Domači polpeti

Poslušalec je sestro Nikolino prosil za recept za domače polpete, ki bi jih rad pripravil z ostanki mesa in tudi šunke. Sestra Nikolina je povedala, da ostanke mesa zmeljemo, dolijemo nekaj žlic oziroma pol decilitra do 1 deciliter juhe, dodamo malo gorčice, kakšno žlico majoneze oziroma kuhane smetane – vse to obogati meso. Dodamo še eno jajce ali dve, da bo zmes enotna. Še malo peteršilja in česna. Nato z roko pregnetemo in oblikujemo polpete ter jih na maščobi opečemo. Seveda lahko k zmesi dodamo tudi narezano šunko. Druga možnost pa je, da naredimo kot nadev. V tem primeru dodamo še kakšno rezino sira. To namažemo na omlete oziroma palačinke in oblikujemo kanelone. Naložimo jih v jena posodo in prelijemo z jajčnim mlekom ter spečemo v pečici. Tretja možnost je, da jed sestavimo kot lazanjo in pri tem namesto listov uporabimo palačinke. Pečemo 10-15 minut.

Matjaž Merljak

kuhajmo

17. 4. 2024
Domači polpeti

Poslušalec je sestro Nikolino prosil za recept za domače polpete, ki bi jih rad pripravil z ostanki mesa in tudi šunke. Sestra Nikolina je povedala, da ostanke mesa zmeljemo, dolijemo nekaj žlic oziroma pol decilitra do 1 deciliter juhe, dodamo malo gorčice, kakšno žlico majoneze oziroma kuhane smetane – vse to obogati meso. Dodamo še eno jajce ali dve, da bo zmes enotna. Še malo peteršilja in česna. Nato z roko pregnetemo in oblikujemo polpete ter jih na maščobi opečemo. Seveda lahko k zmesi dodamo tudi narezano šunko. Druga možnost pa je, da naredimo kot nadev. V tem primeru dodamo še kakšno rezino sira. To namažemo na omlete oziroma palačinke in oblikujemo kanelone. Naložimo jih v jena posodo in prelijemo z jajčnim mlekom ter spečemo v pečici. Tretja možnost je, da jed sestavimo kot lazanjo in pri tem namesto listov uporabimo palačinke. Pečemo 10-15 minut.

Matjaž Merljak

VEČ ...|17. 4. 2024
Domači polpeti

Poslušalec je sestro Nikolino prosil za recept za domače polpete, ki bi jih rad pripravil z ostanki mesa in tudi šunke. Sestra Nikolina je povedala, da ostanke mesa zmeljemo, dolijemo nekaj žlic oziroma pol decilitra do 1 deciliter juhe, dodamo malo gorčice, kakšno žlico majoneze oziroma kuhane smetane – vse to obogati meso. Dodamo še eno jajce ali dve, da bo zmes enotna. Še malo peteršilja in česna. Nato z roko pregnetemo in oblikujemo polpete ter jih na maščobi opečemo. Seveda lahko k zmesi dodamo tudi narezano šunko. Druga možnost pa je, da naredimo kot nadev. V tem primeru dodamo še kakšno rezino sira. To namažemo na omlete oziroma palačinke in oblikujemo kanelone. Naložimo jih v jena posodo in prelijemo z jajčnim mlekom ter spečemo v pečici. Tretja možnost je, da jed sestavimo kot lazanjo in pri tem namesto listov uporabimo palačinke. Pečemo 10-15 minut.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|16. 7. 2025
Žličniki za juho

Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila rahle zdrobove žličnike za juho, povedala, naj jih pripravi iz 2 jajc, 4 dag masla ali domače masti, 12 dag pšeničnega zdroba (če so jajca srednje debela, sicer manj ali več). To zmešamo z metlico, da dobimo gladko testo in pustimo počivati 15 minut. Bolj rahlo zmes bomo dobili, če rumenjake umešamo v stepen sneg. Pomaga tudi, da v zdrob zamešamo nožev vrh pecilnega praška. Kuhajo naj se v pokriti posodi, saj tudi to pripomore k rahljanju žličnikov.

Žličniki za juho

Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila rahle zdrobove žličnike za juho, povedala, naj jih pripravi iz 2 jajc, 4 dag masla ali domače masti, 12 dag pšeničnega zdroba (če so jajca srednje debela, sicer manj ali več). To zmešamo z metlico, da dobimo gladko testo in pustimo počivati 15 minut. Bolj rahlo zmes bomo dobili, če rumenjake umešamo v stepen sneg. Pomaga tudi, da v zdrob zamešamo nožev vrh pecilnega praška. Kuhajo naj se v pokriti posodi, saj tudi to pripomore k rahljanju žličnikov.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Žličniki za juho

Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila rahle zdrobove žličnike za juho, povedala, naj jih pripravi iz 2 jajc, 4 dag masla ali domače masti, 12 dag pšeničnega zdroba (če so jajca srednje debela, sicer manj ali več). To zmešamo z metlico, da dobimo gladko testo in pustimo počivati 15 minut. Bolj rahlo zmes bomo dobili, če rumenjake umešamo v stepen sneg. Pomaga tudi, da v zdrob zamešamo nožev vrh pecilnega praška. Kuhajo naj se v pokriti posodi, saj tudi to pripomore k rahljanju žličnikov.

VEČ ...|16. 7. 2025
Žličniki za juho

Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila rahle zdrobove žličnike za juho, povedala, naj jih pripravi iz 2 jajc, 4 dag masla ali domače masti, 12 dag pšeničnega zdroba (če so jajca srednje debela, sicer manj ali več). To zmešamo z metlico, da dobimo gladko testo in pustimo počivati 15 minut. Bolj rahlo zmes bomo dobili, če rumenjake umešamo v stepen sneg. Pomaga tudi, da v zdrob zamešamo nožev vrh pecilnega praška. Kuhajo naj se v pokriti posodi, saj tudi to pripomore k rahljanju žličnikov.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|14. 7. 2025
Bučkina juha

Poslušalka bi rada pripravila juho iz zelenih bučk, potem pa še iz oranžnih hokaido bučk. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj zelene bučke nariba na listke, posoli in pusti nekaj časa. Vmes praži čebulo. Ko je dobro pražena, doda ožete bučke in skupaj praži. Doda še naribano korenje. Čez nekaj časa jih popraši z moko (z žlico pirine moke), po potrebi zalije. Po želji lahko doda posebej skuhan in tekoč krompirjev pire, stisnjen česen, zmleto kumino, zelen peteršilj ali drobnjak. Rumene, muškatne buče pa olupimo, očistimo in narežemo. Zalijemo jih z vodo in skuhamo. Nato jih zmiksamo in zabelimo s kislo smetano ali pa še s fino sesekljano prepraženo čebulo in malo česna. Za 4-6 oseb potrebujemo ¾ do 1 kg zelenih bučk oz. ½ do ¾ kg rumenih buč.

Bučkina juha

Poslušalka bi rada pripravila juho iz zelenih bučk, potem pa še iz oranžnih hokaido bučk. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj zelene bučke nariba na listke, posoli in pusti nekaj časa. Vmes praži čebulo. Ko je dobro pražena, doda ožete bučke in skupaj praži. Doda še naribano korenje. Čez nekaj časa jih popraši z moko (z žlico pirine moke), po potrebi zalije. Po želji lahko doda posebej skuhan in tekoč krompirjev pire, stisnjen česen, zmleto kumino, zelen peteršilj ali drobnjak. Rumene, muškatne buče pa olupimo, očistimo in narežemo. Zalijemo jih z vodo in skuhamo. Nato jih zmiksamo in zabelimo s kislo smetano ali pa še s fino sesekljano prepraženo čebulo in malo česna. Za 4-6 oseb potrebujemo ¾ do 1 kg zelenih bučk oz. ½ do ¾ kg rumenih buč.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Bučkina juha

Poslušalka bi rada pripravila juho iz zelenih bučk, potem pa še iz oranžnih hokaido bučk. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj zelene bučke nariba na listke, posoli in pusti nekaj časa. Vmes praži čebulo. Ko je dobro pražena, doda ožete bučke in skupaj praži. Doda še naribano korenje. Čez nekaj časa jih popraši z moko (z žlico pirine moke), po potrebi zalije. Po želji lahko doda posebej skuhan in tekoč krompirjev pire, stisnjen česen, zmleto kumino, zelen peteršilj ali drobnjak. Rumene, muškatne buče pa olupimo, očistimo in narežemo. Zalijemo jih z vodo in skuhamo. Nato jih zmiksamo in zabelimo s kislo smetano ali pa še s fino sesekljano prepraženo čebulo in malo česna. Za 4-6 oseb potrebujemo ¾ do 1 kg zelenih bučk oz. ½ do ¾ kg rumenih buč.

VEČ ...|14. 7. 2025
Bučkina juha

Poslušalka bi rada pripravila juho iz zelenih bučk, potem pa še iz oranžnih hokaido bučk. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj zelene bučke nariba na listke, posoli in pusti nekaj časa. Vmes praži čebulo. Ko je dobro pražena, doda ožete bučke in skupaj praži. Doda še naribano korenje. Čez nekaj časa jih popraši z moko (z žlico pirine moke), po potrebi zalije. Po želji lahko doda posebej skuhan in tekoč krompirjev pire, stisnjen česen, zmleto kumino, zelen peteršilj ali drobnjak. Rumene, muškatne buče pa olupimo, očistimo in narežemo. Zalijemo jih z vodo in skuhamo. Nato jih zmiksamo in zabelimo s kislo smetano ali pa še s fino sesekljano prepraženo čebulo in malo česna. Za 4-6 oseb potrebujemo ¾ do 1 kg zelenih bučk oz. ½ do ¾ kg rumenih buč.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|20. 6. 2025
Linški keksi

Poslušalka je sestro Nikolino prosila za recept za dobre kekse, iz krhkega testa, ki se ga valja. V ½ kg moke dodamo ½ pecilnega praška in nato še 25 dag masla, ki ga z rokami čim bolje zdrobtinimo. Dodamo še 25 dag sladkorja v prahu, naribano limonino lupino, 2 jajci (ali pa 1 jajce in 2 rumenjaka), po želji še kakšno žlico smetane, mleka ali ruma. Testo ne sme biti trdo niti premehko, ampak fino. Postrgamo posodo, pokrijemo s pokrovko ali alu folijo in damo počivati na hladno (v shrambo ali hladilnik) vsaj za eno uro. Ko se testo odpočije, je tudi bolj prožno in ga lažje valjamo. Debelina naj bo 3 mm, izkrožimo oblike, kot jih želimo, odlagamo na peki papir, malo pomažemo z jajcem (ali samo z beljakom) in potresemo (z narezanimi lešniki, orehi, mandlji ...) in spečemo. Za boljši okus v testo, med moko zamešamo tudi 5 dag zmletih orehov ali lešnikov. Če želimo, piškote lahko tudi sestavimo, vmes namažemo marmelado ali kakšen lešnikov namaz. Odlagamo jih na ravno površino.  

Linški keksi

Poslušalka je sestro Nikolino prosila za recept za dobre kekse, iz krhkega testa, ki se ga valja. V ½ kg moke dodamo ½ pecilnega praška in nato še 25 dag masla, ki ga z rokami čim bolje zdrobtinimo. Dodamo še 25 dag sladkorja v prahu, naribano limonino lupino, 2 jajci (ali pa 1 jajce in 2 rumenjaka), po želji še kakšno žlico smetane, mleka ali ruma. Testo ne sme biti trdo niti premehko, ampak fino. Postrgamo posodo, pokrijemo s pokrovko ali alu folijo in damo počivati na hladno (v shrambo ali hladilnik) vsaj za eno uro. Ko se testo odpočije, je tudi bolj prožno in ga lažje valjamo. Debelina naj bo 3 mm, izkrožimo oblike, kot jih želimo, odlagamo na peki papir, malo pomažemo z jajcem (ali samo z beljakom) in potresemo (z narezanimi lešniki, orehi, mandlji ...) in spečemo. Za boljši okus v testo, med moko zamešamo tudi 5 dag zmletih orehov ali lešnikov. Če želimo, piškote lahko tudi sestavimo, vmes namažemo marmelado ali kakšen lešnikov namaz. Odlagamo jih na ravno površino.  

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Linški keksi

Poslušalka je sestro Nikolino prosila za recept za dobre kekse, iz krhkega testa, ki se ga valja. V ½ kg moke dodamo ½ pecilnega praška in nato še 25 dag masla, ki ga z rokami čim bolje zdrobtinimo. Dodamo še 25 dag sladkorja v prahu, naribano limonino lupino, 2 jajci (ali pa 1 jajce in 2 rumenjaka), po želji še kakšno žlico smetane, mleka ali ruma. Testo ne sme biti trdo niti premehko, ampak fino. Postrgamo posodo, pokrijemo s pokrovko ali alu folijo in damo počivati na hladno (v shrambo ali hladilnik) vsaj za eno uro. Ko se testo odpočije, je tudi bolj prožno in ga lažje valjamo. Debelina naj bo 3 mm, izkrožimo oblike, kot jih želimo, odlagamo na peki papir, malo pomažemo z jajcem (ali samo z beljakom) in potresemo (z narezanimi lešniki, orehi, mandlji ...) in spečemo. Za boljši okus v testo, med moko zamešamo tudi 5 dag zmletih orehov ali lešnikov. Če želimo, piškote lahko tudi sestavimo, vmes namažemo marmelado ali kakšen lešnikov namaz. Odlagamo jih na ravno površino.  

VEČ ...|20. 6. 2025
Linški keksi

Poslušalka je sestro Nikolino prosila za recept za dobre kekse, iz krhkega testa, ki se ga valja. V ½ kg moke dodamo ½ pecilnega praška in nato še 25 dag masla, ki ga z rokami čim bolje zdrobtinimo. Dodamo še 25 dag sladkorja v prahu, naribano limonino lupino, 2 jajci (ali pa 1 jajce in 2 rumenjaka), po želji še kakšno žlico smetane, mleka ali ruma. Testo ne sme biti trdo niti premehko, ampak fino. Postrgamo posodo, pokrijemo s pokrovko ali alu folijo in damo počivati na hladno (v shrambo ali hladilnik) vsaj za eno uro. Ko se testo odpočije, je tudi bolj prožno in ga lažje valjamo. Debelina naj bo 3 mm, izkrožimo oblike, kot jih želimo, odlagamo na peki papir, malo pomažemo z jajcem (ali samo z beljakom) in potresemo (z narezanimi lešniki, orehi, mandlji ...) in spečemo. Za boljši okus v testo, med moko zamešamo tudi 5 dag zmletih orehov ali lešnikov. Če želimo, piškote lahko tudi sestavimo, vmes namažemo marmelado ali kakšen lešnikov namaz. Odlagamo jih na ravno površino.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|18. 6. 2025
Konzerviranje jagod

Po elektronski pošti se je oglasila tudi poslušalka, ki bi rada shranila nekaj jagod. Namesto marmelade bi jih rada termično obdelala ... Sestra Nikolina iz jagod dela marmelado, nepredelane pa shranjuje tudi v skrinji in jih uporablja za razne sladice. Še boljše pa je, da se jih zmiksa, doda še kakšno kapljo limone in jih uporabi za sladoled, k pudingu ali sladice na žlico. Še ena možnost pa je jagodni sok, ki pa ga moramo sladkati, segreti do 90 °C in dobro zapreti v kozarčke.

Konzerviranje jagod

Po elektronski pošti se je oglasila tudi poslušalka, ki bi rada shranila nekaj jagod. Namesto marmelade bi jih rada termično obdelala ... Sestra Nikolina iz jagod dela marmelado, nepredelane pa shranjuje tudi v skrinji in jih uporablja za razne sladice. Še boljše pa je, da se jih zmiksa, doda še kakšno kapljo limone in jih uporabi za sladoled, k pudingu ali sladice na žlico. Še ena možnost pa je jagodni sok, ki pa ga moramo sladkati, segreti do 90 °C in dobro zapreti v kozarčke.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Konzerviranje jagod

Po elektronski pošti se je oglasila tudi poslušalka, ki bi rada shranila nekaj jagod. Namesto marmelade bi jih rada termično obdelala ... Sestra Nikolina iz jagod dela marmelado, nepredelane pa shranjuje tudi v skrinji in jih uporablja za razne sladice. Še boljše pa je, da se jih zmiksa, doda še kakšno kapljo limone in jih uporabi za sladoled, k pudingu ali sladice na žlico. Še ena možnost pa je jagodni sok, ki pa ga moramo sladkati, segreti do 90 °C in dobro zapreti v kozarčke.

VEČ ...|18. 6. 2025
Konzerviranje jagod

Po elektronski pošti se je oglasila tudi poslušalka, ki bi rada shranila nekaj jagod. Namesto marmelade bi jih rada termično obdelala ... Sestra Nikolina iz jagod dela marmelado, nepredelane pa shranjuje tudi v skrinji in jih uporablja za razne sladice. Še boljše pa je, da se jih zmiksa, doda še kakšno kapljo limone in jih uporabi za sladoled, k pudingu ali sladice na žlico. Še ena možnost pa je jagodni sok, ki pa ga moramo sladkati, segreti do 90 °C in dobro zapreti v kozarčke.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|16. 6. 2025
Porabiti lososa

Poslušalko zanima, kako lahko uporabi pečenega lososa, ki ji je ostal od včerajšnjega kosila. Sestra Nikolina pravi, da ga lahko uporabi v marinadi za solato, lahko pa naredi tudi toplo omako (npr. česnovo). K tej omaki lahko doda smetano, paradižnikovo omako ali kečap, nožev vrh gorčice in pirine moke.  

Porabiti lososa

Poslušalko zanima, kako lahko uporabi pečenega lososa, ki ji je ostal od včerajšnjega kosila. Sestra Nikolina pravi, da ga lahko uporabi v marinadi za solato, lahko pa naredi tudi toplo omako (npr. česnovo). K tej omaki lahko doda smetano, paradižnikovo omako ali kečap, nožev vrh gorčice in pirine moke.  

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Porabiti lososa

Poslušalko zanima, kako lahko uporabi pečenega lososa, ki ji je ostal od včerajšnjega kosila. Sestra Nikolina pravi, da ga lahko uporabi v marinadi za solato, lahko pa naredi tudi toplo omako (npr. česnovo). K tej omaki lahko doda smetano, paradižnikovo omako ali kečap, nožev vrh gorčice in pirine moke.  

VEČ ...|16. 6. 2025
Porabiti lososa

Poslušalko zanima, kako lahko uporabi pečenega lososa, ki ji je ostal od včerajšnjega kosila. Sestra Nikolina pravi, da ga lahko uporabi v marinadi za solato, lahko pa naredi tudi toplo omako (npr. česnovo). K tej omaki lahko doda smetano, paradižnikovo omako ali kečap, nožev vrh gorčice in pirine moke.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|13. 6. 2025
Redkvice

Na sestro Nikolino se je obrnila poslušalka, ki je dobila večjo količino rdeče redkvice in jo zanima, na kakšen način bi jo lahko uporabila. Sestra ji je svetovala, naj jo tanko nariba na lističe in doda k zeleni solati ali pa ji doda samo malo marinade ali pa jogurtov preliv in bo dobila hladno solato.  

Redkvice

Na sestro Nikolino se je obrnila poslušalka, ki je dobila večjo količino rdeče redkvice in jo zanima, na kakšen način bi jo lahko uporabila. Sestra ji je svetovala, naj jo tanko nariba na lističe in doda k zeleni solati ali pa ji doda samo malo marinade ali pa jogurtov preliv in bo dobila hladno solato.  

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Redkvice

Na sestro Nikolino se je obrnila poslušalka, ki je dobila večjo količino rdeče redkvice in jo zanima, na kakšen način bi jo lahko uporabila. Sestra ji je svetovala, naj jo tanko nariba na lističe in doda k zeleni solati ali pa ji doda samo malo marinade ali pa jogurtov preliv in bo dobila hladno solato.  

VEČ ...|13. 6. 2025
Redkvice

Na sestro Nikolino se je obrnila poslušalka, ki je dobila večjo količino rdeče redkvice in jo zanima, na kakšen način bi jo lahko uporabila. Sestra ji je svetovala, naj jo tanko nariba na lističe in doda k zeleni solati ali pa ji doda samo malo marinade ali pa jogurtov preliv in bo dobila hladno solato.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|12. 6. 2025
Zamrzovanje masla

Poslušalka je kupila preveč masla. Nameravala je peči pecivo za praznovanje, ampak zdaj to maslo je ostalo. Ga lahko da v skrinjo, jo zanima. Sestra Nikolina pravi, da seveda lahko. Priporoča ji tudi, da ga razdeli na količine, kot so v receptih za pecivo oziroma piškote. Ko bo maslo potrebovala, ga večer prej da v hladilnik ali v shrambo. Tako dejansko lahko maslo kupimo na zalogo in ga imamo vedno na dosegu.  

Zamrzovanje masla

Poslušalka je kupila preveč masla. Nameravala je peči pecivo za praznovanje, ampak zdaj to maslo je ostalo. Ga lahko da v skrinjo, jo zanima. Sestra Nikolina pravi, da seveda lahko. Priporoča ji tudi, da ga razdeli na količine, kot so v receptih za pecivo oziroma piškote. Ko bo maslo potrebovala, ga večer prej da v hladilnik ali v shrambo. Tako dejansko lahko maslo kupimo na zalogo in ga imamo vedno na dosegu.  

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Zamrzovanje masla

Poslušalka je kupila preveč masla. Nameravala je peči pecivo za praznovanje, ampak zdaj to maslo je ostalo. Ga lahko da v skrinjo, jo zanima. Sestra Nikolina pravi, da seveda lahko. Priporoča ji tudi, da ga razdeli na količine, kot so v receptih za pecivo oziroma piškote. Ko bo maslo potrebovala, ga večer prej da v hladilnik ali v shrambo. Tako dejansko lahko maslo kupimo na zalogo in ga imamo vedno na dosegu.  

VEČ ...|12. 6. 2025
Zamrzovanje masla

Poslušalka je kupila preveč masla. Nameravala je peči pecivo za praznovanje, ampak zdaj to maslo je ostalo. Ga lahko da v skrinjo, jo zanima. Sestra Nikolina pravi, da seveda lahko. Priporoča ji tudi, da ga razdeli na količine, kot so v receptih za pecivo oziroma piškote. Ko bo maslo potrebovala, ga večer prej da v hladilnik ali v shrambo. Tako dejansko lahko maslo kupimo na zalogo in ga imamo vedno na dosegu.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|11. 6. 2025
Hrenovke

Poslušalko je zanimalo, kako dolgo naj kuha hrenovke, ali jih lahko zamrzne in kako dolgo jih kuha v tem primeru in do kdaj je potrebno uporabiti tiste hrenovke, ki jih v trgovini prodajajo po zelo znižani ceni, tudi za polovico ceneje. Sestra Nikolina pravi, da priprava hrenovk ni nič težkega, a po drugi strani moramo biti skrbni oz. pazljivi. Hranimo jih na hladnem, kuhajo naj mirno približno 8 minut, saj rade počijo. Čas kuhanja pa je odvisen od vrste in debeline hrenovk. Zamrznjenih hrenovk ni treba odtajevati, ampak jih zmrznjene damo v vodo, počakamo do vrenja in nato jih kuhamo 8 do 10 minut. Sestra Nikolina še svetuje, da jih pripravljamo sproti, pogrevanje odsvetuje. Pritrdila je poslušalcu Jožetu, ki je vprašal, če je dobro hrenovko prepikati, da ne bi počila med kuhanjem. To svetuje tudi, če bomo hrenovke spekli. Za ta primer hrenovke lahko tudi zarežemo z nožem. Popečemo jih pokrito, najprej na eni strani, nato še na drugi. Lahko pa jih narežemo na krajše dele, vsak del na koncu malo zarežemo in spečemo.  

Hrenovke

Poslušalko je zanimalo, kako dolgo naj kuha hrenovke, ali jih lahko zamrzne in kako dolgo jih kuha v tem primeru in do kdaj je potrebno uporabiti tiste hrenovke, ki jih v trgovini prodajajo po zelo znižani ceni, tudi za polovico ceneje. Sestra Nikolina pravi, da priprava hrenovk ni nič težkega, a po drugi strani moramo biti skrbni oz. pazljivi. Hranimo jih na hladnem, kuhajo naj mirno približno 8 minut, saj rade počijo. Čas kuhanja pa je odvisen od vrste in debeline hrenovk. Zamrznjenih hrenovk ni treba odtajevati, ampak jih zmrznjene damo v vodo, počakamo do vrenja in nato jih kuhamo 8 do 10 minut. Sestra Nikolina še svetuje, da jih pripravljamo sproti, pogrevanje odsvetuje. Pritrdila je poslušalcu Jožetu, ki je vprašal, če je dobro hrenovko prepikati, da ne bi počila med kuhanjem. To svetuje tudi, če bomo hrenovke spekli. Za ta primer hrenovke lahko tudi zarežemo z nožem. Popečemo jih pokrito, najprej na eni strani, nato še na drugi. Lahko pa jih narežemo na krajše dele, vsak del na koncu malo zarežemo in spečemo.  

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Hrenovke

Poslušalko je zanimalo, kako dolgo naj kuha hrenovke, ali jih lahko zamrzne in kako dolgo jih kuha v tem primeru in do kdaj je potrebno uporabiti tiste hrenovke, ki jih v trgovini prodajajo po zelo znižani ceni, tudi za polovico ceneje. Sestra Nikolina pravi, da priprava hrenovk ni nič težkega, a po drugi strani moramo biti skrbni oz. pazljivi. Hranimo jih na hladnem, kuhajo naj mirno približno 8 minut, saj rade počijo. Čas kuhanja pa je odvisen od vrste in debeline hrenovk. Zamrznjenih hrenovk ni treba odtajevati, ampak jih zmrznjene damo v vodo, počakamo do vrenja in nato jih kuhamo 8 do 10 minut. Sestra Nikolina še svetuje, da jih pripravljamo sproti, pogrevanje odsvetuje. Pritrdila je poslušalcu Jožetu, ki je vprašal, če je dobro hrenovko prepikati, da ne bi počila med kuhanjem. To svetuje tudi, če bomo hrenovke spekli. Za ta primer hrenovke lahko tudi zarežemo z nožem. Popečemo jih pokrito, najprej na eni strani, nato še na drugi. Lahko pa jih narežemo na krajše dele, vsak del na koncu malo zarežemo in spečemo.  

VEČ ...|11. 6. 2025
Hrenovke

Poslušalko je zanimalo, kako dolgo naj kuha hrenovke, ali jih lahko zamrzne in kako dolgo jih kuha v tem primeru in do kdaj je potrebno uporabiti tiste hrenovke, ki jih v trgovini prodajajo po zelo znižani ceni, tudi za polovico ceneje. Sestra Nikolina pravi, da priprava hrenovk ni nič težkega, a po drugi strani moramo biti skrbni oz. pazljivi. Hranimo jih na hladnem, kuhajo naj mirno približno 8 minut, saj rade počijo. Čas kuhanja pa je odvisen od vrste in debeline hrenovk. Zamrznjenih hrenovk ni treba odtajevati, ampak jih zmrznjene damo v vodo, počakamo do vrenja in nato jih kuhamo 8 do 10 minut. Sestra Nikolina še svetuje, da jih pripravljamo sproti, pogrevanje odsvetuje. Pritrdila je poslušalcu Jožetu, ki je vprašal, če je dobro hrenovko prepikati, da ne bi počila med kuhanjem. To svetuje tudi, če bomo hrenovke spekli. Za ta primer hrenovke lahko tudi zarežemo z nožem. Popečemo jih pokrito, najprej na eni strani, nato še na drugi. Lahko pa jih narežemo na krajše dele, vsak del na koncu malo zarežemo in spečemo.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino
Prisluhnite odgovorom sestre Nikoline na vaša kuharska vprašanja. Z njo sodelujemo že od leta 2006. Sedem let je pripravljala oddaje in rubrike z recepti, nato pa sodelovala v naših kontaktnih oddajah, od leta 2017 sodeluje v oddaji Svetovalnica.

Sestra Nikolina Rop je Šolska sestra svetega Frančiška Kristusa Kralja, ki je pri založbi Družina izdala več kuharskih knjig, vodila je kuharske tečaje v Repnjah pri Vodicah in na Brezjah.

Arhiv minulih oddaj in rubrik:
http://oddaje.ognjisce.si/kuhajmo/
Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|17. 7. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. julij 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. julij 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Svetovalnica

VEČ ...|17. 7. 2025
Avtošole in izzivi

Brez obiska avtošole ni izpita za avto. Kakšne izzive imajo danes inštruktorji, koliko časa si je treba vzeti, če se želimo naučiti dobro voziti, katere so ključne napake učencev, katera starost se najbolje obnese pri učnih urah, o vsem tem smo se pogovarjali z direktorjem avtošole Korelat Tomažem Kranjcem. 

Avtošole in izzivi

Brez obiska avtošole ni izpita za avto. Kakšne izzive imajo danes inštruktorji, koliko časa si je treba vzeti, če se želimo naučiti dobro voziti, katere so ključne napake učencev, katera starost se najbolje obnese pri učnih urah, o vsem tem smo se pogovarjali z direktorjem avtošole Korelat Tomažem Kranjcem. 

Blaž Lesnik

svetovanje

Moja zgodba

VEČ ...|13. 7. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

Jože Bartolj

spominpolitikaDachauski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravoTamara Griesser PečarJelka PiškurićMontirani procesirepresivne ustanove

Globine

VEČ ...|8. 7. 2025
Dialog z ateizmom #6 - O smrti in večnem življenju

Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.

 

Dialog z ateizmom #6 - O smrti in večnem življenju

Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.

 

Blaž Lesnik

verasmrttrpljenjeposmrtno življenjeateizemateistduhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|14. 7. 2025
Referendumska nadaljevanka in njene posledice

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo tokrat gostili novinarja Petra Meršeta in skupaj z njim pogledali na politično prizorišče. Drama z referendumi o obrambi in NATU, parlamentarna razprava o evtanaziji in dveh interpelacijah, resolucija v Evropskem parlamentu, ki spregovori o pomembnem priznanju na področju slovenske zgodovine, to je le nekaj tem, ki smo jih odprli s Petrom Meršetom. 

Referendumska nadaljevanka in njene posledice

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo tokrat gostili novinarja Petra Meršeta in skupaj z njim pogledali na politično prizorišče. Drama z referendumi o obrambi in NATU, parlamentarna razprava o evtanaziji in dveh interpelacijah, resolucija v Evropskem parlamentu, ki spregovori o pomembnem priznanju na področju slovenske zgodovine, to je le nekaj tem, ki smo jih odprli s Petrom Meršetom. 

Tanja Dominko

politika

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 7. 2025
Muzej slovenskega jezika in knjige

Na gradu Štanjel so odprli razstavo Muzej slovenskega jezika in knjige. Gre za prvo stalno razstavo o slovenskem jeziku in razvoju knjižnega jezika, ki na zgoščen in igriv način predstavi zgodovino, razvoj, značilnosti in rabo slovenščine v vsem njenem bogastvu in raznolikosti.

Muzej slovenskega jezika in knjige

Na gradu Štanjel so odprli razstavo Muzej slovenskega jezika in knjige. Gre za prvo stalno razstavo o slovenskem jeziku in razvoju knjižnega jezika, ki na zgoščen in igriv način predstavi zgodovino, razvoj, značilnosti in rabo slovenščine v vsem njenem bogastvu in raznolikosti.

Marjan Bunič

kulturaliteratura

Komentar Družina

VEČ ...|17. 7. 2025
Peter Kokotec: Kdo je odgovoren za nasilje?

Peter Kokotec: Kdo je odgovoren za nasilje?

Peter Kokotec

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|17. 7. 2025
Spominjamo se dne 17. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 17. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|17. 7. 2025
Dan brez vozička - Voda vzame, voda vrne

Dan brez vozička je tradicionalni dogodek, kjer invalidski vozički ostanejo na suhem, udeleženci pa raziskujejo gibanje v okolju brez gravitacije. Vsako leto Plavalni klub Slovenske Konjice predstavi novost, letos bo to plavalno-podvodni pripomoček za plavanje brez nog. Na bazenu se srečajo gibalno ovirani, starostniki, otroci, prostovoljci in običajni kopalci – vsi z enakim ciljem: dokazati, da je voda prostor za vse. Dogodek povezuje generacije, premika meje in obenem tudi osvešča o nevarnostih skokov v vodo. Pogovarjali smo se z Brankom Ravnakom iz Ekipe Dneva brez vozička.  

 

Dan brez vozička - Voda vzame, voda vrne

Dan brez vozička je tradicionalni dogodek, kjer invalidski vozički ostanejo na suhem, udeleženci pa raziskujejo gibanje v okolju brez gravitacije. Vsako leto Plavalni klub Slovenske Konjice predstavi novost, letos bo to plavalno-podvodni pripomoček za plavanje brez nog. Na bazenu se srečajo gibalno ovirani, starostniki, otroci, prostovoljci in običajni kopalci – vsi z enakim ciljem: dokazati, da je voda prostor za vse. Dogodek povezuje generacije, premika meje in obenem tudi osvešča o nevarnostih skokov v vodo. Pogovarjali smo se z Brankom Ravnakom iz Ekipe Dneva brez vozička.  

 

Nataša Ličen

izobraževanjedružbazdravje