Doživetja narave

VEČ ...|2. 2. 2024
Astrofotograf dr. Miran Brezočnik

Naš vodnik po nočnem nebu je bil tokrat profesor na fakulteti za strojništvo v Mariboru dr. Miran Brezočnik. Kot amaterski astronom je začel z vizualnim opazovanjem, kmalu je izdelal svoj teleskop, v zadnjem času pa ustvarja mojstrske fotografije različnih objektov v vesolju. Pogovarjali smo se tudi o ukrivljenosti prostor–časa, gravitaciji, razvoju vesolja, umetni inteligenci.

Astrofotograf dr. Miran Brezočnik

Naš vodnik po nočnem nebu je bil tokrat profesor na fakulteti za strojništvo v Mariboru dr. Miran Brezočnik. Kot amaterski astronom je začel z vizualnim opazovanjem, kmalu je izdelal svoj teleskop, v zadnjem času pa ustvarja mojstrske fotografije različnih objektov v vesolju. Pogovarjali smo se tudi o ukrivljenosti prostor–časa, gravitaciji, razvoju vesolja, umetni inteligenci.

vesoljeastronomijanočno neboastrofotografijagravitacijaprostor-čas

Doživetja narave

Astrofotograf dr. Miran Brezočnik

Naš vodnik po nočnem nebu je bil tokrat profesor na fakulteti za strojništvo v Mariboru dr. Miran Brezočnik. Kot amaterski astronom je začel z vizualnim opazovanjem, kmalu je izdelal svoj teleskop, v zadnjem času pa ustvarja mojstrske fotografije različnih objektov v vesolju. Pogovarjali smo se tudi o ukrivljenosti prostor–časa, gravitaciji, razvoju vesolja, umetni inteligenci.

VEČ ...|2. 2. 2024
Astrofotograf dr. Miran Brezočnik

Naš vodnik po nočnem nebu je bil tokrat profesor na fakulteti za strojništvo v Mariboru dr. Miran Brezočnik. Kot amaterski astronom je začel z vizualnim opazovanjem, kmalu je izdelal svoj teleskop, v zadnjem času pa ustvarja mojstrske fotografije različnih objektov v vesolju. Pogovarjali smo se tudi o ukrivljenosti prostor–časa, gravitaciji, razvoju vesolja, umetni inteligenci.

Boris KhamBlaž Lesnik

vesoljeastronomijanočno neboastrofotografijagravitacijaprostor-čas

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 1. 2024
Andreja Ravnak zmagovalka fotografskega natečaja popotniške fotografije

Andreja Ravnak zmagovalka fotografskega natečaja popotniške fotografije

kulturafotografijaAndreja Ravnakpopotniška fotografijanatečaj

Kulturni utrinki

Andreja Ravnak zmagovalka fotografskega natečaja popotniške fotografije
VEČ ...|24. 1. 2024
Andreja Ravnak zmagovalka fotografskega natečaja popotniške fotografije

Jože Bartolj

kulturafotografijaAndreja Ravnakpopotniška fotografijanatečaj

Doživetja narave

VEČ ...|1. 12. 2023
Z Gregorjem Kresalom o astrofotografiji

Tokrat smo našo redno oddajo Zanimivosti nočnega neba, ki je na sporedu vsak prvi petek v mesecu in je namenjena ljubiteljskim astronomom, izpeljali v živo. Naš gost je bil mojster fotografije Gregor Kresal, ki se v zadnjem času posveča fotografiranju nočnega neba in astrofotografiji. Njegova fotografija Božje oko je bila razstavljena na prestižni razstavi Kraljevega observatorija v Greenwichu. Pridružil se nam je tudi avtor pravkar izdanega učbenika o astronomiji prof. Rasto Snoj, ki je zastavil dve nagradni vprašanji.

Z Gregorjem Kresalom o astrofotografiji

Tokrat smo našo redno oddajo Zanimivosti nočnega neba, ki je na sporedu vsak prvi petek v mesecu in je namenjena ljubiteljskim astronomom, izpeljali v živo. Naš gost je bil mojster fotografije Gregor Kresal, ki se v zadnjem času posveča fotografiranju nočnega neba in astrofotografiji. Njegova fotografija Božje oko je bila razstavljena na prestižni razstavi Kraljevega observatorija v Greenwichu. Pridružil se nam je tudi avtor pravkar izdanega učbenika o astronomiji prof. Rasto Snoj, ki je zastavil dve nagradni vprašanji.

astronomijavesoljefotografijanočno neboopazovanjeastrofotografija

Doživetja narave

Z Gregorjem Kresalom o astrofotografiji

Tokrat smo našo redno oddajo Zanimivosti nočnega neba, ki je na sporedu vsak prvi petek v mesecu in je namenjena ljubiteljskim astronomom, izpeljali v živo. Naš gost je bil mojster fotografije Gregor Kresal, ki se v zadnjem času posveča fotografiranju nočnega neba in astrofotografiji. Njegova fotografija Božje oko je bila razstavljena na prestižni razstavi Kraljevega observatorija v Greenwichu. Pridružil se nam je tudi avtor pravkar izdanega učbenika o astronomiji prof. Rasto Snoj, ki je zastavil dve nagradni vprašanji.

VEČ ...|1. 12. 2023
Z Gregorjem Kresalom o astrofotografiji

Tokrat smo našo redno oddajo Zanimivosti nočnega neba, ki je na sporedu vsak prvi petek v mesecu in je namenjena ljubiteljskim astronomom, izpeljali v živo. Naš gost je bil mojster fotografije Gregor Kresal, ki se v zadnjem času posveča fotografiranju nočnega neba in astrofotografiji. Njegova fotografija Božje oko je bila razstavljena na prestižni razstavi Kraljevega observatorija v Greenwichu. Pridružil se nam je tudi avtor pravkar izdanega učbenika o astronomiji prof. Rasto Snoj, ki je zastavil dve nagradni vprašanji.

Blaž Lesnik

astronomijavesoljefotografijanočno neboopazovanjeastrofotografija

Kulturni utrinki

VEČ ...|2. 11. 2023
Urša Koce o razstavi fotografij Slovenci in Taizé (Mengeš 3.11.)

Urša Koce o razstavi fotografij Slovenci in Taizé (Mengeš 3.11.)

kulturafotografijaUrša KoceSlovenci in Taize

Kulturni utrinki

Urša Koce o razstavi fotografij Slovenci in Taizé (Mengeš 3.11.)
VEČ ...|2. 11. 2023
Urša Koce o razstavi fotografij Slovenci in Taizé (Mengeš 3.11.)

Jože Bartolj

kulturafotografijaUrša KoceSlovenci in Taize

Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 6. 2023
Foto razstava Dediščina starega Egipta Güntherja in Ingrid Hölbl v Etnografskem muzeju

Foto razstava Dediščina starega Egipta Güntherja in Ingrid Hölbl v Etnografskem muzeju

kulturafotografijaDediščina starega EgiptaGünther in Ingrid Hölblslovenski etnografski muzej

Kulturni utrinki

Foto razstava Dediščina starega Egipta Güntherja in Ingrid Hölbl v Etnografskem muzeju
VEČ ...|30. 6. 2023
Foto razstava Dediščina starega Egipta Güntherja in Ingrid Hölbl v Etnografskem muzeju

Jože Bartolj

kulturafotografijaDediščina starega EgiptaGünther in Ingrid Hölblslovenski etnografski muzej

Doživetja narave

VEČ ...|2. 6. 2023
Dijak Jaša odkril novo planetarno meglico Klara

V oddaji ste lahko slišali, kako je dijak domžalske gimnazije skupaj s kolegico Sophie iz Nemčije odkril novo planetarno meglico Klara v ozvezdju Kefej. Jaša Rebula je postal najmlajši tovrstni odkritelj na svetu, poimenoval jo je po svojem dekletu. Ozrli smo se tudi proti Soncu, saj je v zadnjem času zelo aktivno. Prof. Boris Kham pa je opisal delavnico za slepe in slabovidne, ki jih vesolje zelo zanima.

Dijak Jaša odkril novo planetarno meglico Klara

V oddaji ste lahko slišali, kako je dijak domžalske gimnazije skupaj s kolegico Sophie iz Nemčije odkril novo planetarno meglico Klara v ozvezdju Kefej. Jaša Rebula je postal najmlajši tovrstni odkritelj na svetu, poimenoval jo je po svojem dekletu. Ozrli smo se tudi proti Soncu, saj je v zadnjem času zelo aktivno. Prof. Boris Kham pa je opisal delavnico za slepe in slabovidne, ki jih vesolje zelo zanima.

vesoljeastronomijateleskopastrofotografijameglica KlaraopazovanjeSonceaktivnostsupernova

Doživetja narave

Dijak Jaša odkril novo planetarno meglico Klara

V oddaji ste lahko slišali, kako je dijak domžalske gimnazije skupaj s kolegico Sophie iz Nemčije odkril novo planetarno meglico Klara v ozvezdju Kefej. Jaša Rebula je postal najmlajši tovrstni odkritelj na svetu, poimenoval jo je po svojem dekletu. Ozrli smo se tudi proti Soncu, saj je v zadnjem času zelo aktivno. Prof. Boris Kham pa je opisal delavnico za slepe in slabovidne, ki jih vesolje zelo zanima.

VEČ ...|2. 6. 2023
Dijak Jaša odkril novo planetarno meglico Klara

V oddaji ste lahko slišali, kako je dijak domžalske gimnazije skupaj s kolegico Sophie iz Nemčije odkril novo planetarno meglico Klara v ozvezdju Kefej. Jaša Rebula je postal najmlajši tovrstni odkritelj na svetu, poimenoval jo je po svojem dekletu. Ozrli smo se tudi proti Soncu, saj je v zadnjem času zelo aktivno. Prof. Boris Kham pa je opisal delavnico za slepe in slabovidne, ki jih vesolje zelo zanima.

Blaž Lesnik

vesoljeastronomijateleskopastrofotografijameglica KlaraopazovanjeSonceaktivnostsupernova

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 5. 2023
Peter Škrlep o fotografski prireditvi Svetovni dan mokrega kolodija v Mengšu (16.5.)

Peter Škrlep o fotografski prireditvi Svetovni dan mokrega kolodija v Mengšu (16.5.)

kulturafotografijaPeter Škrlepmokri kolodij

Kulturni utrinki

Peter Škrlep o fotografski prireditvi Svetovni dan mokrega kolodija v Mengšu (16.5.)
VEČ ...|3. 5. 2023
Peter Škrlep o fotografski prireditvi Svetovni dan mokrega kolodija v Mengšu (16.5.)

Jože Bartolj

kulturafotografijaPeter Škrlepmokri kolodij

Kulturni utrinki

VEČ ...|8. 4. 2022
Zorko Bajc o razstavi Križev pot po Piranskih cerkvah 2022

Zorko Bajc o razstavi Križev pot po Piranskih cerkvah 2022

kulturafotografijaZorko BajcIgor Andjelić

Kulturni utrinki

Zorko Bajc o razstavi Križev pot po Piranskih cerkvah 2022
VEČ ...|8. 4. 2022
Zorko Bajc o razstavi Križev pot po Piranskih cerkvah 2022

Jože Bartolj

kulturafotografijaZorko BajcIgor Andjelić

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|25. 2. 2024
O položaju kmetov in viziji kmetijske politike

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred dnevi, na zahtevo NSi razpravljal o položaju kmetov in viziji kmetijske politike. Nekaj poudarkov smo zbrali v nedeljski kmetijski oddaji.

O položaju kmetov in viziji kmetijske politike

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred dnevi, na zahtevo NSi razpravljal o položaju kmetov in viziji kmetijske politike. Nekaj poudarkov smo zbrali v nedeljski kmetijski oddaji.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Za življenje

VEČ ...|24. 2. 2024
Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostdružbapogovorodnosiotrocisvetovanje

Moja zgodba

VEČ ...|25. 2. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

Jože Bartolj

spominpolitika Gentilejeva šolska reformaIgor GrdinaMilena Černeitalijansko šolstvo na okupiranem ozemlju.

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|19. 2. 2024
Janez Juhant: Uresničevanje vladnih zavez

Tokrat je bil z nami prof. dr. Janez Juhant, ki je spregovoril o postu; o skušnjavah, v katerih se znajde vsak izmed nas, družba in tudi oblast. Komentiral je uresničevanje vladnih zavez, s katerimi se te dni hvali Golobova ekipa. Dotaknil se je novega zakona o RTV in posledic, ki jih prinaša. Spregovoril je o predlogu novega medijskega zakona, ki zna pošteno omejiti svobodo govora, a upamo, da ne tako kot v Rusiji, kjer je v petek nenadoma umrl opozicijski voditelj Aleksej Navalni. Pozornost je namenil tudi Putinovi vojni v Ukrajini ter razmeram v Gazi oziroma Sveti deželi.

Janez Juhant: Uresničevanje vladnih zavez

Tokrat je bil z nami prof. dr. Janez Juhant, ki je spregovoril o postu; o skušnjavah, v katerih se znajde vsak izmed nas, družba in tudi oblast. Komentiral je uresničevanje vladnih zavez, s katerimi se te dni hvali Golobova ekipa. Dotaknil se je novega zakona o RTV in posledic, ki jih prinaša. Spregovoril je o predlogu novega medijskega zakona, ki zna pošteno omejiti svobodo govora, a upamo, da ne tako kot v Rusiji, kjer je v petek nenadoma umrl opozicijski voditelj Aleksej Navalni. Pozornost je namenil tudi Putinovi vojni v Ukrajini ter razmeram v Gazi oziroma Sveti deželi.

Tone Gorjup

politika

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 2. 2024
Film Okronana o mistikinja Magdaleni Gornik

Tokrat smo z režiserjem Davidom Sipošem predstavili film Okronana, ki govori o mistikinji Magdaleni Gornik in so ga minuli petek premierno predstavili v Sodražici. V mesecu marcu prihaja tudi na sporede nekaterih kinodvoran po Sloveniji.

Film Okronana o mistikinja Magdaleni Gornik

Tokrat smo z režiserjem Davidom Sipošem predstavili film Okronana, ki govori o mistikinji Magdaleni Gornik in so ga minuli petek premierno predstavili v Sodražici. V mesecu marcu prihaja tudi na sporede nekaterih kinodvoran po Sloveniji.

Jože Bartolj

kulturafilmDavid SipošMagdalena Gornikfilm Okronana

Spominjamo se

VEČ ...|26. 2. 2024
Spominjamo se dne 26. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 26. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|26. 2. 2024
Bogoslužje Svetovnega molitvenega dne letos pripravile Palestinke

Vsak prvi petek v marcu društvo Svetovni molitveni dan Slovenija organizira ekumensko bogoslužje na več krajih v naši domovini. Besedilo pripravijo različne skupine kristjank vsega sveta. Letos so na vrsti ženske iz Palestine, kar je še posebej dobrodošlo, saj je dolgotrajni konflikt z Izraelom dosegel enega svojih vrhuncev po oktobrskem napadu skrajnega gibanja Hamas na južni del Izraela. Naša gostja je bila sodelavka Društva Marjeta Žebovec. 

Bogoslužje Svetovnega molitvenega dne letos pripravile Palestinke

Vsak prvi petek v marcu društvo Svetovni molitveni dan Slovenija organizira ekumensko bogoslužje na več krajih v naši domovini. Besedilo pripravijo različne skupine kristjank vsega sveta. Letos so na vrsti ženske iz Palestine, kar je še posebej dobrodošlo, saj je dolgotrajni konflikt z Izraelom dosegel enega svojih vrhuncev po oktobrskem napadu skrajnega gibanja Hamas na južni del Izraela. Naša gostja je bila sodelavka Društva Marjeta Žebovec. 

s. Meta Potočnik

svetovni molitveni danPalestinakristjanke

Svetovalnica

VEČ ...|26. 2. 2024
Kako podpreti otroka pri izbiri šolanja?

Za mladimi so letošnji informativni dnevi, odločitve, kam in kako naprej, pa včasih še ne povsem jasne. Marsikdo se znajde v stiski, kako stehtati med dvema podobnima gimnazijama, kam se vpisati oz. kako ugoditi vsem, ki dobrohotno svetujejo. V Svetovalnici smo se posvetili predvsem staršem: kako s podvprašanji podpreti svojega mladostnika pri odločanju? Naša gostja je bila karierna svetovalka Nada Zupančič.

Kako podpreti otroka pri izbiri šolanja?

Za mladimi so letošnji informativni dnevi, odločitve, kam in kako naprej, pa včasih še ne povsem jasne. Marsikdo se znajde v stiski, kako stehtati med dvema podobnima gimnazijama, kam se vpisati oz. kako ugoditi vsem, ki dobrohotno svetujejo. V Svetovalnici smo se posvetili predvsem staršem: kako s podvprašanji podpreti svojega mladostnika pri odločanju? Naša gostja je bila karierna svetovalka Nada Zupančič.

Blaž Lesnik

svetovanjeizobraževanjekarierapoklic