno pravoustavadržavanaroduniverzaSAZU

Via positiva

VEČ ...|20. 5. 2021
200 let Ljubljanskega kongresa

V oddajah Via positiva iščemo dobrobit in smisel slehernega področja človeškega bivanja, delovanja in čutenja, oziroma doživljanja. Pogosto se ustavljamo na psihološkem, čustvenem in doživetvenem področju, občasno pa tudi pri narodnostnih vprašanjih ter vplivu okolja, del katerega smo, nas oblikuje in mi sooblikujemo njega. Pred dvesto leti se je v Ljubljani odvijal za svetovno politiko in diplomacijo pomemben dogodek, tako imenovani Ljubljanski kongres, ali Kongres Svete alianse. Gostili smo prof. dr. Andreja Rahtena.  

200 let Ljubljanskega kongresa

V oddajah Via positiva iščemo dobrobit in smisel slehernega področja človeškega bivanja, delovanja in čutenja, oziroma doživljanja. Pogosto se ustavljamo na psihološkem, čustvenem in doživetvenem področju, občasno pa tudi pri narodnostnih vprašanjih ter vplivu okolja, del katerega smo, nas oblikuje in mi sooblikujemo njega. Pred dvesto leti se je v Ljubljani odvijal za svetovno politiko in diplomacijo pomemben dogodek, tako imenovani Ljubljanski kongres, ali Kongres Svete alianse. Gostili smo prof. dr. Andreja Rahtena.  

družbazgodovinanarodpolitikapogovor

Via positiva

200 let Ljubljanskega kongresa

V oddajah Via positiva iščemo dobrobit in smisel slehernega področja človeškega bivanja, delovanja in čutenja, oziroma doživljanja. Pogosto se ustavljamo na psihološkem, čustvenem in doživetvenem področju, občasno pa tudi pri narodnostnih vprašanjih ter vplivu okolja, del katerega smo, nas oblikuje in mi sooblikujemo njega. Pred dvesto leti se je v Ljubljani odvijal za svetovno politiko in diplomacijo pomemben dogodek, tako imenovani Ljubljanski kongres, ali Kongres Svete alianse. Gostili smo prof. dr. Andreja Rahtena.  

VEČ ...|20. 5. 2021
200 let Ljubljanskega kongresa

V oddajah Via positiva iščemo dobrobit in smisel slehernega področja človeškega bivanja, delovanja in čutenja, oziroma doživljanja. Pogosto se ustavljamo na psihološkem, čustvenem in doživetvenem področju, občasno pa tudi pri narodnostnih vprašanjih ter vplivu okolja, del katerega smo, nas oblikuje in mi sooblikujemo njega. Pred dvesto leti se je v Ljubljani odvijal za svetovno politiko in diplomacijo pomemben dogodek, tako imenovani Ljubljanski kongres, ali Kongres Svete alianse. Gostili smo prof. dr. Andreja Rahtena.  

Nataša Ličen

družbazgodovinanarodpolitikapogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 4. 2021
Tjaša Debeljak o ponovnem odprtju Narodne galerije - Predavanje Judje v Mariboru

Tjaša Debeljak o ponovnem odprtju Narodne galerije - Predavanje Judje v Mariboru

kulturaTjaša DebeljakNarodna galerija

Kulturni utrinki

Tjaša Debeljak o ponovnem odprtju Narodne galerije - Predavanje Judje v Mariboru
VEČ ...|13. 4. 2021
Tjaša Debeljak o ponovnem odprtju Narodne galerije - Predavanje Judje v Mariboru

Jože Bartolj

kulturaTjaša DebeljakNarodna galerija

Doživetja narave

VEČ ...|19. 3. 2021
Ris Tris

Tokrat smo oddajo posvetili redki živali, ki je pri nas najbolj ogrožena vrsta sesalcev. Te dni so na območje Triglavskega narodnega parka pripeljali risa iz Romunije. Kakšen je namen naseljevanja teh živali, kako vse skupaj poteka in koliko osebkov naj bi še pripeljali? Z nami sta bila Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije in Miha Marolt iz Triglavskega narodnega parka.

Ris Tris

Tokrat smo oddajo posvetili redki živali, ki je pri nas najbolj ogrožena vrsta sesalcev. Te dni so na območje Triglavskega narodnega parka pripeljali risa iz Romunije. Kakšen je namen naseljevanja teh živali, kako vse skupaj poteka in koliko osebkov naj bi še pripeljali? Z nami sta bila Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije in Miha Marolt iz Triglavskega narodnega parka.

naravavarstvo naraverisbiodiverzitetatnptristriglavski narodni park

Doživetja narave

Ris Tris

Tokrat smo oddajo posvetili redki živali, ki je pri nas najbolj ogrožena vrsta sesalcev. Te dni so na območje Triglavskega narodnega parka pripeljali risa iz Romunije. Kakšen je namen naseljevanja teh živali, kako vse skupaj poteka in koliko osebkov naj bi še pripeljali? Z nami sta bila Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije in Miha Marolt iz Triglavskega narodnega parka.

VEČ ...|19. 3. 2021
Ris Tris

Tokrat smo oddajo posvetili redki živali, ki je pri nas najbolj ogrožena vrsta sesalcev. Te dni so na območje Triglavskega narodnega parka pripeljali risa iz Romunije. Kakšen je namen naseljevanja teh živali, kako vse skupaj poteka in koliko osebkov naj bi še pripeljali? Z nami sta bila Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije in Miha Marolt iz Triglavskega narodnega parka.

Blaž Lesnik

naravavarstvo naraverisbiodiverzitetatnptristriglavski narodni park

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|26. 1. 2021
Matične knjige

Matične knjige mariborske nadškofije so brezplačno dosegljive na spletu. O vsebinah in pomembnosti podatkov z vidika dediščine smo govorili s prof. Igorjem Filipičem, višjim arhivistom. 

Matične knjige

Matične knjige mariborske nadškofije so brezplačno dosegljive na spletu. O vsebinah in pomembnosti podatkov z vidika dediščine smo govorili s prof. Igorjem Filipičem, višjim arhivistom. 

družbazgodovinarodoslovjearhivnarod

Zakladi naše dediščine

Matične knjige

Matične knjige mariborske nadškofije so brezplačno dosegljive na spletu. O vsebinah in pomembnosti podatkov z vidika dediščine smo govorili s prof. Igorjem Filipičem, višjim arhivistom. 

VEČ ...|26. 1. 2021
Matične knjige

Matične knjige mariborske nadškofije so brezplačno dosegljive na spletu. O vsebinah in pomembnosti podatkov z vidika dediščine smo govorili s prof. Igorjem Filipičem, višjim arhivistom. 

Nataša Ličen

družbazgodovinarodoslovjearhivnarod

Doživetja narave

VEČ ...|11. 12. 2020
Gore praznujejo

Na mednarodni dan gora (obeležujemo ga od leta 2003) smo na daljavo gostili nekaj sogovornikov, ki so tako s strokovnega kot osebnega vidika poudarili pomen gorskega sveta. Gorski reševalec in strokovni sodelavec Matjaž Šerkezi je uvodoma opozoril na trenutne razmere in dodal, da je spoštovanje gorskega okolja tisto, kar bi moralo spremljati vsakega, ki zahaja tja. Podpredsednica PZS Irena Mrak je letos pripravila poslanico, v pogovoru pa se je dotaknila dobrih zgledov, saj je tudi v Sloveniji planinstvo iz leta v leto bolj množično. Urednik Planinskega vestnika Vladimir Habjan je spreogovoril o tem, kaj so ga naučile gore in o svoji zadnji knjigi. Na občutljiv gorski svet v luči podnebnih sprememb je opozorila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, na koncu pa je čisto osebni vidik zahajanja v gorski svet dodal prof. Uroš Kuzman.

Gore praznujejo

Na mednarodni dan gora (obeležujemo ga od leta 2003) smo na daljavo gostili nekaj sogovornikov, ki so tako s strokovnega kot osebnega vidika poudarili pomen gorskega sveta. Gorski reševalec in strokovni sodelavec Matjaž Šerkezi je uvodoma opozoril na trenutne razmere in dodal, da je spoštovanje gorskega okolja tisto, kar bi moralo spremljati vsakega, ki zahaja tja. Podpredsednica PZS Irena Mrak je letos pripravila poslanico, v pogovoru pa se je dotaknila dobrih zgledov, saj je tudi v Sloveniji planinstvo iz leta v leto bolj množično. Urednik Planinskega vestnika Vladimir Habjan je spreogovoril o tem, kaj so ga naučile gore in o svoji zadnji knjigi. Na občutljiv gorski svet v luči podnebnih sprememb je opozorila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, na koncu pa je čisto osebni vidik zahajanja v gorski svet dodal prof. Uroš Kuzman.

naravagoremednarodni dan goraekologijagorski ekosistemokolje

Doživetja narave

Gore praznujejo

Na mednarodni dan gora (obeležujemo ga od leta 2003) smo na daljavo gostili nekaj sogovornikov, ki so tako s strokovnega kot osebnega vidika poudarili pomen gorskega sveta. Gorski reševalec in strokovni sodelavec Matjaž Šerkezi je uvodoma opozoril na trenutne razmere in dodal, da je spoštovanje gorskega okolja tisto, kar bi moralo spremljati vsakega, ki zahaja tja. Podpredsednica PZS Irena Mrak je letos pripravila poslanico, v pogovoru pa se je dotaknila dobrih zgledov, saj je tudi v Sloveniji planinstvo iz leta v leto bolj množično. Urednik Planinskega vestnika Vladimir Habjan je spreogovoril o tem, kaj so ga naučile gore in o svoji zadnji knjigi. Na občutljiv gorski svet v luči podnebnih sprememb je opozorila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, na koncu pa je čisto osebni vidik zahajanja v gorski svet dodal prof. Uroš Kuzman.

VEČ ...|11. 12. 2020
Gore praznujejo

Na mednarodni dan gora (obeležujemo ga od leta 2003) smo na daljavo gostili nekaj sogovornikov, ki so tako s strokovnega kot osebnega vidika poudarili pomen gorskega sveta. Gorski reševalec in strokovni sodelavec Matjaž Šerkezi je uvodoma opozoril na trenutne razmere in dodal, da je spoštovanje gorskega okolja tisto, kar bi moralo spremljati vsakega, ki zahaja tja. Podpredsednica PZS Irena Mrak je letos pripravila poslanico, v pogovoru pa se je dotaknila dobrih zgledov, saj je tudi v Sloveniji planinstvo iz leta v leto bolj množično. Urednik Planinskega vestnika Vladimir Habjan je spreogovoril o tem, kaj so ga naučile gore in o svoji zadnji knjigi. Na občutljiv gorski svet v luči podnebnih sprememb je opozorila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, na koncu pa je čisto osebni vidik zahajanja v gorski svet dodal prof. Uroš Kuzman.

Blaž Lesnik

naravagoremednarodni dan goraekologijagorski ekosistemokolje

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 7. 2020
Poletni festival Portorož, Dnevi narodnih noš, Grad Rihemberk spet odprt

Poletni festival Portorož tudi letos z vrhunskimi baletnimi predstavami: Dama s kamelijami, Romeo in Julija ter večer Društva baletnih umetnikov Slovenije. Zaradi koronavirusa je slavnostno praznovanje 50. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine prestavljeno na prihodnje leto, in sicer na vikend med 10. in 12. septembrom 2021. Letošnji Dnevi narodnih noš bodo potekali z razstavami fotografij in posamičnimi ljudskimi in folklornimi plesi. Na gradu Rihemberk znova odpirajo vrata obiskovalcem. V starosti 104 leta je v Parizu umrla filmska igralka Olivia de Havilland. Dvakrat je dobila oskarja, najbolj znana pa je po vlogi Melanie Hamilton v filmu V vrtincu.

Poletni festival Portorož, Dnevi narodnih noš, Grad Rihemberk spet odprt

Poletni festival Portorož tudi letos z vrhunskimi baletnimi predstavami: Dama s kamelijami, Romeo in Julija ter večer Društva baletnih umetnikov Slovenije. Zaradi koronavirusa je slavnostno praznovanje 50. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine prestavljeno na prihodnje leto, in sicer na vikend med 10. in 12. septembrom 2021. Letošnji Dnevi narodnih noš bodo potekali z razstavami fotografij in posamičnimi ljudskimi in folklornimi plesi. Na gradu Rihemberk znova odpirajo vrata obiskovalcem. V starosti 104 leta je v Parizu umrla filmska igralka Olivia de Havilland. Dvakrat je dobila oskarja, najbolj znana pa je po vlogi Melanie Hamilton v filmu V vrtincu.

kulturaplesbaletgradnarodne noše

Kulturni utrinki

Poletni festival Portorož, Dnevi narodnih noš, Grad Rihemberk spet odprt
Poletni festival Portorož tudi letos z vrhunskimi baletnimi predstavami: Dama s kamelijami, Romeo in Julija ter večer Društva baletnih umetnikov Slovenije. Zaradi koronavirusa je slavnostno praznovanje 50. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine prestavljeno na prihodnje leto, in sicer na vikend med 10. in 12. septembrom 2021. Letošnji Dnevi narodnih noš bodo potekali z razstavami fotografij in posamičnimi ljudskimi in folklornimi plesi. Na gradu Rihemberk znova odpirajo vrata obiskovalcem. V starosti 104 leta je v Parizu umrla filmska igralka Olivia de Havilland. Dvakrat je dobila oskarja, najbolj znana pa je po vlogi Melanie Hamilton v filmu V vrtincu.
VEČ ...|27. 7. 2020
Poletni festival Portorož, Dnevi narodnih noš, Grad Rihemberk spet odprt
Poletni festival Portorož tudi letos z vrhunskimi baletnimi predstavami: Dama s kamelijami, Romeo in Julija ter večer Društva baletnih umetnikov Slovenije. Zaradi koronavirusa je slavnostno praznovanje 50. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine prestavljeno na prihodnje leto, in sicer na vikend med 10. in 12. septembrom 2021. Letošnji Dnevi narodnih noš bodo potekali z razstavami fotografij in posamičnimi ljudskimi in folklornimi plesi. Na gradu Rihemberk znova odpirajo vrata obiskovalcem. V starosti 104 leta je v Parizu umrla filmska igralka Olivia de Havilland. Dvakrat je dobila oskarja, najbolj znana pa je po vlogi Melanie Hamilton v filmu V vrtincu.

Marjan Bunič

kulturaplesbaletgradnarodne noše

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 1. 2020
Narodna galerija v letu 2020

V prvih Kulturnih utrinkih v letu 2020, smo odšli v Narodno galerijo in predstavili, kaj pripravljajo za leto, ki se je pravkar začelo.

Narodna galerija v letu 2020

V prvih Kulturnih utrinkih v letu 2020, smo odšli v Narodno galerijo in predstavili, kaj pripravljajo za leto, ki se je pravkar začelo.

kulturaNarodna galerija

Kulturni utrinki

Narodna galerija v letu 2020
V prvih Kulturnih utrinkih v letu 2020, smo odšli v Narodno galerijo in predstavili, kaj pripravljajo za leto, ki se je pravkar začelo.
VEČ ...|3. 1. 2020
Narodna galerija v letu 2020
V prvih Kulturnih utrinkih v letu 2020, smo odšli v Narodno galerijo in predstavili, kaj pripravljajo za leto, ki se je pravkar začelo.

Jože Bartolj

kulturaNarodna galerija

Petkov večer

VEČ ...|27. 12. 2019
S harmoniko po domače in Andrej Toplišek

Gostili smo Andreja Topliška in njegov trio, ki igra avtorsko glasbo, plod izvirnih kompozicij in združevanja različnih glasbenih zvrsti. Andrej Toplišek je tesno povezan s slovensko tradicijo, ki nosi v sebi edinstveno melodiko in ostaja vedno privlačna za ušesa in srca poslušalcev.

S harmoniko po domače in Andrej Toplišek

Gostili smo Andreja Topliška in njegov trio, ki igra avtorsko glasbo, plod izvirnih kompozicij in združevanja različnih glasbenih zvrsti. Andrej Toplišek je tesno povezan s slovensko tradicijo, ki nosi v sebi edinstveno melodiko in ostaja vedno privlačna za ušesa in srca poslušalcev.

glasbaharmonikanarodnozabavna glasbaAndrej Toplišek

Petkov večer

S harmoniko po domače in Andrej Toplišek
Gostili smo Andreja Topliška in njegov trio, ki igra avtorsko glasbo, plod izvirnih kompozicij in združevanja različnih glasbenih zvrsti. Andrej Toplišek je tesno povezan s slovensko tradicijo, ki nosi v sebi edinstveno melodiko in ostaja vedno privlačna za ušesa in srca poslušalcev.
VEČ ...|27. 12. 2019
S harmoniko po domače in Andrej Toplišek
Gostili smo Andreja Topliška in njegov trio, ki igra avtorsko glasbo, plod izvirnih kompozicij in združevanja različnih glasbenih zvrsti. Andrej Toplišek je tesno povezan s slovensko tradicijo, ki nosi v sebi edinstveno melodiko in ostaja vedno privlačna za ušesa in srca poslušalcev.

Jure Sešek

glasbaharmonikanarodnozabavna glasbaAndrej Toplišek

Kulturni utrinki

VEČ ...|2. 4. 2019
Danes je mednarodni dan knjig za otroke - Odstop predsednice DSP - Simpozij o Juretu deteli - Razstava Lucijan Bratuš

Na današnji dan obeležujemo mednarodni dan knjig za otroke.Predsednica DSP Aksinija Kermauner bo razloge za svoj odstop navedla na današnjem izrednem občnem zboru.V Cankarjevem domu bo potekal simpozij posvečen pesniku, pisatelju in esejistu Juretu Deteli.V petek, 5. aprila ob 19. uri bodo v Galeriji sv. Barbare v Idriji odprli razstavo Lucijana Bratuša.

Danes je mednarodni dan knjig za otroke - Odstop predsednice DSP - Simpozij o Juretu deteli - Razstava Lucijan Bratuš

Na današnji dan obeležujemo mednarodni dan knjig za otroke.Predsednica DSP Aksinija Kermauner bo razloge za svoj odstop navedla na današnjem izrednem občnem zboru.V Cankarjevem domu bo potekal simpozij posvečen pesniku, pisatelju in esejistu Juretu Deteli.V petek, 5. aprila ob 19. uri bodo v Galeriji sv. Barbare v Idriji odprli razstavo Lucijana Bratuša.

mednarodni dan knjig za otrokeAksinija Kermavner odstopJure DetelaLucijan Bratuš

Kulturni utrinki

Danes je mednarodni dan knjig za otroke - Odstop predsednice DSP - Simpozij o Juretu deteli - Razstava Lucijan Bratuš
Na današnji dan obeležujemo mednarodni dan knjig za otroke.Predsednica DSP Aksinija Kermauner bo razloge za svoj odstop navedla na današnjem izrednem občnem zboru.V Cankarjevem domu bo potekal simpozij posvečen pesniku, pisatelju in esejistu Juretu Deteli.V petek, 5. aprila ob 19. uri bodo v Galeriji sv. Barbare v Idriji odprli razstavo Lucijana Bratuša.
VEČ ...|2. 4. 2019
Danes je mednarodni dan knjig za otroke - Odstop predsednice DSP - Simpozij o Juretu deteli - Razstava Lucijan Bratuš
Na današnji dan obeležujemo mednarodni dan knjig za otroke.Predsednica DSP Aksinija Kermauner bo razloge za svoj odstop navedla na današnjem izrednem občnem zboru.V Cankarjevem domu bo potekal simpozij posvečen pesniku, pisatelju in esejistu Juretu Deteli.V petek, 5. aprila ob 19. uri bodo v Galeriji sv. Barbare v Idriji odprli razstavo Lucijana Bratuša.

Jože Bartolj

mednarodni dan knjig za otrokeAksinija Kermavner odstopJure DetelaLucijan Bratuš

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 2. 2019
Danes je mednarodni dan maternih jezikov - Zoran Poznič minister za kulturo - Arhitekutra inventura

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco je leta 1999 današnji dan razglasila za mednarodni dan maternih jezikov.Stranka SD je za novega ministra za kulturo predlagala direktorja zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje Zorana Pozniča.V Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma je na ogled tradicionalno pregledno razstava Društva arhitektov Ljubljane Arhitektura - inventura.

Danes je mednarodni dan maternih jezikov - Zoran Poznič minister za kulturo - Arhitekutra inventura

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco je leta 1999 današnji dan razglasila za mednarodni dan maternih jezikov.Stranka SD je za novega ministra za kulturo predlagala direktorja zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje Zorana Pozniča.V Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma je na ogled tradicionalno pregledno razstava Društva arhitektov Ljubljane Arhitektura - inventura.

Zoran Pozničarhitektua inventuramednarodni dan maternih jezikov

Kulturni utrinki

Danes je mednarodni dan maternih jezikov - Zoran Poznič minister za kulturo - Arhitekutra inventura
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco je leta 1999 današnji dan razglasila za mednarodni dan maternih jezikov.Stranka SD je za novega ministra za kulturo predlagala direktorja zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje Zorana Pozniča.V Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma je na ogled tradicionalno pregledno razstava Društva arhitektov Ljubljane Arhitektura - inventura.
VEČ ...|21. 2. 2019
Danes je mednarodni dan maternih jezikov - Zoran Poznič minister za kulturo - Arhitekutra inventura
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco je leta 1999 današnji dan razglasila za mednarodni dan maternih jezikov.Stranka SD je za novega ministra za kulturo predlagala direktorja zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje Zorana Pozniča.V Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma je na ogled tradicionalno pregledno razstava Društva arhitektov Ljubljane Arhitektura - inventura.

Jože Bartolj

Zoran Pozničarhitektua inventuramednarodni dan maternih jezikov

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|26. 6. 2022
Muzej slovenske osamosvojitve

V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnete predstavitvi novega Muzeja slovenske osamosvojitve. Tam so v počastitev Dneva državnosti pripravil prvo razstavo, “Narod glasuje za …? Samostojnost! Plebisciti skozi čas”. Naša gosta sta bila direktor muzeja dr. Željko Oset in kustosinja Barbara Zalar. V oddaji pa ste lahko slišali tudi spomine vrhunskega športnika Francija Petka na čas plebiscita in osamosvajanja.

Muzej slovenske osamosvojitve

V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnete predstavitvi novega Muzeja slovenske osamosvojitve. Tam so v počastitev Dneva državnosti pripravil prvo razstavo, “Narod glasuje za …? Samostojnost! Plebisciti skozi čas”. Naša gosta sta bila direktor muzeja dr. Željko Oset in kustosinja Barbara Zalar. V oddaji pa ste lahko slišali tudi spomine vrhunskega športnika Francija Petka na čas plebiscita in osamosvajanja.

Jože Bartolj

spominpolitikaMuzej slovenske osamosvojitveBarbara ZalarŽeljko OsetFranci Petek

Pogovor o

VEČ ...|29. 6. 2022
Kdo je duhovnik?

Na dan duhovniškh posvečenj v ljubljanski stolnici smo v oddaji Pogovor o gostili župnika p. Primoža Jakopa, župnika Kancijana Čižmana in mamo letošnjega novomašnika Jožico Šuštar. Rdeča nit pogovora je bila: Kdo je duhovnik in kakšna naj bo vzgoja bogoslovcev za današnji čas?

Kdo je duhovnik?

Na dan duhovniškh posvečenj v ljubljanski stolnici smo v oddaji Pogovor o gostili župnika p. Primoža Jakopa, župnika Kancijana Čižmana in mamo letošnjega novomašnika Jožico Šuštar. Rdeča nit pogovora je bila: Kdo je duhovnik in kakšna naj bo vzgoja bogoslovcev za današnji čas?

Meta Potočnik

duhovništvoživljenjeCerkev

Komentar tedna

VEČ ...|24. 6. 2022
Ob dnevu državnosti - o svobodi in odgovornosti

V 31 letih se je življenje v samostojni in neodvisni Sloveniji precej spremenilo. Vsa ta leta sem rast domovine opazovala z očmi učitelja. Spremljala sem spremembe v generacijah mladih, ki so danes odrasli ljudje in marsikje oblikujejo podobo Slovenije. Če pogledam prehojeno pot naše domovine v teh letih, se mi izriše zgodba, ki bi jo želela deliti z vami …

Ob dnevu državnosti - o svobodi in odgovornosti

V 31 letih se je življenje v samostojni in neodvisni Sloveniji precej spremenilo. Vsa ta leta sem rast domovine opazovala z očmi učitelja. Spremljala sem spremembe v generacijah mladih, ki so danes odrasli ljudje in marsikje oblikujejo podobo Slovenije. Če pogledam prehojeno pot naše domovine v teh letih, se mi izriše zgodba, ki bi jo želela deliti z vami …

Helena Kregar

komentar

Naš pogled

VEČ ...|28. 6. 2022
Nataša Ličen: Bodimo glasniki vrednot in kulture življenja

Zdaj so dolgi dnevi in veselimo se priložnosti, ki se z dolžino dneva namnožijo. Si želim, da bi imeli takšen pogled tudi ob praznikih, saj so med drugim tudi priložnost za namnožitev kreposti. Priložnost premisleka in na novo začrtanih poti ali pa rahle preusmeritve. Ali pa, če že smo na poti, ki je dobra za nas in za vse ljudi tega sveta, da ob prazniku dobimo potrditev in moč za vztrajno nadaljevanje.

Nataša Ličen: Bodimo glasniki vrednot in kulture življenja

Zdaj so dolgi dnevi in veselimo se priložnosti, ki se z dolžino dneva namnožijo. Si želim, da bi imeli takšen pogled tudi ob praznikih, saj so med drugim tudi priložnost za namnožitev kreposti. Priložnost premisleka in na novo začrtanih poti ali pa rahle preusmeritve. Ali pa, če že smo na poti, ki je dobra za nas in za vse ljudi tega sveta, da ob prazniku dobimo potrditev in moč za vztrajno nadaljevanje.

Nataša Ličen

komentar

Svetovalnica

VEČ ...|29. 6. 2022
Počitnice v krščanskem duhu

V Svetovalnici smo tokrat posvetili temi počitnic s krščanskega vidika. Zdi se, da počitek nima tako pomembnega mesta v krščanski duhovnosti, kot ga imata molitev in obhajanje zakramentov. Pa je res tako? Ali potrebuje kristjan dodatno spodbudo, da si privošči počitek in počitnice? O tem smo se pogovarjali z duhovnikom Ivanom Platovnjakom.

Počitnice v krščanskem duhu

V Svetovalnici smo tokrat posvetili temi počitnic s krščanskega vidika. Zdi se, da počitek nima tako pomembnega mesta v krščanski duhovnosti, kot ga imata molitev in obhajanje zakramentov. Pa je res tako? Ali potrebuje kristjan dodatno spodbudo, da si privošči počitek in počitnice? O tem smo se pogovarjali z duhovnikom Ivanom Platovnjakom.

Jože Bartolj

svetovanje

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|29. 6. 2022
Mariah Carey

V poletnih mesecih se je oddaja Moja generacija umaknila Glasbenemu medgeneracijskemu večeru, ki bo tokrat osvetlil bogato zakladnico lepih skladb Mariah Carey.

Mariah Carey

V poletnih mesecih se je oddaja Moja generacija umaknila Glasbenemu medgeneracijskemu večeru, ki bo tokrat osvetlil bogato zakladnico lepih skladb Mariah Carey.

Marjan Bunič, Jure Sešek

mladistariglasbakulturazabavamariah carey

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|29. 6. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|29. 6. 2022
Kdo je duhovnik?

Na dan duhovniškh posvečenj v ljubljanski stolnici smo v oddaji Pogovor o gostili župnika p. Primoža Jakopa, župnika Kancijana Čižmana in mamo letošnjega novomašnika Jožico Šuštar. Rdeča nit pogovora je bila: Kdo je duhovnik in kakšna naj bo vzgoja bogoslovcev za današnji čas?

Kdo je duhovnik?

Na dan duhovniškh posvečenj v ljubljanski stolnici smo v oddaji Pogovor o gostili župnika p. Primoža Jakopa, župnika Kancijana Čižmana in mamo letošnjega novomašnika Jožico Šuštar. Rdeča nit pogovora je bila: Kdo je duhovnik in kakšna naj bo vzgoja bogoslovcev za današnji čas?

Meta Potočnik

duhovništvoživljenjeCerkev

Komentar Časnik.si

VEČ ...|29. 6. 2022
Dr. Janez Juhant: Družino in domovino gradita nesebično delo in ljubezen, ne laž in sovraštvo

V komentarju avtor omenja knjigo Roda Dreherja: Ne živite od laži, ki poudarja, da je čvrsta, dialoška in čuječa družinska ali širša duhovna skupnost temelj odpornosti zoper laž sodobnega mehkega totalitarizma medijev, vsegliharske mentalitete in lažne svobode. Omenja tudi Lamberta Erhlicha, ki je - po besedah pokojnega Kajetana Gantarja - veliko pred Schumannom in Adenauerjem govoril o združeni Evropi na krščanskih temeljih. V najtežjih trenutkih narodove stiske je gradil samostojno slovensko državo oziroma mednarodno zvezo držav s Slovenijo v središču.

Dr. Janez Juhant: Družino in domovino gradita nesebično delo in ljubezen, ne laž in sovraštvo

V komentarju avtor omenja knjigo Roda Dreherja: Ne živite od laži, ki poudarja, da je čvrsta, dialoška in čuječa družinska ali širša duhovna skupnost temelj odpornosti zoper laž sodobnega mehkega totalitarizma medijev, vsegliharske mentalitete in lažne svobode. Omenja tudi Lamberta Erhlicha, ki je - po besedah pokojnega Kajetana Gantarja - veliko pred Schumannom in Adenauerjem govoril o združeni Evropi na krščanskih temeljih. V najtežjih trenutkih narodove stiske je gradil samostojno slovensko državo oziroma mednarodno zvezo držav s Slovenijo v središču.

Janez Juhant

komentarCerkevkatolištvodružinakrizaEvropa