Is podcast
S. Nikolina je v prejšnji epizodi dejala, da k ajdovim žgancem sodi kislo zelje na tak ali drugačen način. Pozorni poslušalci ste morda ujeli tudi, da lahko poleg žgancev postrežemo gobovo omako. Sliši se odlično, ko jo bomo še znali narediti, bo pa sploh ...
Potrebujemo: ½ kg gob, 2 žlici olja, 1 čebulo, 3 stroke česna, sol, poper, 3 dl juhe ali vode, peteršilj, za podmet: 1 lonček kisle smetane, 1 žlica polnozrnate moke
Uporabimo lahko sveže ali vložene ali zmrznjene gobe: šampinjone, jurčke, štorovke, lisičke ... Čebulo narežemo in jo damo pražit. Vmes očistimo gobe oz. jih odtalimo na cedilu. Ko je čebula zlato rumena, dodamo gobe ter jih pražimo. Gobji sok pohlapi in gobe se začno pražiti. Zdaj jih posolimo in začinimo. Premešamo in prilijemo juho ali krompirjevo vodo ali vodo in potem dodamo koncentrat. Naredimo redko tekoč podmet in dodamo v vrelo omako. Premešamo. Pride do vrenja, vre naj 2-3 minute, sicer se bo omaka skisala. Odstavimo in po želji potresemo peteršilj.
To omako lahko ponudimo k ajdovim žgancem, ajdovi kaši, testenini, rižu, zrezkom, kuhani govedini, pečenki ...
S. Nikolina je v prejšnji epizodi dejala, da k ajdovim žgancem sodi kislo zelje na tak ali drugačen način. Pozorni poslušalci ste morda ujeli tudi, da lahko poleg žgancev postrežemo gobovo omako. Sliši se odlično, ko jo bomo še znali narediti, bo pa sploh ...
Potrebujemo: ½ kg gob, 2 žlici olja, 1 čebulo, 3 stroke česna, sol, poper, 3 dl juhe ali vode, peteršilj, za podmet: 1 lonček kisle smetane, 1 žlica polnozrnate moke
Uporabimo lahko sveže ali vložene ali zmrznjene gobe: šampinjone, jurčke, štorovke, lisičke ... Čebulo narežemo in jo damo pražit. Vmes očistimo gobe oz. jih odtalimo na cedilu. Ko je čebula zlato rumena, dodamo gobe ter jih pražimo. Gobji sok pohlapi in gobe se začno pražiti. Zdaj jih posolimo in začinimo. Premešamo in prilijemo juho ali krompirjevo vodo ali vodo in potem dodamo koncentrat. Naredimo redko tekoč podmet in dodamo v vrelo omako. Premešamo. Pride do vrenja, vre naj 2-3 minute, sicer se bo omaka skisala. Odstavimo in po želji potresemo peteršilj.
To omako lahko ponudimo k ajdovim žgancem, ajdovi kaši, testenini, rižu, zrezkom, kuhani govedini, pečenki ...
S. Nikolina je v prejšnji epizodi dejala, da k ajdovim žgancem sodi kislo zelje na tak ali drugačen način. Pozorni poslušalci ste morda ujeli tudi, da lahko poleg žgancev postrežemo gobovo omako. Sliši se odlično, ko jo bomo še znali narediti, bo pa sploh ...
Potrebujemo: ½ kg gob, 2 žlici olja, 1 čebulo, 3 stroke česna, sol, poper, 3 dl juhe ali vode, peteršilj, za podmet: 1 lonček kisle smetane, 1 žlica polnozrnate moke
Uporabimo lahko sveže ali vložene ali zmrznjene gobe: šampinjone, jurčke, štorovke, lisičke ... Čebulo narežemo in jo damo pražit. Vmes očistimo gobe oz. jih odtalimo na cedilu. Ko je čebula zlato rumena, dodamo gobe ter jih pražimo. Gobji sok pohlapi in gobe se začno pražiti. Zdaj jih posolimo in začinimo. Premešamo in prilijemo juho ali krompirjevo vodo ali vodo in potem dodamo koncentrat. Naredimo redko tekoč podmet in dodamo v vrelo omako. Premešamo. Pride do vrenja, vre naj 2-3 minute, sicer se bo omaka skisala. Odstavimo in po želji potresemo peteršilj.
To omako lahko ponudimo k ajdovim žgancem, ajdovi kaši, testenini, rižu, zrezkom, kuhani govedini, pečenki ...
Poslušalko je zanimalo, kako uporabit goveje meso iz juhe. Sestra Nikolina je povedala, da je načinov več. Lahko ga dodamo svežemu mesu (npr. Svinjskem), zmeljemo, dodamo malo majoneze, kakšno sveže jajce in iz tega oblikujemo čevapčiče ali manjše polpete. Te spečemo ali ocvremo. Ko so vsi pečeni, je zložimo v ponev, dodamo malo vroče vode ali juhe in pripravimo podmet. Lahko dodamo malo gobove juhe, kakšno žlico kisle smetane ali mezge, gorčice ... in tako pripravimo omako, zraven pa postrežemo še pire. Lahko se naredijo tudi kot čufti v paradižnikovi omaki. Masi ne dodajamo drobtin, ker preveč posušijo, lahko pa se da malo v mleko namočenega kruha in malo narezanega svežega drobnjaka ali peteršilja.
Poslušalko je zanimalo, kako uporabit goveje meso iz juhe. Sestra Nikolina je povedala, da je načinov več. Lahko ga dodamo svežemu mesu (npr. Svinjskem), zmeljemo, dodamo malo majoneze, kakšno sveže jajce in iz tega oblikujemo čevapčiče ali manjše polpete. Te spečemo ali ocvremo. Ko so vsi pečeni, je zložimo v ponev, dodamo malo vroče vode ali juhe in pripravimo podmet. Lahko dodamo malo gobove juhe, kakšno žlico kisle smetane ali mezge, gorčice ... in tako pripravimo omako, zraven pa postrežemo še pire. Lahko se naredijo tudi kot čufti v paradižnikovi omaki. Masi ne dodajamo drobtin, ker preveč posušijo, lahko pa se da malo v mleko namočenega kruha in malo narezanega svežega drobnjaka ali peteršilja.
Poslušalki, ki jo je zanimalo, kako naj doma pripravi ocvrte kalamare, je sestra Nikolina svetovala, naj jih nareže na en centimeter velike koščke (lovke naj da posebej) in nato zamrzne. Nato pa odmrznjene in osušene panira (najboljša je koruzna, lahko pa tudi bela moka) in ocvre. Pri tem naj bo previdna, saj olje rado cvrči, zato naj bo posoda prikrita (da para lahko uhaja) s pokrovko. Ko je ena plast ocvrta (nekaj minut), jo pobere na cedilo in v olje doda naslednjo, solimo in delno pokriti naj počakajo do serviranja.
Poslušalki, ki jo je zanimalo, kako naj doma pripravi ocvrte kalamare, je sestra Nikolina svetovala, naj jih nareže na en centimeter velike koščke (lovke naj da posebej) in nato zamrzne. Nato pa odmrznjene in osušene panira (najboljša je koruzna, lahko pa tudi bela moka) in ocvre. Pri tem naj bo previdna, saj olje rado cvrči, zato naj bo posoda prikrita (da para lahko uhaja) s pokrovko. Ko je ena plast ocvrta (nekaj minut), jo pobere na cedilo in v olje doda naslednjo, solimo in delno pokriti naj počakajo do serviranja.
Poslušalka je sestro Nikolino prosila za recept za čokolado. Potrebujemo: ½ kg sladkorja, 1 dl mleka, 12-13 dag masla, 5-7 dag kakava, ¼ l mleka v prahu, lahko še malo čokolade v prahu ... Za obogatitev okusa dodamo zdrobljene lešnike, orehe, rozine, mandlje ... Sestavine skuhamo in pripravljeno zmes vlijemo na peki papir ali v modelčke, ki jih dobro namastimo z oljem.
Poslušalka je sestro Nikolino prosila za recept za čokolado. Potrebujemo: ½ kg sladkorja, 1 dl mleka, 12-13 dag masla, 5-7 dag kakava, ¼ l mleka v prahu, lahko še malo čokolade v prahu ... Za obogatitev okusa dodamo zdrobljene lešnike, orehe, rozine, mandlje ... Sestavine skuhamo in pripravljeno zmes vlijemo na peki papir ali v modelčke, ki jih dobro namastimo z oljem.
Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila polpete samo iz govejega mesa, svetovala, naj uporabi vratovino. Če bo uporabila stegno ali drugo bolj pusto meso, bo morala dobro začiniti. Meso je treba zmleti. Doda mu čebulo (sveže sesekljano ali praženo), česen, sol, poper, malo gorčice, kakšno žlico čiste juhe, jajce (ali vsaj rumenjak), rezino kruha ali polovico žemlje, namočene v mleku, drobtin pa ne dodajamo. Zmes dobro pregnetemo in iz nje oblikujemo polpete in jih na vroči maščobi opečemo. Zraven lahko postrežemo malo krompirja in solato. Polpete se seveda lahko tudi zamrzne, a to še surove.
Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila polpete samo iz govejega mesa, svetovala, naj uporabi vratovino. Če bo uporabila stegno ali drugo bolj pusto meso, bo morala dobro začiniti. Meso je treba zmleti. Doda mu čebulo (sveže sesekljano ali praženo), česen, sol, poper, malo gorčice, kakšno žlico čiste juhe, jajce (ali vsaj rumenjak), rezino kruha ali polovico žemlje, namočene v mleku, drobtin pa ne dodajamo. Zmes dobro pregnetemo in iz nje oblikujemo polpete in jih na vroči maščobi opečemo. Zraven lahko postrežemo malo krompirja in solato. Polpete se seveda lahko tudi zamrzne, a to še surove.
Poslušalec bi rad pripravil okusno omako k pečenemu piščancu, ima tudi nekaj smetane ... Sestra Nikolina mu je svetovala, naj odvečno maščobo oz. mesni sok, ki nastane pri peki piščanca, odcedi in pripravi smetanov podmet. Smetani doda 2 žlički gorčice, lahko tudi 1-2 žlici paradižnikove mezge in po želji nekaj gobovega ali česnovega instanta za pripravo kremne juhe ali pa pirine moke, kar razžvrkljamo med vodo. To zakuhamo v mesni sok od piščanca, lahko dodamo tudi nekaj narezanih gobic iz konzerve ali skrinje. Omaka bo okusnejša in lepo bo izgledalo, če bo možno potresti narezan drobnjak ...
Poslušalec bi rad pripravil okusno omako k pečenemu piščancu, ima tudi nekaj smetane ... Sestra Nikolina mu je svetovala, naj odvečno maščobo oz. mesni sok, ki nastane pri peki piščanca, odcedi in pripravi smetanov podmet. Smetani doda 2 žlički gorčice, lahko tudi 1-2 žlici paradižnikove mezge in po želji nekaj gobovega ali česnovega instanta za pripravo kremne juhe ali pa pirine moke, kar razžvrkljamo med vodo. To zakuhamo v mesni sok od piščanca, lahko dodamo tudi nekaj narezanih gobic iz konzerve ali skrinje. Omaka bo okusnejša in lepo bo izgledalo, če bo možno potresti narezan drobnjak ...
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.
V oddaji sta sodelovali tudi poslušalki Anica in Marjetka ter povedali svoje izkušnje glede priprave brezglutenske potice oziroma brezglutenskih jedi. Anica kruh pripravi iz ustrezne moke, kvas raztopi v mleku z dodatkom vode, doda tudi jajce in tri žlice olja, razvalja ga na peki papirju, saj se prijemlje valjarja. Precej je treba posuti z moko in včasih je treba kakšen košček, ki odpade, vstaviti na manjkajoče mesto. Tudi pri zavijanju potice si pomaga s peki papirjem ter ga na njem tudi prestavi v model, zato mora biti peki papir dovolj dolg. Kot je še dejala, postopek terja nekaj več truda. Izdeluje tudi piškote, a le tiste, kjer je v receptu celo jajce. Kjer so samo rumenjaki, se preveč drobijo. In še to nam je zaupala, da namesto masla uporablja margarino. Tako je vse skupaj manj drobljivo. Marjetka pa je svetovala, da moramo biti dovolj hitri pri pripravi potice, vse sestavine morajo biti pred začetkom dela pripravljene in v bližini pulta oziroma mize, kjer se bo valjalo. Testa tudi ne smemo preveč nositi po rokah in pred peko ga moramo dobro prebosti.
V oddaji sta sodelovali tudi poslušalki Anica in Marjetka ter povedali svoje izkušnje glede priprave brezglutenske potice oziroma brezglutenskih jedi. Anica kruh pripravi iz ustrezne moke, kvas raztopi v mleku z dodatkom vode, doda tudi jajce in tri žlice olja, razvalja ga na peki papirju, saj se prijemlje valjarja. Precej je treba posuti z moko in včasih je treba kakšen košček, ki odpade, vstaviti na manjkajoče mesto. Tudi pri zavijanju potice si pomaga s peki papirjem ter ga na njem tudi prestavi v model, zato mora biti peki papir dovolj dolg. Kot je še dejala, postopek terja nekaj več truda. Izdeluje tudi piškote, a le tiste, kjer je v receptu celo jajce. Kjer so samo rumenjaki, se preveč drobijo. In še to nam je zaupala, da namesto masla uporablja margarino. Tako je vse skupaj manj drobljivo. Marjetka pa je svetovala, da moramo biti dovolj hitri pri pripravi potice, vse sestavine morajo biti pred začetkom dela pripravljene in v bližini pulta oziroma mize, kjer se bo valjalo. Testa tudi ne smemo preveč nositi po rokah in pred peko ga moramo dobro prebosti.
Poslušalec je sestro Nikolino prosil za recept za domače polpete, ki bi jih rad pripravil z ostanki mesa in tudi šunke. Sestra Nikolina je povedala, da ostanke mesa zmeljemo, dolijemo nekaj žlic oziroma pol decilitra do 1 deciliter juhe, dodamo malo gorčice, kakšno žlico majoneze oziroma kuhane smetane – vse to obogati meso. Dodamo še eno jajce ali dve, da bo zmes enotna. Še malo peteršilja in česna. Nato z roko pregnetemo in oblikujemo polpete ter jih na maščobi opečemo. Seveda lahko k zmesi dodamo tudi narezano šunko. Druga možnost pa je, da naredimo kot nadev. V tem primeru dodamo še kakšno rezino sira. To namažemo na omlete oziroma palačinke in oblikujemo kanelone. Naložimo jih v jena posodo in prelijemo z jajčnim mlekom ter spečemo v pečici. Tretja možnost je, da jed sestavimo kot lazanjo in pri tem namesto listov uporabimo palačinke. Pečemo 10-15 minut.
Poslušalec je sestro Nikolino prosil za recept za domače polpete, ki bi jih rad pripravil z ostanki mesa in tudi šunke. Sestra Nikolina je povedala, da ostanke mesa zmeljemo, dolijemo nekaj žlic oziroma pol decilitra do 1 deciliter juhe, dodamo malo gorčice, kakšno žlico majoneze oziroma kuhane smetane – vse to obogati meso. Dodamo še eno jajce ali dve, da bo zmes enotna. Še malo peteršilja in česna. Nato z roko pregnetemo in oblikujemo polpete ter jih na maščobi opečemo. Seveda lahko k zmesi dodamo tudi narezano šunko. Druga možnost pa je, da naredimo kot nadev. V tem primeru dodamo še kakšno rezino sira. To namažemo na omlete oziroma palačinke in oblikujemo kanelone. Naložimo jih v jena posodo in prelijemo z jajčnim mlekom ter spečemo v pečici. Tretja možnost je, da jed sestavimo kot lazanjo in pri tem namesto listov uporabimo palačinke. Pečemo 10-15 minut.
Prisluhnite odgovorom sestre Nikoline na vaša kuharska vprašanja. Z njo sodelujemo že od leta 2006. Sedem let je pripravljala oddaje in rubrike z recepti, nato pa sodelovala v naših kontaktnih oddajah, od leta 2017 sodeluje v oddaji Svetovalnica. Sestra Nikolina Rop je Šolska sestra svetega Frančiška Kristusa Kralja, ki je pri založbi Družina izdala več kuharskih knjig, vodila je kuharske tečaje v Repnjah pri Vodicah in na Brezjah. Arhiv minulih oddaj in rubrik: http://oddaje.ognjisce.si/kuhajmo/
V oddaji je spregovoril Matevž Košir, ki je na podlagi seznama žrtev slovenskih domobrancev iz brezna pod Macesnovo gorico (objavljenega nov. 2022 v Slovenskem času), tam našel tudi ime svojega strica Jakoba. Ob pogledu na fotografije izkopa 3450. okostij, se je močno pretresen odločil predstaviti stričevo zgodbo.
Postali smo ujetniki svobode, ki se zanaša samo še na lastno izkušnjo in samo to tudi priznava. Mnogi ne opazijo v tem nikakršne težave, še manj povezave s pritiski, izgorelostjo in depresivnostjo. Namreč, kdor želi presojati svoje odločitve zgolj na podlagi lastnih izkušenj, naj se pripravi na neprehodno goro preizkušenj in vprašanj, nenazadnje tudi odgovornosti. Tako o vprašanjih življenja in smrti razmišlja v komentarju odgovorni urednik Radia Ognjišče, Tadej Sadar.
1. maja je mililo 20 let od vstopa Slovenije v Evropsko unijo, 9. maja praznujemo dan Evrope. Članstvo v uniji je bil strateški cilj naše države vse od osamosvojitve naprej. Svojo evropsko usmeritev smo aktivno uresničevali z razvojem in graditvijo institucionalnih odnosov z Evropsko unijo. O tem, kako pomemben je bil vstop naše države v to skupnost, in tudi, kje je Evropska unija, ki se junija odpravlja na volitve, danes, smo v tokratnem »Pogovoru o« vprašali vodjo Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jernejo Jug Jerše.
Leta 1933 je bil Andrej Majcen v ljubljanski stolnici posvečen v duhovnika. V domači župniji Krško je pel novo mašo, nato pa se mu je po dveh letih izpolnila želja. Postal je misijonar.
V oddaji je spregovoril Matevž Košir, ki je na podlagi seznama žrtev slovenskih domobrancev iz brezna pod Macesnovo gorico (objavljenega nov. 2022 v Slovenskem času), tam našel tudi ime svojega strica Jakoba. Ob pogledu na fotografije izkopa 3450. okostij, se je močno pretresen odločil predstaviti stričevo zgodbo.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Letošnje šmarnice za otroke pripovedujejo o lepi poti misijonarja Andreja Majcna. Tokrat ste lahko slišali del, ko ga je Božja previdnost odnesla na Kitajsko. Opozorili smo vas na naš podcast Zgodbe za otroke.
Gostili smo Majo Jeranko, ki jo je pot po študiju sociologije in anglistike na ljubljanski Filozofski fakulteti vodila na Florido v Združene države Amerike. Tam je magistrirala iz Latinskoameriških študij, pot pa jo je nato vodila v Ekvador, kjer je najprej sodelovala s centrom, ki je nudil pravno in psihološko pomoč žrtvam nasilja, pozneje pa je v omenjeni državi v sklopu doktorata iz antropologije proučevala vplive in posledice različnih katastrof na ljudi. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.