Slovencem po svetu in domovini
Slovenska skupnost, zbirna stranka Slovencev v Italiji, bo ta konec tedna praznovala zlati jubilej. Stranka lipove vejice, kot ji tudi pravijo, si na krajevni, državni in meddržavni ravni ter z nastopi svojih predstavnikov v izvoljenih telesih prizadeva za spoštovanje narodnostnih pravic Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini, kot jih določajo italijanska ustava in državne ter deželne zaščitne norme, meddržavni sporazumi ter splošne konvencije. Skrbi tudi za vsestranski napredek slovenske narodnostne skupnosti, za sožitje med Slovenci in Italijani ter sodelovanje med Italijo in Slovenijo, za reševanje splošnih vprašanj na območju, kjer živi slovenska manjšina. Jutrišnje slovesnosti na devinskem gradu se bo udeležil tudi podpredsednik slovenske vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, ki bo stranki podelil priznanje in zahvalo Urada za vztrajno uveljavljanje slovenskega glasu v političnem prostoru ter za utrjevanje vezi z matično domovino.
Slovencem po svetu in domovini
Slovenska skupnost, zbirna stranka Slovencev v Italiji, bo ta konec tedna praznovala zlati jubilej. Stranka lipove vejice, kot ji tudi pravijo, si na krajevni, državni in meddržavni ravni ter z nastopi svojih predstavnikov v izvoljenih telesih prizadeva za spoštovanje narodnostnih pravic Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini, kot jih določajo italijanska ustava in državne ter deželne zaščitne norme, meddržavni sporazumi ter splošne konvencije. Skrbi tudi za vsestranski napredek slovenske narodnostne skupnosti, za sožitje med Slovenci in Italijani ter sodelovanje med Italijo in Slovenijo, za reševanje splošnih vprašanj na območju, kjer živi slovenska manjšina. Jutrišnje slovesnosti na devinskem gradu se bo udeležil tudi podpredsednik slovenske vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, ki bo stranki podelil priznanje in zahvalo Urada za vztrajno uveljavljanje slovenskega glasu v političnem prostoru ter za utrjevanje vezi z matično domovino.
Slovencem po svetu in domovini
Narodni svet koroških Slovencev NSKS pozdravlja koalicijsko pogodbo nove avstrijske vlade, saj se v poglavju »Ustava, človekove pravice in uprava«, v odstavku »Osnovne in človekove pravice«, omenjajo avstrijske avtohtone manjšine, tudi slovenska. Dobesedno tam piše: »Krepitev šestih narodnih skupnosti (hrvaške, slovenske, madžarske, češke, slovaške in romske) z njihovo ustavno zasidranostjo in s tem jasno prepoznavnostjo«. Omemba avstrijskih avtohtonih manjšin je sicer kratka, saj je bila v zadnjem vladnem programu tej temi namenjena cela stran. A po mnenju NSKS ni toliko pomembna dolžina besedila o avtohtonih manjšinah, temveč uresničitev obljub in to predvsem na področju šolstva. Na tem področju se je manjšini zgodila kar največja škoda (zapiranje malih dvojezičnih šol in odprava vzornega obveznega šolstva na Koroškem leta 1958, kvaliteta pouka v nekaterih šolah, ko otroci po štirih letih pouka, slovenščine ne obvladajo). Predsednik Narodnega sveta dr. Zdravko Inzko je bil zadnje tedne v kontaktu s tremi politiki vladajoče koalicije in bo te kontakte nadaljeval, ko bo šlo za uresničitev koalicijskega programa. Kajti praksa naj bi prehitela teorijo, še piše v sporočilu NSKS.
Slovencem po svetu in domovini
Narodni svet koroških Slovencev NSKS pozdravlja koalicijsko pogodbo nove avstrijske vlade, saj se v poglavju »Ustava, človekove pravice in uprava«, v odstavku »Osnovne in človekove pravice«, omenjajo avstrijske avtohtone manjšine, tudi slovenska. Dobesedno tam piše: »Krepitev šestih narodnih skupnosti (hrvaške, slovenske, madžarske, češke, slovaške in romske) z njihovo ustavno zasidranostjo in s tem jasno prepoznavnostjo«. Omemba avstrijskih avtohtonih manjšin je sicer kratka, saj je bila v zadnjem vladnem programu tej temi namenjena cela stran. A po mnenju NSKS ni toliko pomembna dolžina besedila o avtohtonih manjšinah, temveč uresničitev obljub in to predvsem na področju šolstva. Na tem področju se je manjšini zgodila kar največja škoda (zapiranje malih dvojezičnih šol in odprava vzornega obveznega šolstva na Koroškem leta 1958, kvaliteta pouka v nekaterih šolah, ko otroci po štirih letih pouka, slovenščine ne obvladajo). Predsednik Narodnega sveta dr. Zdravko Inzko je bil zadnje tedne v kontaktu s tremi politiki vladajoče koalicije in bo te kontakte nadaljeval, ko bo šlo za uresničitev koalicijskega programa. Kajti praksa naj bi prehitela teorijo, še piše v sporočilu NSKS.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativni prispevki
23. december je v Sloveniji dan ustavnosti. Spominjamo se, kako je bil leta 1991 sprejet in razglašen najvišji splošni pravni akt naše države. Takrat se je zgodil izjemen trenutek soglasja, je prepričan ustavni pravnik doktor Jernej Letnar Černič. Kateri člen tega dokumenta je po njegovem najbolj ključen za delovanje demokracije pri nas? Kakšni sta vloga in moč ustavnega sodišča? Prisluhnite pogovoru.
Informativni prispevki
23. december je v Sloveniji dan ustavnosti. Spominjamo se, kako je bil leta 1991 sprejet in razglašen najvišji splošni pravni akt naše države. Takrat se je zgodil izjemen trenutek soglasja, je prepričan ustavni pravnik doktor Jernej Letnar Černič. Kateri člen tega dokumenta je po njegovem najbolj ključen za delovanje demokracije pri nas? Kakšni sta vloga in moč ustavnega sodišča? Prisluhnite pogovoru.
Spoznanje več, predsodek manj
V prvo julijsko oddajo »Spoznanje več, predsodek manj« smo povabili rednega profesorja za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jerneja Letnarja Černiča. Spregovoril je o človekovih pravicah v Evropski uniji ter na kaj morajo biti pozorni novi evropski poslanci. Nismo mogli mimo stanja demokracije v Sloveniji, ustavili pa smo se tudi pri deseti obletnici odhoda obtoženih v zadevi Patria v zapor.
Spoznanje več, predsodek manj
V prvo julijsko oddajo »Spoznanje več, predsodek manj« smo povabili rednega profesorja za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jerneja Letnarja Černiča. Spregovoril je o človekovih pravicah v Evropski uniji ter na kaj morajo biti pozorni novi evropski poslanci. Nismo mogli mimo stanja demokracije v Sloveniji, ustavili pa smo se tudi pri deseti obletnici odhoda obtoženih v zadevi Patria v zapor.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Ukrepi, ki jih na Ljubljanskem barju predvideva uredba PUN, ki je še vedno v fazi sprejemanja, so neustavni. To sledi iz pravnega mnenja, ki so ga pridobili na Zadružni zvezi Slovenije. Pravno mnenje bodo kmetom predstavili popoldne ob 15.45 uri v veliki dvorani Doma kulture na Igu. EU poslanec Franc Bogovič pa dodaja, da Evropska komisija na Barju ni zahtevala spremembe njiv v steljnike.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Ukrepi, ki jih na Ljubljanskem barju predvideva uredba PUN, ki je še vedno v fazi sprejemanja, so neustavni. To sledi iz pravnega mnenja, ki so ga pridobili na Zadružni zvezi Slovenije. Pravno mnenje bodo kmetom predstavili popoldne ob 15.45 uri v veliki dvorani Doma kulture na Igu. EU poslanec Franc Bogovič pa dodaja, da Evropska komisija na Barju ni zahtevala spremembe njiv v steljnike.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Za življenje
Ob Tednu otroka, tudi Tednu za življenje ter ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja, smo z Alenko Rebula govorili o prijaznosti. Besedi prosim in hvala sta vpeti v geslo Tedna otroka. Prijaznost se rodi, če smo z njo nahranjeni. Podhranjenost v odnosih je zelo razširjena, pravi Alenka. Med nami bo več prijaznosti, če bo ta podprta v družbi. Zaradi preobremenjenosti s sodobnimi tehnologijami, zmanjka časa, prostora ter energije, za pristno medčloveško komunikacijo. Naučimo se lahko bontona, prijaznosti se učimo, ko smo je deležni. Gre za pretok. Ko dobivamo, znamo tudi dajati, vračati.
Globine
Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.
Doživetja narave
V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.
Slovencem po svetu in domovini
Glasbena matica v Clevelandu je bila ustanovljena leta 1930 kot Samostojna Zarja, kot poganjek Socialistične Zarje, ki pa je bila ustanovljena leta 1916. Ta velika slovenska pevska skupina je leta 1940 uradno spremenila ime v Glasbena matica in imela sedež v Slovenskem narodnem domu na aveniji St. Clair. V tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja je bil ta pevski zbor, predvsem pod vodstvom Antona Schubla iz Metropolitanske opere in Ivana Zormana, glasbenega direktorja in organista župnije sv. Lovrenca v Clevelandu, znan po številnih opernih in slovenskih predstavah. Toda zlata leta so se spremenila v leta somraka, z upadanjem števila članov in obiskovalcev. Jutri, v soboto, 18. oktobra, popoldne, bo v cerkvi Marije Vnebovzete v Clevelandu, še zadnji Hura. Glasbena matica bo imela svoj zadnji koncert v zgodovini.
Komentar tedna
Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.
Ritem srca
Povabili smo na Skavtfest 2025 in na AntonFest, slišali pa tudi nekaj novosti pretekli tednov.
Petkov večer
V oddajo je prišla mlada koroška kantavtorica, ki bogati slovenski glasbeni prostor že 15 let. Običajno ustvarja glasbo na poezijo Ferija Lainščka, zdaj pa se predstavlja s samostojnim albumom v angleškem jeziku. Prisluhnite Ditki.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.