Informativni prispevki

VEČ ...|20. 12. 2021
Dr. Bogomil Ferfila o letu dni Josepha Bidna na čelu ZDA

Joseph Biden je slabo leto na čelu ZDA. Ob prevzemu položaja je sodeč po javnomnenjskih raziskavah užival visoko priljubljenost, a jo je začel izgubljati. Šlo naj bi predvsem za posledico vztrajanja epidemije covida-19 in naraščanja inflacije. Številni so pričakovali, da bo Biden vrnil normalizacijo v mednarodne odnose, a se to ni zgodilo. Vse to je zanaš radio komentiral politični analitik dr. Bogomil Ferfila.

Dr. Bogomil Ferfila o letu dni Josepha Bidna na čelu ZDA

Joseph Biden je slabo leto na čelu ZDA. Ob prevzemu položaja je sodeč po javnomnenjskih raziskavah užival visoko priljubljenost, a jo je začel izgubljati. Šlo naj bi predvsem za posledico vztrajanja epidemije covida-19 in naraščanja inflacije. Številni so pričakovali, da bo Biden vrnil normalizacijo v mednarodne odnose, a se to ni zgodilo. Vse to je zanaš radio komentiral politični analitik dr. Bogomil Ferfila.

infopogovorZDAnovi koronavirusmednarodna politika

Informativni prispevki

Dr. Bogomil Ferfila o letu dni Josepha Bidna na čelu ZDA

Joseph Biden je slabo leto na čelu ZDA. Ob prevzemu položaja je sodeč po javnomnenjskih raziskavah užival visoko priljubljenost, a jo je začel izgubljati. Šlo naj bi predvsem za posledico vztrajanja epidemije covida-19 in naraščanja inflacije. Številni so pričakovali, da bo Biden vrnil normalizacijo v mednarodne odnose, a se to ni zgodilo. Vse to je zanaš radio komentiral politični analitik dr. Bogomil Ferfila.

VEČ ...|20. 12. 2021
Dr. Bogomil Ferfila o letu dni Josepha Bidna na čelu ZDA

Joseph Biden je slabo leto na čelu ZDA. Ob prevzemu položaja je sodeč po javnomnenjskih raziskavah užival visoko priljubljenost, a jo je začel izgubljati. Šlo naj bi predvsem za posledico vztrajanja epidemije covida-19 in naraščanja inflacije. Številni so pričakovali, da bo Biden vrnil normalizacijo v mednarodne odnose, a se to ni zgodilo. Vse to je zanaš radio komentiral politični analitik dr. Bogomil Ferfila.

Helena Križnik

infopogovorZDAnovi koronavirusmednarodna politika

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 12. 2021
Nemčija s tako imenovano koalicijo semaforja odpira novo poglavje

Nemčija je na zvezni ravni prvič dobila tako imenovano koalicijo semaforja. V povolilnih pogovorih so na koncu koncev sodelovanje dorekli socialdemokrati, liberalci in Zeleni. Novi kancler je postal nekdanji finančni minister Olaf Scholz. Soočanje s pandemijo covida-19 bo prva naloga njegove ministrske ekipe, precejšnje napore namerava usmeriti tudi v boj proti podnebnim spremembam. Za komentar smo poklicali političnega analitika dr. Aleša Mavra.

Nemčija s tako imenovano koalicijo semaforja odpira novo poglavje

Nemčija je na zvezni ravni prvič dobila tako imenovano koalicijo semaforja. V povolilnih pogovorih so na koncu koncev sodelovanje dorekli socialdemokrati, liberalci in Zeleni. Novi kancler je postal nekdanji finančni minister Olaf Scholz. Soočanje s pandemijo covida-19 bo prva naloga njegove ministrske ekipe, precejšnje napore namerava usmeriti tudi v boj proti podnebnim spremembam. Za komentar smo poklicali političnega analitika dr. Aleša Mavra.

infopogovormednarodna politikaNemčijanovi kancler

Informativni prispevki

Nemčija s tako imenovano koalicijo semaforja odpira novo poglavje

Nemčija je na zvezni ravni prvič dobila tako imenovano koalicijo semaforja. V povolilnih pogovorih so na koncu koncev sodelovanje dorekli socialdemokrati, liberalci in Zeleni. Novi kancler je postal nekdanji finančni minister Olaf Scholz. Soočanje s pandemijo covida-19 bo prva naloga njegove ministrske ekipe, precejšnje napore namerava usmeriti tudi v boj proti podnebnim spremembam. Za komentar smo poklicali političnega analitika dr. Aleša Mavra.

VEČ ...|8. 12. 2021
Nemčija s tako imenovano koalicijo semaforja odpira novo poglavje

Nemčija je na zvezni ravni prvič dobila tako imenovano koalicijo semaforja. V povolilnih pogovorih so na koncu koncev sodelovanje dorekli socialdemokrati, liberalci in Zeleni. Novi kancler je postal nekdanji finančni minister Olaf Scholz. Soočanje s pandemijo covida-19 bo prva naloga njegove ministrske ekipe, precejšnje napore namerava usmeriti tudi v boj proti podnebnim spremembam. Za komentar smo poklicali političnega analitika dr. Aleša Mavra.

Helena Križnik

infopogovormednarodna politikaNemčijanovi kancler

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 10. 2021
Škofjeloški pasijon odpovedan - 200 let Narodnega muzeja

Kulturni utrinki

Škofjeloški pasijon odpovedan - 200 let Narodnega muzeja
VEČ ...|15. 10. 2021

Petkov večer

VEČ ...|27. 8. 2021
S harmoniko podomače: Avgust Stanko in narodne pesmi s pevci

Slišali smo čudovit izbor slovenskih narodnih, pa tudi nekaj avtorskih skladb v izvedbi Avgusta Stanka in mnogih njegovih pevskih sopotnikov. Najlegendarnejši slovenski harmonikar je bil mojster, ki je postavil temelj za glasbeni program ljubljanskega radia. V studiu je zaigral že leta 1928, navduševal pa vse do smrti leta 1976. Slišali smomo tudi pevske legende iz časov brez magnetofonov. Prisluhnite ob dvajsetih.

S harmoniko podomače: Avgust Stanko in narodne pesmi s pevci

Slišali smo čudovit izbor slovenskih narodnih, pa tudi nekaj avtorskih skladb v izvedbi Avgusta Stanka in mnogih njegovih pevskih sopotnikov. Najlegendarnejši slovenski harmonikar je bil mojster, ki je postavil temelj za glasbeni program ljubljanskega radia. V studiu je zaigral že leta 1928, navduševal pa vse do smrti leta 1976. Slišali smomo tudi pevske legende iz časov brez magnetofonov. Prisluhnite ob dvajsetih.

glasbanarodneagust stankoladko korošectone kozlevčars harmoniko po domače

Petkov večer

S harmoniko podomače: Avgust Stanko in narodne pesmi s pevci

Slišali smo čudovit izbor slovenskih narodnih, pa tudi nekaj avtorskih skladb v izvedbi Avgusta Stanka in mnogih njegovih pevskih sopotnikov. Najlegendarnejši slovenski harmonikar je bil mojster, ki je postavil temelj za glasbeni program ljubljanskega radia. V studiu je zaigral že leta 1928, navduševal pa vse do smrti leta 1976. Slišali smomo tudi pevske legende iz časov brez magnetofonov. Prisluhnite ob dvajsetih.

VEČ ...|27. 8. 2021
S harmoniko podomače: Avgust Stanko in narodne pesmi s pevci

Slišali smo čudovit izbor slovenskih narodnih, pa tudi nekaj avtorskih skladb v izvedbi Avgusta Stanka in mnogih njegovih pevskih sopotnikov. Najlegendarnejši slovenski harmonikar je bil mojster, ki je postavil temelj za glasbeni program ljubljanskega radia. V studiu je zaigral že leta 1928, navduševal pa vse do smrti leta 1976. Slišali smomo tudi pevske legende iz časov brez magnetofonov. Prisluhnite ob dvajsetih.

Radio Ognjišče

glasbanarodneagust stankoladko korošectone kozlevčars harmoniko po domače

O klasiki drugače

VEČ ...|22. 8. 2021
Kvintet Fantje s Praprotna

Vživali smo v priredbah slovenskih narodnih za moško štiriglasje. Z nami so bili Fantje s Praprotna. Brez inštrumentalne spremljave.

Kvintet Fantje s Praprotna

Vživali smo v priredbah slovenskih narodnih za moško štiriglasje. Z nami so bili Fantje s Praprotna. Brez inštrumentalne spremljave.

glasbazborslovenske narodne pesmifantje s praprotnamilan ferlež

O klasiki drugače

Kvintet Fantje s Praprotna

Vživali smo v priredbah slovenskih narodnih za moško štiriglasje. Z nami so bili Fantje s Praprotna. Brez inštrumentalne spremljave.

VEČ ...|22. 8. 2021
Kvintet Fantje s Praprotna

Vživali smo v priredbah slovenskih narodnih za moško štiriglasje. Z nami so bili Fantje s Praprotna. Brez inštrumentalne spremljave.

Jure Sešek

glasbazborslovenske narodne pesmifantje s praprotnamilan ferlež

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|18. 7. 2021
Leonid Pitamic (1885 - 1971)

Tokrat smo osvetlili življenje in delo klasika slovenske pravne znanosti Leonida Pitamica, avtorja knjige Država, ki je bil desetletja po vojni zamolčan, danes pa stroka znova ceni kot strokovnjaka, ki ga v marsičem še ni nihče presegel. Bil je prvi dekan pravne fakultete, sodeloval na pariški mirovni konferenci, bil veleposlanik Kraljevine Jugoslavije v ZDA, član arbitražnega sodišča v Haagu, plemenit človek, praktičen kristjan in dejaven na področju dobrodelnosti; med drugim je vodil Vincencijevo družbo.

Leonid Pitamic (1885 - 1971)

Tokrat smo osvetlili življenje in delo klasika slovenske pravne znanosti Leonida Pitamica, avtorja knjige Država, ki je bil desetletja po vojni zamolčan, danes pa stroka znova ceni kot strokovnjaka, ki ga v marsičem še ni nihče presegel. Bil je prvi dekan pravne fakultete, sodeloval na pariški mirovni konferenci, bil veleposlanik Kraljevine Jugoslavije v ZDA, član arbitražnega sodišča v Haagu, plemenit človek, praktičen kristjan in dejaven na področju dobrodelnosti; med drugim je vodil Vincencijevo družbo.

spominmednarodno pravoustavadržavanaroduniverzaSAZU

Graditelji slovenskega doma

Leonid Pitamic (1885 - 1971)

Tokrat smo osvetlili življenje in delo klasika slovenske pravne znanosti Leonida Pitamica, avtorja knjige Država, ki je bil desetletja po vojni zamolčan, danes pa stroka znova ceni kot strokovnjaka, ki ga v marsičem še ni nihče presegel. Bil je prvi dekan pravne fakultete, sodeloval na pariški mirovni konferenci, bil veleposlanik Kraljevine Jugoslavije v ZDA, član arbitražnega sodišča v Haagu, plemenit človek, praktičen kristjan in dejaven na področju dobrodelnosti; med drugim je vodil Vincencijevo družbo.

VEČ ...|18. 7. 2021
Leonid Pitamic (1885 - 1971)

Tokrat smo osvetlili življenje in delo klasika slovenske pravne znanosti Leonida Pitamica, avtorja knjige Država, ki je bil desetletja po vojni zamolčan, danes pa stroka znova ceni kot strokovnjaka, ki ga v marsičem še ni nihče presegel. Bil je prvi dekan pravne fakultete, sodeloval na pariški mirovni konferenci, bil veleposlanik Kraljevine Jugoslavije v ZDA, član arbitražnega sodišča v Haagu, plemenit človek, praktičen kristjan in dejaven na področju dobrodelnosti; med drugim je vodil Vincencijevo družbo.

Tone Gorjup

spominmednarodno pravoustavadržavanaroduniverzaSAZU

Via positiva

VEČ ...|20. 5. 2021
200 let Ljubljanskega kongresa

V oddajah Via positiva iščemo dobrobit in smisel slehernega področja človeškega bivanja, delovanja in čutenja, oziroma doživljanja. Pogosto se ustavljamo na psihološkem, čustvenem in doživetvenem področju, občasno pa tudi pri narodnostnih vprašanjih ter vplivu okolja, del katerega smo, nas oblikuje in mi sooblikujemo njega. Pred dvesto leti se je v Ljubljani odvijal za svetovno politiko in diplomacijo pomemben dogodek, tako imenovani Ljubljanski kongres, ali Kongres Svete alianse. Gostili smo prof. dr. Andreja Rahtena.  

200 let Ljubljanskega kongresa

V oddajah Via positiva iščemo dobrobit in smisel slehernega področja človeškega bivanja, delovanja in čutenja, oziroma doživljanja. Pogosto se ustavljamo na psihološkem, čustvenem in doživetvenem področju, občasno pa tudi pri narodnostnih vprašanjih ter vplivu okolja, del katerega smo, nas oblikuje in mi sooblikujemo njega. Pred dvesto leti se je v Ljubljani odvijal za svetovno politiko in diplomacijo pomemben dogodek, tako imenovani Ljubljanski kongres, ali Kongres Svete alianse. Gostili smo prof. dr. Andreja Rahtena.  

družbazgodovinanarodpolitikapogovor

Via positiva

200 let Ljubljanskega kongresa

V oddajah Via positiva iščemo dobrobit in smisel slehernega področja človeškega bivanja, delovanja in čutenja, oziroma doživljanja. Pogosto se ustavljamo na psihološkem, čustvenem in doživetvenem področju, občasno pa tudi pri narodnostnih vprašanjih ter vplivu okolja, del katerega smo, nas oblikuje in mi sooblikujemo njega. Pred dvesto leti se je v Ljubljani odvijal za svetovno politiko in diplomacijo pomemben dogodek, tako imenovani Ljubljanski kongres, ali Kongres Svete alianse. Gostili smo prof. dr. Andreja Rahtena.  

VEČ ...|20. 5. 2021
200 let Ljubljanskega kongresa

V oddajah Via positiva iščemo dobrobit in smisel slehernega področja človeškega bivanja, delovanja in čutenja, oziroma doživljanja. Pogosto se ustavljamo na psihološkem, čustvenem in doživetvenem področju, občasno pa tudi pri narodnostnih vprašanjih ter vplivu okolja, del katerega smo, nas oblikuje in mi sooblikujemo njega. Pred dvesto leti se je v Ljubljani odvijal za svetovno politiko in diplomacijo pomemben dogodek, tako imenovani Ljubljanski kongres, ali Kongres Svete alianse. Gostili smo prof. dr. Andreja Rahtena.  

Nataša Ličen

družbazgodovinanarodpolitikapogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 4. 2021
Tjaša Debeljak o ponovnem odprtju Narodne galerije - Predavanje Judje v Mariboru

Tjaša Debeljak o ponovnem odprtju Narodne galerije - Predavanje Judje v Mariboru

kulturaTjaša DebeljakNarodna galerija

Kulturni utrinki

Tjaša Debeljak o ponovnem odprtju Narodne galerije - Predavanje Judje v Mariboru
VEČ ...|13. 4. 2021
Tjaša Debeljak o ponovnem odprtju Narodne galerije - Predavanje Judje v Mariboru

Jože Bartolj

kulturaTjaša DebeljakNarodna galerija

Doživetja narave

VEČ ...|19. 3. 2021
Ris Tris

Tokrat smo oddajo posvetili redki živali, ki je pri nas najbolj ogrožena vrsta sesalcev. Te dni so na območje Triglavskega narodnega parka pripeljali risa iz Romunije. Kakšen je namen naseljevanja teh živali, kako vse skupaj poteka in koliko osebkov naj bi še pripeljali? Z nami sta bila Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije in Miha Marolt iz Triglavskega narodnega parka.

Ris Tris

Tokrat smo oddajo posvetili redki živali, ki je pri nas najbolj ogrožena vrsta sesalcev. Te dni so na območje Triglavskega narodnega parka pripeljali risa iz Romunije. Kakšen je namen naseljevanja teh živali, kako vse skupaj poteka in koliko osebkov naj bi še pripeljali? Z nami sta bila Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije in Miha Marolt iz Triglavskega narodnega parka.

naravavarstvo naraverisbiodiverzitetatnptristriglavski narodni park

Doživetja narave

Ris Tris

Tokrat smo oddajo posvetili redki živali, ki je pri nas najbolj ogrožena vrsta sesalcev. Te dni so na območje Triglavskega narodnega parka pripeljali risa iz Romunije. Kakšen je namen naseljevanja teh živali, kako vse skupaj poteka in koliko osebkov naj bi še pripeljali? Z nami sta bila Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije in Miha Marolt iz Triglavskega narodnega parka.

VEČ ...|19. 3. 2021
Ris Tris

Tokrat smo oddajo posvetili redki živali, ki je pri nas najbolj ogrožena vrsta sesalcev. Te dni so na območje Triglavskega narodnega parka pripeljali risa iz Romunije. Kakšen je namen naseljevanja teh živali, kako vse skupaj poteka in koliko osebkov naj bi še pripeljali? Z nami sta bila Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije in Miha Marolt iz Triglavskega narodnega parka.

Blaž Lesnik

naravavarstvo naraverisbiodiverzitetatnptristriglavski narodni park

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|26. 1. 2021
Matične knjige

Matične knjige mariborske nadškofije so brezplačno dosegljive na spletu. O vsebinah in pomembnosti podatkov z vidika dediščine smo govorili s prof. Igorjem Filipičem, višjim arhivistom. 

Matične knjige

Matične knjige mariborske nadškofije so brezplačno dosegljive na spletu. O vsebinah in pomembnosti podatkov z vidika dediščine smo govorili s prof. Igorjem Filipičem, višjim arhivistom. 

družbazgodovinarodoslovjearhivnarod

Zakladi naše dediščine

Matične knjige

Matične knjige mariborske nadškofije so brezplačno dosegljive na spletu. O vsebinah in pomembnosti podatkov z vidika dediščine smo govorili s prof. Igorjem Filipičem, višjim arhivistom. 

VEČ ...|26. 1. 2021
Matične knjige

Matične knjige mariborske nadškofije so brezplačno dosegljive na spletu. O vsebinah in pomembnosti podatkov z vidika dediščine smo govorili s prof. Igorjem Filipičem, višjim arhivistom. 

Nataša Ličen

družbazgodovinarodoslovjearhivnarod

Doživetja narave

VEČ ...|11. 12. 2020
Gore praznujejo

Na mednarodni dan gora (obeležujemo ga od leta 2003) smo na daljavo gostili nekaj sogovornikov, ki so tako s strokovnega kot osebnega vidika poudarili pomen gorskega sveta. Gorski reševalec in strokovni sodelavec Matjaž Šerkezi je uvodoma opozoril na trenutne razmere in dodal, da je spoštovanje gorskega okolja tisto, kar bi moralo spremljati vsakega, ki zahaja tja. Podpredsednica PZS Irena Mrak je letos pripravila poslanico, v pogovoru pa se je dotaknila dobrih zgledov, saj je tudi v Sloveniji planinstvo iz leta v leto bolj množično. Urednik Planinskega vestnika Vladimir Habjan je spreogovoril o tem, kaj so ga naučile gore in o svoji zadnji knjigi. Na občutljiv gorski svet v luči podnebnih sprememb je opozorila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, na koncu pa je čisto osebni vidik zahajanja v gorski svet dodal prof. Uroš Kuzman.

Gore praznujejo

Na mednarodni dan gora (obeležujemo ga od leta 2003) smo na daljavo gostili nekaj sogovornikov, ki so tako s strokovnega kot osebnega vidika poudarili pomen gorskega sveta. Gorski reševalec in strokovni sodelavec Matjaž Šerkezi je uvodoma opozoril na trenutne razmere in dodal, da je spoštovanje gorskega okolja tisto, kar bi moralo spremljati vsakega, ki zahaja tja. Podpredsednica PZS Irena Mrak je letos pripravila poslanico, v pogovoru pa se je dotaknila dobrih zgledov, saj je tudi v Sloveniji planinstvo iz leta v leto bolj množično. Urednik Planinskega vestnika Vladimir Habjan je spreogovoril o tem, kaj so ga naučile gore in o svoji zadnji knjigi. Na občutljiv gorski svet v luči podnebnih sprememb je opozorila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, na koncu pa je čisto osebni vidik zahajanja v gorski svet dodal prof. Uroš Kuzman.

naravagoremednarodni dan goraekologijagorski ekosistemokolje

Doživetja narave

Gore praznujejo

Na mednarodni dan gora (obeležujemo ga od leta 2003) smo na daljavo gostili nekaj sogovornikov, ki so tako s strokovnega kot osebnega vidika poudarili pomen gorskega sveta. Gorski reševalec in strokovni sodelavec Matjaž Šerkezi je uvodoma opozoril na trenutne razmere in dodal, da je spoštovanje gorskega okolja tisto, kar bi moralo spremljati vsakega, ki zahaja tja. Podpredsednica PZS Irena Mrak je letos pripravila poslanico, v pogovoru pa se je dotaknila dobrih zgledov, saj je tudi v Sloveniji planinstvo iz leta v leto bolj množično. Urednik Planinskega vestnika Vladimir Habjan je spreogovoril o tem, kaj so ga naučile gore in o svoji zadnji knjigi. Na občutljiv gorski svet v luči podnebnih sprememb je opozorila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, na koncu pa je čisto osebni vidik zahajanja v gorski svet dodal prof. Uroš Kuzman.

VEČ ...|11. 12. 2020
Gore praznujejo

Na mednarodni dan gora (obeležujemo ga od leta 2003) smo na daljavo gostili nekaj sogovornikov, ki so tako s strokovnega kot osebnega vidika poudarili pomen gorskega sveta. Gorski reševalec in strokovni sodelavec Matjaž Šerkezi je uvodoma opozoril na trenutne razmere in dodal, da je spoštovanje gorskega okolja tisto, kar bi moralo spremljati vsakega, ki zahaja tja. Podpredsednica PZS Irena Mrak je letos pripravila poslanico, v pogovoru pa se je dotaknila dobrih zgledov, saj je tudi v Sloveniji planinstvo iz leta v leto bolj množično. Urednik Planinskega vestnika Vladimir Habjan je spreogovoril o tem, kaj so ga naučile gore in o svoji zadnji knjigi. Na občutljiv gorski svet v luči podnebnih sprememb je opozorila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, na koncu pa je čisto osebni vidik zahajanja v gorski svet dodal prof. Uroš Kuzman.

Blaž Lesnik

naravagoremednarodni dan goraekologijagorski ekosistemokolje

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 7. 2020
Poletni festival Portorož, Dnevi narodnih noš, Grad Rihemberk spet odprt

Poletni festival Portorož tudi letos z vrhunskimi baletnimi predstavami: Dama s kamelijami, Romeo in Julija ter večer Društva baletnih umetnikov Slovenije. Zaradi koronavirusa je slavnostno praznovanje 50. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine prestavljeno na prihodnje leto, in sicer na vikend med 10. in 12. septembrom 2021. Letošnji Dnevi narodnih noš bodo potekali z razstavami fotografij in posamičnimi ljudskimi in folklornimi plesi. Na gradu Rihemberk znova odpirajo vrata obiskovalcem. V starosti 104 leta je v Parizu umrla filmska igralka Olivia de Havilland. Dvakrat je dobila oskarja, najbolj znana pa je po vlogi Melanie Hamilton v filmu V vrtincu.

Poletni festival Portorož, Dnevi narodnih noš, Grad Rihemberk spet odprt

Poletni festival Portorož tudi letos z vrhunskimi baletnimi predstavami: Dama s kamelijami, Romeo in Julija ter večer Društva baletnih umetnikov Slovenije. Zaradi koronavirusa je slavnostno praznovanje 50. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine prestavljeno na prihodnje leto, in sicer na vikend med 10. in 12. septembrom 2021. Letošnji Dnevi narodnih noš bodo potekali z razstavami fotografij in posamičnimi ljudskimi in folklornimi plesi. Na gradu Rihemberk znova odpirajo vrata obiskovalcem. V starosti 104 leta je v Parizu umrla filmska igralka Olivia de Havilland. Dvakrat je dobila oskarja, najbolj znana pa je po vlogi Melanie Hamilton v filmu V vrtincu.

kulturaplesbaletgradnarodne noše

Kulturni utrinki

Poletni festival Portorož, Dnevi narodnih noš, Grad Rihemberk spet odprt
Poletni festival Portorož tudi letos z vrhunskimi baletnimi predstavami: Dama s kamelijami, Romeo in Julija ter večer Društva baletnih umetnikov Slovenije. Zaradi koronavirusa je slavnostno praznovanje 50. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine prestavljeno na prihodnje leto, in sicer na vikend med 10. in 12. septembrom 2021. Letošnji Dnevi narodnih noš bodo potekali z razstavami fotografij in posamičnimi ljudskimi in folklornimi plesi. Na gradu Rihemberk znova odpirajo vrata obiskovalcem. V starosti 104 leta je v Parizu umrla filmska igralka Olivia de Havilland. Dvakrat je dobila oskarja, najbolj znana pa je po vlogi Melanie Hamilton v filmu V vrtincu.
VEČ ...|27. 7. 2020
Poletni festival Portorož, Dnevi narodnih noš, Grad Rihemberk spet odprt
Poletni festival Portorož tudi letos z vrhunskimi baletnimi predstavami: Dama s kamelijami, Romeo in Julija ter večer Društva baletnih umetnikov Slovenije. Zaradi koronavirusa je slavnostno praznovanje 50. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine prestavljeno na prihodnje leto, in sicer na vikend med 10. in 12. septembrom 2021. Letošnji Dnevi narodnih noš bodo potekali z razstavami fotografij in posamičnimi ljudskimi in folklornimi plesi. Na gradu Rihemberk znova odpirajo vrata obiskovalcem. V starosti 104 leta je v Parizu umrla filmska igralka Olivia de Havilland. Dvakrat je dobila oskarja, najbolj znana pa je po vlogi Melanie Hamilton v filmu V vrtincu.

Marjan Bunič

kulturaplesbaletgradnarodne noše

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 1. 2020
Narodna galerija v letu 2020

V prvih Kulturnih utrinkih v letu 2020, smo odšli v Narodno galerijo in predstavili, kaj pripravljajo za leto, ki se je pravkar začelo.

Narodna galerija v letu 2020

V prvih Kulturnih utrinkih v letu 2020, smo odšli v Narodno galerijo in predstavili, kaj pripravljajo za leto, ki se je pravkar začelo.

kulturaNarodna galerija

Kulturni utrinki

Narodna galerija v letu 2020
V prvih Kulturnih utrinkih v letu 2020, smo odšli v Narodno galerijo in predstavili, kaj pripravljajo za leto, ki se je pravkar začelo.
VEČ ...|3. 1. 2020
Narodna galerija v letu 2020
V prvih Kulturnih utrinkih v letu 2020, smo odšli v Narodno galerijo in predstavili, kaj pripravljajo za leto, ki se je pravkar začelo.

Jože Bartolj

kulturaNarodna galerija

Petkov večer

VEČ ...|27. 12. 2019
S harmoniko po domače in Andrej Toplišek

Gostili smo Andreja Topliška in njegov trio, ki igra avtorsko glasbo, plod izvirnih kompozicij in združevanja različnih glasbenih zvrsti. Andrej Toplišek je tesno povezan s slovensko tradicijo, ki nosi v sebi edinstveno melodiko in ostaja vedno privlačna za ušesa in srca poslušalcev.

S harmoniko po domače in Andrej Toplišek

Gostili smo Andreja Topliška in njegov trio, ki igra avtorsko glasbo, plod izvirnih kompozicij in združevanja različnih glasbenih zvrsti. Andrej Toplišek je tesno povezan s slovensko tradicijo, ki nosi v sebi edinstveno melodiko in ostaja vedno privlačna za ušesa in srca poslušalcev.

glasbaharmonikanarodnozabavna glasbaAndrej Toplišek

Petkov večer

S harmoniko po domače in Andrej Toplišek
Gostili smo Andreja Topliška in njegov trio, ki igra avtorsko glasbo, plod izvirnih kompozicij in združevanja različnih glasbenih zvrsti. Andrej Toplišek je tesno povezan s slovensko tradicijo, ki nosi v sebi edinstveno melodiko in ostaja vedno privlačna za ušesa in srca poslušalcev.
VEČ ...|27. 12. 2019
S harmoniko po domače in Andrej Toplišek
Gostili smo Andreja Topliška in njegov trio, ki igra avtorsko glasbo, plod izvirnih kompozicij in združevanja različnih glasbenih zvrsti. Andrej Toplišek je tesno povezan s slovensko tradicijo, ki nosi v sebi edinstveno melodiko in ostaja vedno privlačna za ušesa in srca poslušalcev.

Jure Sešek

glasbaharmonikanarodnozabavna glasbaAndrej Toplišek

Kulturni utrinki

VEČ ...|2. 4. 2019
Danes je mednarodni dan knjig za otroke - Odstop predsednice DSP - Simpozij o Juretu deteli - Razstava Lucijan Bratuš

Na današnji dan obeležujemo mednarodni dan knjig za otroke.Predsednica DSP Aksinija Kermauner bo razloge za svoj odstop navedla na današnjem izrednem občnem zboru.V Cankarjevem domu bo potekal simpozij posvečen pesniku, pisatelju in esejistu Juretu Deteli.V petek, 5. aprila ob 19. uri bodo v Galeriji sv. Barbare v Idriji odprli razstavo Lucijana Bratuša.

Danes je mednarodni dan knjig za otroke - Odstop predsednice DSP - Simpozij o Juretu deteli - Razstava Lucijan Bratuš

Na današnji dan obeležujemo mednarodni dan knjig za otroke.Predsednica DSP Aksinija Kermauner bo razloge za svoj odstop navedla na današnjem izrednem občnem zboru.V Cankarjevem domu bo potekal simpozij posvečen pesniku, pisatelju in esejistu Juretu Deteli.V petek, 5. aprila ob 19. uri bodo v Galeriji sv. Barbare v Idriji odprli razstavo Lucijana Bratuša.

mednarodni dan knjig za otrokeAksinija Kermavner odstopJure DetelaLucijan Bratuš

Kulturni utrinki

Danes je mednarodni dan knjig za otroke - Odstop predsednice DSP - Simpozij o Juretu deteli - Razstava Lucijan Bratuš
Na današnji dan obeležujemo mednarodni dan knjig za otroke.Predsednica DSP Aksinija Kermauner bo razloge za svoj odstop navedla na današnjem izrednem občnem zboru.V Cankarjevem domu bo potekal simpozij posvečen pesniku, pisatelju in esejistu Juretu Deteli.V petek, 5. aprila ob 19. uri bodo v Galeriji sv. Barbare v Idriji odprli razstavo Lucijana Bratuša.
VEČ ...|2. 4. 2019
Danes je mednarodni dan knjig za otroke - Odstop predsednice DSP - Simpozij o Juretu deteli - Razstava Lucijan Bratuš
Na današnji dan obeležujemo mednarodni dan knjig za otroke.Predsednica DSP Aksinija Kermauner bo razloge za svoj odstop navedla na današnjem izrednem občnem zboru.V Cankarjevem domu bo potekal simpozij posvečen pesniku, pisatelju in esejistu Juretu Deteli.V petek, 5. aprila ob 19. uri bodo v Galeriji sv. Barbare v Idriji odprli razstavo Lucijana Bratuša.

Jože Bartolj

mednarodni dan knjig za otrokeAksinija Kermavner odstopJure DetelaLucijan Bratuš

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 2. 2019
Danes je mednarodni dan maternih jezikov - Zoran Poznič minister za kulturo - Arhitekutra inventura

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco je leta 1999 današnji dan razglasila za mednarodni dan maternih jezikov.Stranka SD je za novega ministra za kulturo predlagala direktorja zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje Zorana Pozniča.V Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma je na ogled tradicionalno pregledno razstava Društva arhitektov Ljubljane Arhitektura - inventura.

Danes je mednarodni dan maternih jezikov - Zoran Poznič minister za kulturo - Arhitekutra inventura

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco je leta 1999 današnji dan razglasila za mednarodni dan maternih jezikov.Stranka SD je za novega ministra za kulturo predlagala direktorja zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje Zorana Pozniča.V Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma je na ogled tradicionalno pregledno razstava Društva arhitektov Ljubljane Arhitektura - inventura.

Zoran Pozničarhitektua inventuramednarodni dan maternih jezikov

Kulturni utrinki

Danes je mednarodni dan maternih jezikov - Zoran Poznič minister za kulturo - Arhitekutra inventura
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco je leta 1999 današnji dan razglasila za mednarodni dan maternih jezikov.Stranka SD je za novega ministra za kulturo predlagala direktorja zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje Zorana Pozniča.V Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma je na ogled tradicionalno pregledno razstava Društva arhitektov Ljubljane Arhitektura - inventura.
VEČ ...|21. 2. 2019
Danes je mednarodni dan maternih jezikov - Zoran Poznič minister za kulturo - Arhitekutra inventura
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco je leta 1999 današnji dan razglasila za mednarodni dan maternih jezikov.Stranka SD je za novega ministra za kulturo predlagala direktorja zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje Zorana Pozniča.V Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma je na ogled tradicionalno pregledno razstava Društva arhitektov Ljubljane Arhitektura - inventura.

Jože Bartolj

Zoran Pozničarhitektua inventuramednarodni dan maternih jezikov

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|21. 1. 2022
Množičnost v okolici Triglava tudi pozimi

Po minulem tragičnem koncu tedna smo se ozrli v prihajajočega: ustrezna oprema, izkušenost in vremenske razmere so temelj vsake varne zimske ture. Dejstvo pa je, da množični obisk vse bolj sega v zimski čas. O tem je spregovoril predsednik komisije za informiranje in analize pri Gorski reševalni zvezi Jani Bele. Govorili pa smo tudi o izbiri novega direktora Javnega zavoda Triglavski narodni park (gostje: geograf in gorniški publicist mag. Borut Peršolja ter nekdanja direktorja TNP dr. Peter Skoberne in mag. Martin Šolar) in uspehih pri naselitvi risov na tem območju koordinator projekta LIFE Lynx Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije.

Množičnost v okolici Triglava tudi pozimi

Po minulem tragičnem koncu tedna smo se ozrli v prihajajočega: ustrezna oprema, izkušenost in vremenske razmere so temelj vsake varne zimske ture. Dejstvo pa je, da množični obisk vse bolj sega v zimski čas. O tem je spregovoril predsednik komisije za informiranje in analize pri Gorski reševalni zvezi Jani Bele. Govorili pa smo tudi o izbiri novega direktora Javnega zavoda Triglavski narodni park (gostje: geograf in gorniški publicist mag. Borut Peršolja ter nekdanja direktorja TNP dr. Peter Skoberne in mag. Martin Šolar) in uspehih pri naselitvi risov na tem območju koordinator projekta LIFE Lynx Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije.

Blaž Lesnik

gorevarnostTriglavKomnasmrt v gorahgorska reševalna zvezanaravanaravovarstvoTNP

Naš gost

VEČ ...|22. 1. 2022
Dr. Marijan Peklaj: Duhovniki so dali velik pečat mojemu poklicu.

Pred Nedeljo Svetega pisma smo v sobotnem popoldnevu spoznali utrinke plodovite in razgibane življenjske poti dr. Marijana Peklaja. Duhovnika, biblicista, prevajalca in univerzitetnega profesorja, ki tudi po upokojitvi ostaja dejaven. Z njim smo se pogovarjali o odraščanju v zahtevnih letih povojnega obdobja, o odločitvi za poklic, priložnostih študija Svetega pisma v Rimu in Jeruzalemu, o prevodu in sporočilih Stare zaveze ter predvsem o globini besede, ki je večna, živa in dejavno nagovarja slehernega človeka. 

Dr. Marijan Peklaj: Duhovniki so dali velik pečat mojemu poklicu.

Pred Nedeljo Svetega pisma smo v sobotnem popoldnevu spoznali utrinke plodovite in razgibane življenjske poti dr. Marijana Peklaja. Duhovnika, biblicista, prevajalca in univerzitetnega profesorja, ki tudi po upokojitvi ostaja dejaven. Z njim smo se pogovarjali o odraščanju v zahtevnih letih povojnega obdobja, o odločitvi za poklic, priložnostih študija Svetega pisma v Rimu in Jeruzalemu, o prevodu in sporočilih Stare zaveze ter predvsem o globini besede, ki je večna, živa in dejavno nagovarja slehernega človeka. 

Nataša Ličen

spominživljenjepogovorduhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|23. 1. 2022
Pričevanja o osamosvojitvi in demokratizaciji - Izidor Rejc

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili spominom nekdanjega politika, poslanca, ekonomista, Izidorja Rejca, ki je tudi pesnik in pisatelj. V dveh delih pričevanja nam je spregovoril o svojem življenju, delu, politiki, ministrovanju, poslanskih letih ... njegovo pričevanje je iz nacionalne spletne zbirke spominskih izjav o demokratizaciji in
osamosvojitvi Slovenije Muzeja novejše zgodovine! 

Izidor Rejc, rojen 5.novembra 1936 v Doleh nad Idrijo. Žena Helena, otroci Tadej, Sebastjan, Simona, Adriana, Dominika. Živi v Ljubljani. Univerzitetni diplomirani ekonomist. Kot prvi ekonomist v podjetju Alpina v Žireh je v tovarni prevzel računovodstvo. Čeprav ni bil član Zveze komunistov, je leta 1966 postal direktor. Podjetje se je uspešno razvijalo. Leta 1975 je pod političnim pritiskom odšel v Mercator in bil tam finančni direktor ter direktor Mercator blagovnega centra.

Pričevanja o osamosvojitvi in demokratizaciji - Izidor Rejc

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili spominom nekdanjega politika, poslanca, ekonomista, Izidorja Rejca, ki je tudi pesnik in pisatelj. V dveh delih pričevanja nam je spregovoril o svojem življenju, delu, politiki, ministrovanju, poslanskih letih ... njegovo pričevanje je iz nacionalne spletne zbirke spominskih izjav o demokratizaciji in
osamosvojitvi Slovenije Muzeja novejše zgodovine! 

Izidor Rejc, rojen 5.novembra 1936 v Doleh nad Idrijo. Žena Helena, otroci Tadej, Sebastjan, Simona, Adriana, Dominika. Živi v Ljubljani. Univerzitetni diplomirani ekonomist. Kot prvi ekonomist v podjetju Alpina v Žireh je v tovarni prevzel računovodstvo. Čeprav ni bil član Zveze komunistov, je leta 1966 postal direktor. Podjetje se je uspešno razvijalo. Leta 1975 je pod političnim pritiskom odšel v Mercator in bil tam finančni direktor ter direktor Mercator blagovnega centra.

Jože Bartolj

spominpolitikaIzidor Rejc

Kmetijska oddaja

VEČ ...|23. 1. 2022
Kmetovanje v Triglavskem narodnem parku

V nedeljski kmetijski oddaji ste slišali odzive na akcijsko prodajo mesa pod blagovno znamko Izbrana kakovost Slovenije. V drugem delu je bil naš gost mag. Vitomir Bric.

Kmetovanje v Triglavskem narodnem parku

V nedeljski kmetijski oddaji ste slišali odzive na akcijsko prodajo mesa pod blagovno znamko Izbrana kakovost Slovenije. V drugem delu je bil naš gost mag. Vitomir Bric.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrtpogovor

Za življenje

VEČ ...|22. 1. 2022
Pred nedeljo Božje besede

V oddaji Za življenje pred nedeljo Božje besede je bil z nami prof. dr. Roman Globokar. Razmišljali smo o tem, kako od poslušanja preiti k delovanju in posnemati Jezusove učence. 

Pred nedeljo Božje besede

V oddaji Za življenje pred nedeljo Božje besede je bil z nami prof. dr. Roman Globokar. Razmišljali smo o tem, kako od poslušanja preiti k delovanju in posnemati Jezusove učence. 

Mateja Feltrin Novljan

vzgojaduhovnost

Zgodbe za otroke

VEČ ...|26. 1. 2022
Pozabljiva brata

Trije bratje so postali sirote. Pestila jih je revščina in odšli so v svet. Ukrajinska pravljica pripoveduje o njihovi poti in o tem, kaj vse jih je učilo življenje.

Pozabljiva brata

Trije bratje so postali sirote. Pestila jih je revščina in odšli so v svet. Ukrajinska pravljica pripoveduje o njihovi poti in o tem, kaj vse jih je učilo življenje.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Via positiva

VEČ ...|27. 1. 2022
Inženirka leta 2021 dr. Nataša Kovačević

V predsedniški palači je sredi januarja iz rok predsednika države Boruta Pahorja v sicer četrtem zaporednem izboru za Inženirko leta 2021 prejela dr. Nataša Kovačević, vodja projektov na oddelku za raziskave v družbi Kolektor Group. Izbor se odvija v soorganizaciji revije IRT3000, družbe Mediade ter z drugimi sodelujočimi partnerji. Je del projekta Inženirke in inženirji bomo!, ki mlade z dogodki na gimnazijah in šolskih centrih že enajsto leto (od leta 2012) navdušuje za inženirstvo, tehniko, naravoslovje in inovativnost. Izbor inženirka leta v ospredje postavlja osebo, ki je lahko s svojim delom in osebnostjo zgled in navdih mlajšim generacijam deklet, da se bodo lažje odločala za perspektivne inženirske poklice. V letošnji generaciji slovenskih inženirk je komisija  predsednico razreda prepoznala v Nataši Kovačević. Ob raziskovalnih in inženirskih podvigih ter prispevanju skupnosti namreč navdihuje tudi kot oseba. Njena osebnost izraža strast do dela in jasne cilje, ki se jih loteva z zagnanostjo in trdim delom. Ko spregovori o svojem delu, ji oči zažarijo. Navduši z umirjeno, a odločno samozavestjo. 

Inženirka leta 2021 dr. Nataša Kovačević

V predsedniški palači je sredi januarja iz rok predsednika države Boruta Pahorja v sicer četrtem zaporednem izboru za Inženirko leta 2021 prejela dr. Nataša Kovačević, vodja projektov na oddelku za raziskave v družbi Kolektor Group. Izbor se odvija v soorganizaciji revije IRT3000, družbe Mediade ter z drugimi sodelujočimi partnerji. Je del projekta Inženirke in inženirji bomo!, ki mlade z dogodki na gimnazijah in šolskih centrih že enajsto leto (od leta 2012) navdušuje za inženirstvo, tehniko, naravoslovje in inovativnost. Izbor inženirka leta v ospredje postavlja osebo, ki je lahko s svojim delom in osebnostjo zgled in navdih mlajšim generacijam deklet, da se bodo lažje odločala za perspektivne inženirske poklice. V letošnji generaciji slovenskih inženirk je komisija  predsednico razreda prepoznala v Nataši Kovačević. Ob raziskovalnih in inženirskih podvigih ter prispevanju skupnosti namreč navdihuje tudi kot oseba. Njena osebnost izraža strast do dela in jasne cilje, ki se jih loteva z zagnanostjo in trdim delom. Ko spregovori o svojem delu, ji oči zažarijo. Navduši z umirjeno, a odločno samozavestjo. 

Nataša Ličen

podjetništvoinovativnostgospodarstvodružbaposlovnostpogovorizobraževanje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|27. 1. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 1. 2022
Popis srednjeveških rokopisov - Narodna galerija prosi za dela Mateja Sternena.

Popis srednjeveških rokopisov - Narodna galerija prosi za dela Mateja Sternena.

Jože Bartolj

kulturaNataša GolobMatej Sternen

Komentar Družina

VEČ ...|27. 1. 2022
Jurij Paljk: Poslušati z ušesi srca!

Iskanje resnice se začne pri poslušanju drugega.

Vsako leto se slovenski katoliški časnikarji
zberemo na god sv. Frančiška Saleškega, 24.
januarja, ki je zavetnik katoliških časnikar-
jev, na sprejemu pri ljubljanskem nadškofu
v Ljubljani, da razmislimo o svojem delu, tudi zato, da
skupaj razbiramo potrebe današnjega časa, ki od vseh
nas zahtevajo resnost, poštenost in iskrenost pri delu,
predvsem pa zvestobo Resnici in Besedi.

 

Jurij Paljk: Poslušati z ušesi srca!

Iskanje resnice se začne pri poslušanju drugega.

Vsako leto se slovenski katoliški časnikarji
zberemo na god sv. Frančiška Saleškega, 24.
januarja, ki je zavetnik katoliških časnikar-
jev, na sprejemu pri ljubljanskem nadškofu
v Ljubljani, da razmislimo o svojem delu, tudi zato, da
skupaj razbiramo potrebe današnjega časa, ki od vseh
nas zahtevajo resnost, poštenost in iskrenost pri delu,
predvsem pa zvestobo Resnici in Besedi.

 

Jurij Paljk

komentar