Dr. Andrej Fink: Spomenka Hribar ne bi ustavljala Rusije, temveč Ameriko

Avtor je komentiral pismo Spomenke Hribar, ki ga je namenila vladil Republike Slovenije na temo vojne v Ukrajini.

Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

Mira Milavec: Dva meseca sem rabila, da sem sprejela, da je vojna

Vojna v Ukrajini dobiva vedno nove razsežnosti. Čeprav so boji večinoma omejeni na Vzhod države, pa se sirene nekajkrat na teden oglasijo tudi po drugih mestih, nam je povedala Mira Milavec, ki živi na Zahodnem delu države. »Razočaran sem«, je poudarila, »vendar grem naprej, ker ljudje potrebujejo pomoč.«

Mira Milavec in Dimitrij Rupel: Kakšno je trenutno stanje v Ukrajini in kakšni so možni scenariji v prihodnosti?

V tokratni oddaji smo gostili Miro Milavec, ki se je pravkar vrnila iz Ukrajine, kjer je preko Karitas pomagala prizadetem ljudem. Zanimalo nas je trenutno stanje v tej državi. Upokojeni diplomat Dimitrij Rupel pa je predstavil svoj pogled na oblegano Ukrajino in tudi predstavil možnosti, ki jih vidi za rešitev konflikta. Slednjega smo vprašali še, kako vidi zunanjo politiko Slovenije ter njeno 30-letno pot na mednarodnem parketu.  

Družina, ki je sama pripravila igrico za ukrajinske otroke

V družini Marjete Debevec so prišli spontano na idejo, ob začetku vojne v Ukrajini, da bi pripravili igrico za otroke, ki so se zatekli v Slovenijo po zatočišče, dostojanstvo in mir. Zaupala nam je, da njena družina razume tovrstne stiske. Njeni otroci in še nekaj prijateljev je združilo talente, pripravili so predstavo Ele Peroci Muca Copatarica.  

Dobrota in zlo

V nedeljo zvečer me je pretresel ogled dokumentarnega filma Bitka za Kijev, vojnega dopisnika RTV Slovenija Valentina Areha. Na njemu lasten način je skupaj s snemalci gledalcu približal trpljenje preprostih, nič krivih ukrajinskih ljudi, na katere se je v onemoglosti svoje zavedenosti spravil vsa gnev ruske vojne pošasti, katere osnovni gradnik so spet navadni ljudje, mladi fantje, na silo in zavedeni potisnjeni v morijo. 

Zahvala ob uspešni pomoči Ukrajini

V oddaji PRO smo v ponedeljek zbrali več kot 70.000 evrov za Ukrajino. Marijine sestre so v misijonski rubriki izazile veliko hvaležnost.

Bodimo dobri - pomagajmo Ukrajini

V času oddaje PRO je potekala dobrodelna akcija za Ukrajino. V studiu smo gostili misijonarki, Marijini sestri, ki delujeta v Ukrajini. Prek povezave pa je bila z nami iz Ukrajine tudi s. Marta Meško. Če bi darovali tudi vi: https://obrazci.ognjisce.si/UA/vpis.php 

Hvala

DDr. Klemen Jaklič: Ukrajina in Evropa

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil ustavni sodnik prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford UK, Harvard USA). Tudi tokrat smo se ustavili pri vojni v Ukrajini in kršenju človekovih pravic ter v drugem delu spregovorili o koncu konference o prihodnosti Evrope, ali nas čakajo Združene države Evrope. Spregovoril pa je še o delu ustavnega sodišča v preteklosti. Zanimalo pa nas je še njegovo odklonilno ločeno mnenje z naslovom: »O protiustavnem delovanju političnih strank«. 

Pogovor o razmerah v Ukrajini in vabilo k dobremu delu

Dan pred dobrodelno izvedbo oddaje PRO, ki bo z vašo pomočjo, dragi poslušalci, skušala pomagati Ukrajini, smo v rubriki Pojdite in učite slišali še drugi del pogovora z misijonarkama sestrama Barbaro Peterlin in Jožico Sterle.

Laris Gaiser: Vladimir Putin

Z vidika realpolitike obstajata le dve možnosti za prihodnost, če Zahod ne želi Rusije popolnoma prepustiti Kitajski, ki je od 24. februarja naprej edini resni tekmec za ureditev novega svetovnega reda. Putinu lahko dovolimo, da se pred notranjim javnim mnenjem iz konflikta izvleče kot navidezni zmagovalec ali pa, da država ne bi padla v kitajske roke, ciljamo na njen popoln razpad. Tako kot se je zgodilo z Jugoslavijo. Toda to bi pomenilo odprtje zelo nestabilnega in težko predvidljivega scenarija. Tudi za najboljše analitike.

Komentar je pripravil predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

Bo EU ostala močna pred številnim izziv, ki so pred njo?

V Pogovoru o smo tokrat spregovorili o prihodnosti Evropske unije. Na Dan Evropske se je sklenila konferenca o prihodnosti Evrope. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in francoski predsednik Emmanuel Macron sta se zavzela za spremembo pogodb, 13 držav članic, tudi Slovenija, pa je do tega zadržanih. Zanimalo nas je, kaj je konferenca prinesla, kaj za EU pomeni vojna v Ukrajini, kako se spopasti z zelenim prehodom, pa tudi vprašanji migracij in vladavine prava ostajata visoko na lestvici aktualnih tem. O tem smo se pogovarjali z vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jernejo Jug Jerše, profesorjem za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jernejem Letnarjem Černičem in evropsko poslanko Ljudmilo Novak.

Ukrajina in vabilo k dobremu delu

Gostili smo misijonarki sestri Jožico Sterle in Barbaro Peterlin, ki delujeta v Zakrpatjo v Ukrajini. Začeli smo se pripravljati na dobrodelno izvedbo oddaje PRO, v kateri bomo 16. maja ob dvajsteih začeli zbirati sredstva za misijon na katerem delujejo naše sestre. 

Odkrivajmo Evropo

Hiša Evropske unije je Teden Evrope v letu 2022 odprla s posebnim kulturnim doživetjem, s koncertom mladih ukrajinskih glasbenikov, ki so v Sloveniji v sklopu projekta Glasba za prihodnost, gre za umetniško-donatorski projekt, oblikovan v duhu glasbenega povezovanja in solidarnosti.  Glasba je poslanstvo in življenjski cilj teh mladih ustvarjalcev, njihov inštrument pa najbolj dragocena lastnina. Dogodek je del cikla desetih družabnih prireditev pod skupnim imenom Odkrivaj EU, v sklopu katerih vsak mesec vabijo v Hišo EU.

Jernej Letnar Černič: Tanka meja med vojno in mirom

Evropske države so bile od začetka agresije dokaj enotne, pri čemer bo to enotnost težko vzdrževati še naprej, še posebej, kot bodo vlade pod pritiski naraščajočih cen potrebščin in energentov. Čaka nas torej še nekaj negotovih tednov in mesecev. Evropski voditelji so pred težkimi izzivi kako prepreči razširitev ruske invazije tudi na ostale evropske države. Ruska agresija na Ukrajino zato vse bolj postaja tudi problem slovenske države.

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič. 

Iz Ukrajine s. Barbara

V misijonski rubriki Pojdite in učite ste slišali zahvalo sester, ki delujejo v Ukrajini in v teh dneh občutijo dobroto Slovencev.

Utrip dneva dne 19. 4.

• Volivci lahko že predčasno glasujemo; prijave za glasovanje na domu možne še jutri.
• Predsednik Pahor pred volitvami: Vsak glas je neprecenljiv gradnik demokracije.
• Ferfila: Trenutni cilj Rusije je Ukrajino odrezati tako od Azovskega kot Črnega morja.
• Papež na srečanju italijanskih najstnikov: Ne bojte se izreči svojih strahov!
• Donacija računalniške opreme ministrstva za zunanje zadeve tudi za otroke iz Ukrajine.
• Osem slovenskih mest sodeluje na razpisu EU za podnebno nevtralna in pametna mesta.
• Pristojni opozarjajo na tveganja uporabe električnih skirojev.
• ŠPORT: Pogačar, Roglič in Mohorič že med štirimi najboljšimi kolesarji na svetu.
• VREME: Danes bo oblačno s padavinami, jutri spet večinoma sončno.

Mozaik dneva dne 19. 4.

• Začelo se je predčasno glasovanje; stranke le še dobre tri dni lahko nagovarjajo volivce.
• Za novega predsednika računskega sodišča so se prijavili trije kandidati in kandidatka.
• Ruske enote nadaljujejo ofenzivo na vzhodu Ukrajine; Mariupolje še ni v njihovih rokah.
• VREME: Dež se od vzhoda počasi širi proti zahodu. Jutri bo večinoma sončno.

Bo tudi letos prazen grob?

Pismo Petra Opeke Vladimirju Putinu

Misijonar Peer Opeka je na začetku vojne v Ukrajini osebno nagovoril ruskega predsednika, v pismu pa opozoril na ves nesmisel bolečih spopadov in na človeka, ki se iz zgodovine ne zmore naučiti bistvenega.

Inovativni pristop poljskih bogoslovcev v znak solidarnosti Ukrajincem

Pesem Srce Ukrajine je na poljskih katoliških radiih pravi hit. Skladbo sta pripravila poljska salezijanska bogoslovca Norbert Rosiński in Dominik Nowak iz salezijanskega semenišča v Krakovu, kjer so sprejeli ukrajinske begunce, ob tem pa sta posnela še videospot. Z umetniškim imenom None Rhyme/NDP v ritmih hip-hopa in reggae pozivata k pomoči ukrajinskim beguncem, predvsem pa se navdušujeta nad pogumom in povezanostjo Ukrajincev v boju proti okupatorju. Videu »Srce Ukrajine« so v teh dnevih pri slovenski Fundaciji don Bosco dodali tudi slovenske podnapise. Med drugim tudi na Fundaciji don Bosko oziroma v celotni slovenski salezijanski inšpektoriji delajo veliko dobrega v pomoč Ukrajincem in v blažitev posledic vojne. 

Janez Juhant: Živeti za druge ali jih nasilno obvladovati?

Ne pozabimo: tisti, ki se v Ukrajini poslavljajo od svojih žena in otrok ne bodo žrtvovali le svojega družinskega miru, standarda, pač pa morda celo svoje življenje, najdragocenejše, kar imajo in njihove žene, otroci in starši bodo morali živeti brez njih. Stopimo jim nasproti s svojo velikodušnostjo in pri volitvah ne podpirajmo nesramnih sebičnežev, pač pa volímo ljudi, ki delajo za skupni blagor vseh. Kdor za oblast nastopa nasilno ter izvaja teror in nasilje nad drugimi, gre po Putinovi poti. Ali se nismo leta 1990 odločili, da bomo za vselej zavrgli te nasilne metode, ki jih je Ehrlich pred umorom 26. maja 1942 označil za tragedijo Slovencev in se danes ponavlja kot tragedija Ukrajincev?

Komentar tedna je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Soočenje: Demografska zima, skrb za starejše, napad na Ukrajino

Na Radiu Ognjišče ste lahko prisluhnili prvemu predvolilnemu soočenju. Pripravili smo ga skupaj s portalom Domovina.je, kjer si lahko ogledate soočenje tudi v video obliki. V uro in pol trajajoči razpravi smo odprli vprašanja, ki se jih drugi mediji večinoma ne lotijo. Predstavniki povabljenih strank so odgovarjali na vprašanja s področij demografije, oskrbe starejših, migracij, varnosti, obrambe in vojne v Ukrajini. Skušali smo kar najbolj verodostojno prenesti stališča strank volivcem, da se boste lahko odločili za tiste, ki bodo najbolje zastopali vaše vrednote.

Na soočenju so sodelovali Jože Tanko (Slovenska demokratska stranka), Tereza Novak (Gibanje Svoboda), Monika Gregorčič (Povežimo Slovenijo), Jožef Horvat (Nova Slovenija – krščanski demokrati), Samo Bevk (Socialni demokrati), Jerca Korče (Lista Marjana Šarca) in Dejan Podgoršek (Naša Dežela).

Odziv Slovenije na Ukrajinske begunce

Med drugim smo govorili o odzivu Slovenije na ukrajinske begunce, ki so že sprejeti in nameščeni tudi po družinah. Šele zdaj spoznavamo, kako malo smo do nedavnega vedeli o Ukrajini in Rusiji. Seveda pa so pred vrati tudi letošnje volitve in tudi njim smo posvetili pozornost v oddaji.

Evropski katoliški socialni dnevi

V tokratni oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve tokrat o posvetitvi Ukrajine in Rusije Marijinemu brezmadežnemu srcu, o prenovi Rimske kurije ... V daljšem pogovoru s škofom Francem Šuštarjem pa o Tretjih Evropskih katoliških socialnih dnevih, ki so prejšnji konec tedna potekali v Bratislavi. Posebno pozornost so namenili demografiji ter tehnološkemu in okoljskemu prehodu Stare celine. 

Ukrajina

Iz Ukrajine so se oglasile Marijine sestre in predstavile njihovo delo v teh težkih razmerah.

Gospodovo oznanjenje in maše za mir v Ukrajini

• Vabilo k molitvi pred državnozborskimi volitvami
• Nadškofa Stanislav Zore in Alojzij Cvikl pri svetih mašah za mir v Ukrajini
• Župnik v Gorjah Matej Pavlič o nastanitvi ukrajinskih beguncev
• 1. obletnica smrti škofa Metoda Piriha
• Podelitev Odličja sv. Jožefa v Novem mestu

Gospodovo oznanjenje // Ukrajinska sodobna krščanska pesem

Tokrat smo se v pesmi dotaknili skrivnosti in sporočila praznika Gospodovega oznanjenja, ter se z glasbo podali na pot … v duhu in v pesmi smo se povezali s trpečo Ukrajino. 

V oddaji smo slišali:

• Matt Maher - Gabriels Message
• Amy Grant - Breath Of Heaven
• Andriy Gryfel - Djakuju Tobi
• Vyacheslav Rybikov - Abba Otče
• Andriy Gryfel - Molitva

Grenka, grenka zmaga

In tako je spet prišel čas, ko se sprašujemo: Braniti se ali ne braniti se? Kaj naj stori šibek človek, ko se nanj spravi silak? Upre se ali pa zbeži (če lahko). In kaj naj stori država? Države ne morejo bežati. Ko so napadene, se ali branijo ali pustijo zasesti. Včasih se branijo nekaj časa, potem pa klonijo…

V pomoč ljudem iz Ukrajine tudi slovenska podjetja

Takojšen odziv največ šteje in odtehta. Več slovenskih podjetij se je izkazalo v pomoči za ljudi iz Ukrajine, ki v stiski bežijo od doma. Tako na primer pri AMZS-u, Telekomu in DARS-u. 

Jože Poličar: Rusi podpirajo Putina, ker slišijo le njegove informacije

Ocene, kako so v prvih tednih Rusi sprejeli Putinovo odločitev, da napade Ukrajino, je težko posploševati. Milijoni nimajo dostopa do verodostojnih in neodvisnih informacij. Že desetletja poslušajo več ali manj isto zgodbo o obkroženosti s sovražnim Zahodom, ki jih ponižuje in jih je že v 90. letih spravil na kolena. Komentator v komentarju tudi o anketah javnega mnenja, v katerih skoraj tri četrtine Rusov podpira vojno, zlasti starejši od 55 let.

Podgoršek: Sloveniji bo pripadlo 1,7 milijona za pomoč kmetijski pridelavi

Komisija naj bi zaradi vojne v Ukrajini sprostila 500 milijonov evrov finančnih rezerv za pomoč kmetom, ki so v krizi najbolj prizadeti. Sloveniji bo pripadlo 1,7 milijona evrov. Ta sredstva morajo biti izplačana do 30. septembra, je na novinarski konferenci med zasedanjem v Bruslju povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek.

Tadej Sadar - odgovorni urednik Radia Ognjišče - Če se ne zresnimo, to ne bo zadnja vojna!

»Vsako obdobje ima svojo kolektivno nevrozo in vsako obdobje potrebuje lastno psihoterapijo, da ji je kos.« Stavek psihoterapevta, Viktorja Frankla bi moral biti vklesan v kamen in postavljen pred pisarne voditeljev. Nevroza, ki jo spremljamo, brez dvoma korenini v Sovjetski zvezi, v vsej njeni »ozemeljski« in »komunistično duhovni« zapuščini. Brez dvoma pa je zahod - s svojim prefinjenim in mehkim nasiljem nad vsemi, ki se ne strinjamo s trenutno LGBT agendo, ki je v desetletjih zahodnega obilja dobila takšen zalet, da se, tako se zdi, ne zna več ustaviti - s svojim pretiravanjem ustvaril plodna tla za nasproten pol. Saj poznate pravilo ... bolj kot je radikalno stališče na eni strani, bolj se krepi radikalen pol na drugi. Oba sta zame zavržna.

Poziv direktorja Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaža Ivešića slovenski javnosti in akademski sferi glede voj

Dr. Tomaž Ivešić poziva slovenske javne raziskovalne zavode in slovenske univerze, da objavijo razpise za gostujoče raziskovalce in univerzitetne profesorje iz Ukrajine, ter jim s tem pomagajo finančno, obenem pa obvarujejo kritično intelektualno jedro, ki ga bo Ukrajina potrebovala ob obnovi svoje države. V svojem pozivu se ozira tudi v tragično zgodovino te države in spominja, da smo pred dobrimi stotimi leti z zahodnim delom Ukrajine živeli v skupni cesarsko-kraljevi Avstro-Ogrski.

Franc Bogovič: EU komisijo pozivamo, da z ukrepi pospeši letošnjo setev jarih žit

Glede na dramatično spremenjene razmere na področju oskrbe s hrano je evropski poslanec in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Franc Bogovič prepričan, da se mora EU Komisija vzdržati predložitve kakršnihkoli novih zakonodajnih predlogov, ki bi lahko ogrozili obseg pridelave hrane v EU, predvsem pa mora poskrbeti, da bo deloval enotni notranji trg.

Duhovnik Myhaylo Melnyk: Kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več?

“Ljudje so prve tedne vojne preživeli v šoku. Zdaj pa se sprašujejo, kako graditi prihodnost države. Na primer, jaz si zjutraj naredim načrt dneva, potem pa pridejo na vrata ljudje, ki so ostali brez vsega, pobegnili so le v pižamah. Sprašujem se, kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več,” je za naš radio povedal Duhovnik Myhaylo Melnyk, ki je pred nekaj leti v Kijevu ustanovil prvo Socialno akademijo.

Gabriel Kavčič: Ruski patriarh in invazija na Ukrajino

Ruski patriarh Kiril je v nedeljo prekinil svoj molk glede vojne v Ukrajini. Pričakovano je ob tem podprl ruskega predsednika in poskušal invazijo na Ukrajino upravičiti. 

Glede razmer v Donbasu je ponovil Putinove trditve, da se Ukrajina ukvarja z iztrebljanjem tamkajšnjih ruskih lojalistov. Vojno v Ukrajini je opisal kot del boja proti grehu in proti pritiskom liberalnega zahoda, katerega zaščitni znak so »gejevske parade«. V sredo je med pridigo Ruse in Ukrajince zopet označil za »eno ljudstvo« in obtožil Zahod, da oskrbuje Ukrajino z orožjem, da bi oslabil Rusijo zaradi vse večjega strahu pred tem, kako močna je postala.

Aleš Maver - Ozadje trenutnih razmer v Ukrajini

Z nami je bil politični analitik in zgodovinar doktor Aleš Maver, ki Ukrajino zelo dobro pozna, veliko časa pa je prav tako namenil raziskovanju njenih zapletenih odnosov z Rusijo, ki je tam sprožila vojno. V oddaji smo se dotaknili tudi predvolilnega dogajanja na Madžarskem in pri nas. Vabljeni k poslušanju!

Katastrofa je

Luka Zorenč je ob vrnitvi iz Ukrajine, kjer je deloval humanitarno za pomoč civilistom, opisal kar je videl in doživel. “Pandorino skrinjo smo odprli”, pravi. Morale je med ljudmi veliko, toda znanja ni. V kriznih razmerah, ko vlada kaos na vseh področjih, vidiš veliko solidarnosti, pa tudi tiste, ki stisko drugega izrabljajo. Svet ni črno bel, tako je treba vedno gledati na to, pravi.

Kacin o odzivu Evropske unije na vojno v Ukrajini: Prestrašila se je, a se ni razletela in izgubila operativne sposobnos

Evropska unija je pred slabimi desetimi leti prejela Nobelovo nagrado za mir. Odbor v Oslu je takrat ocenil, da si prestižno priznanje zasluži zaradi prizadevanj, s katerimi je uspela celino, na kateri so dolgo divjale vojne, spremeniti v celino miru. A danes smo na njej spet priče rožljanju orožja. Rusija je napadla Ukrajino, oblega jo že dva tedna. Njeni državljani so zavzeli pogumno držo ter branijo svojo ozemeljsko celovitost in suverenost. Kako dolgo še? Kako trdno jih pri tem podpira Zahod? Za komentar smo prosili obrambnovarnostnega strokovnjaka Jelka Kacina, ki je bil med drugim dva mandata evropski poslanec ter med letoma 2015 in 2019 stalni predstavnik naše države v Natu.

Minister Tonin in obramboslovec Prebilič o vojni v Ukrajini

V Sloveniji je že približno 3000 beguncev iz Ukrajine. Ti so po večini nastanjeni pri prijateljih in sorodnikih, nam je povedla predsednik NSi in minister za obrambo Matej Tonin. Skupaj z županom Kočevnja in s profesorjem s Fakultete za družbene vede in obramboslovcem Vladimirjem Prebiličem jev Pogovoru o spregovoril o ruski invaziji na Ukrajino in odporu, ki ga Vladimir Putin ni pričakoval. Tako po vojaški strani kot tudi glede sanacij Zahoda.

Roman Žveglič: Evropa ne sme biti lačna!

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije obsoja nerazumna vojna dejanja v Ukrajini in poziva vse, ki lahko vplivajo in imajo moč odločanja, da prekinejo tragične dogodke na evropskih tleh. Nesprejemljivo je, da se leta 2022 soočamo z vojno v Evropi in da posledice teh nerazumnih dejanj trpijo nedolžne žrtve.Na KGZS pa hkrati tudi opozarjajo na druge, dolgoročnejše posledice, ki bi jih nadaljevanje vojnih spopadov pustilo za Evropo in tudi Slovenijo.

Dr. Ivan Štuhec o Ukrajini, prihajajočih volitvah in radikalnih krščanskih gibanjih

V oddaji smo se dotaknili treh tem, vojne v Ukrajini, volitev, ki so pred vrati in radikalnih krščanskih gibanj, katerih stališča je treba ločiti od Cerkve. Dr. Štuhec je izpostavil, da je delovanje predsednika Putina vredno nasledstvo totalitarnega Stalina. Pred volitvami je komentiral raziskave javnega mnenja v katere ne verjame, pravi da bolj ustvarjajo javno mnenje. V tretjem delu pa je med drugim povedal, da od vodstva Cerkve na Slovenskem pričakuje, da se bo uradno opredelilo do nekaterih radikalnih skupin, ki se postavljajo za arbiter prave vere in celo papeža označujejo za heretika …

Pisma misijonarjev iz Ukrajine, Konga in Rusije

V teh zahtevnih časih so se nam iz Ukrajine oglasile Marijine sestre, iz Rusije p. Janez Sever iz DR Kongo pa s. Mojca Karničnik.

Vojna v Ukrajini bo botrovala še večji lahkoti po svetu

V 81 državah po svetu je že 276 milijonov ljudi, ki trpijo zaradi hude lakote, opozarja direktor berlinskega urada Svetovnega programa Združenih narodov za hrano Martin Frick in dodaja, da si svet preprosto ne more privoščiti novega konflikta. Več kot polovica živil, ki jih Svetovni program Združenih narodov za hrano uporablja v kriznih regijah po svetu, izvira iz Ukrajine, tako Ukrajina kot Rusija pa sta ključni dobaviteljici kmetijskih pridelkov. Zaloge žit kot tudi pridelek v letošnjem letu so v Ukrajini ogrožene, v Rusiji pa je zaradi sankcij obtičal.

Mitja Iršič: NATO je vojska, ki jo povezujejo skupne vrednote

Avtor meni, da moramo svobodo nehati jemati kot samoumevno. Za svobodo se je treba krvavo boriti, hkrati pa biti pripravljen, da se vsak trenutek lahko pojavi nekdo, ki jo je sposoben in pripravljen odvzeti, zatrjuje avtor komentarja, ki poudarja še, da mednarodna izolacija ne bo ganila Putina, človeka, ki ga ne zanima dobro življenje lastnih ljudi. Po besedah Mitje Iršiča so Rusi pretepena žena v hiši nasilnega gospodarja, ki bodo morali sami najti pot v svobodo.

Grkokatoliški duhovnik iz Metlike zaskrbljen zaradi dogajanje v rodni Ukrajini. Vse poziva k molitvi za mir!

V Grkokatoliški cerkvi sv. Cirila in Metoda v Metliki je bilo sveto bogoslužje za mir v Ukrajini in v svetu. Bogoslužje je vodil novi grkokatoliški duhovnik Ivan Skalivskyi, po rodu Ukrajinec. Ob njem so se zbrali zastopnik križevačkega škofa Milana Stipića, duhovniki belokranjske dekanije z verniki, ukrajinskimi bogoslovci in prijatelji Ukrajine. Duhovnika Skalivskyija smo vprašali, kako pomembna je v tem trenutku povezanost v molitvi in tudi, kako spremlja dogajanje v rodni Ukrajini.

Branko Cestnik: Putinu je uspelo v dveh dneh odpraviti pandemijo

Z nami je bil mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile vračanje v normalnost s sproščanjem koronskih ukrepov, vojna v Ukrajini, ki je udarila v ekumensko srce krščanstva in tretja, o družbeni in verski radikalizaciji. Kaj storiti z verskimi skupinami, ki se radikalizirajo?

Mira Milavec o razmerah v Ukrajini in pomoči Karitas

Na Poljsko je prispelo že 35.000 beguncev iz Ukrajine, večinoma ženske in otroci. Večje število ukrajinskih beguncev so beležile tudi druge države. Večina ljudi pa ostaja v Ukrajini in se seli v kraje, kjer trenutno ni spopadov. Vabljeni k poslušanju pogovora s fokolarino Miro Milavec, ki deluje v ukrajinski Karitas.

Maver: Lomastenje Rusije po Ukrajini se je v zadnjih osmih letih močno okrepilo

Precej prizadet zaradi zadnjega dogajanja v Ukrajini pa je politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver. Skrbijo ga informacije, ki jih je o zadnjem dogajanju prejel tudi od slovenskih misijonark v tej državi. Dodal je, da se je lomastenje Rusije po Ukrajini v zadnjih osmih letih močno okrepilo. Pogovor z njim je pripravila Mateja Subotičanec. 

Minister Matej Tonin in poslanka Monika Gregorčič zaskrbljena zaradi razmer v Ukrajini, ki bi lahko povzročile množice b

Razmere v Ukrajini zelo skrbijo tudi slovenske politike. Že jutri se na delovni obisk v to državo odpravlja predsednik vlade Janez Janša. Srečal se bo s premierjem Denisom Šmigalom in predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Namen obiska je izkazati podporo Slovenije evropski in evroatlantski perspektivi Ukrajine ter potrditi zavezanost naše države politiki ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine v sklopu njenih mednarodno priznanih meja. Slovenija bo ob robu obiska dostavila tudi materialno pomoč Ukrajini. O tem, kaj lahko obisk doprinese in tudi, kako na dogajanje gledajo v državnem zboru se je Alen Salihović pogovarjal z obrambnim ministrom in predsednikom NSi Matejem Toninom ter predsednico državnozborskega odbora za zunanjo politiko in poslanko stranke Konkretno Moniko Gregorčič.

Inna Demchenko Fröclich: Ukrajinci smo navajeni stresnih situacij

Mednarodno skupnost te dni zelo skrbijo aktivnosti Rusije na meji z Ukrajino, boji se, da bo napadla sosedo. Kako negotove razmere v svoji domovini spremlja Inna Demchenko Fröclich? Prevajalka in komunikologinja, ki se je rodila in odraščala v Ukrajini, je v Slovenijo prišla leta 2009. Pri nas je lokalna turistična vodnica in ima tudi licenco vodnika po Narodnem muzeju Slovenije. Je v stiku z očetom, ki sicer ne živi v neposredni bližini trenutnih napetosti, a jih tako ali drugače občuti. Ukrajinci se sicer po njenih besedah trudijo ostati mirni, zavedajo se, da ne morejo spremeniti ničesar, so pa pripravljeni na vse.

Dr. Ernest Petrič: Od olimpijskih iger, prek Tajvana in Ukrajine, do volitev v Sloveniji.

S prof. dr. Ernestom Petričem najprej o olimpijskih igrah, ki krepijo prepoznavnost Slovenije v svetu. Njegov pogled na pogovor premierja Janeza Janše za indijsko nacionalno televizijo in omembi Tajvana s katero je dregnil v osje gnezdo. O napetosti na rusko-ukrajinski meji in možnih rešitvah. Petrič je podal tudi kratko oceno Šarčeve in Janševe vlade, spregovoril o pričakovanji volivcev pred volitvami in vlogi medijev v času do njih.

Dr. Maver: Morebiten ruski napad na Ukrajino bo čisto dejanje agresije

Vse večja ruska vojaška prisotnost na ukrajinski vzhodni meji je sprožila občutek negotovosti širom sveta. Opozorila pred invazijo so vse glasnejša, zato je več držav že pozvalo svoje rojake, naj nemudoma odidejo z območja. Kako na zadnje stopnjevanje napetosti gleda politični analitik dr. Aleš Maver?

Dr. Gaiser: Putin je eden bolj pretkanih igralcev na mednarodni sceni

Nov teden prinaša nova prizadevanja za rešitev krize v Ukrajini. Ali lahko novi pogovori in pobude ublažijo napetosti na njeni meji z Rusijo? Ta na območju kopiči svoje sile, na prošnje, naj pojasni svoje načrte z njimi, odgovarja, da ne izvaja nikakršnih nenavadnih aktivnosti. Za komentar smo prosili geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.

Slovenija priporoča svojim državljanom, naj čim prej in varno zapustijo Ukrajino

Slovenija pozorno spremlja razmere v Ukrajini. Tam se trenutno nahaja od 60 do 70 naših rojakov, za zdaj ni podatkov, da bi bil kdo v težavah, nam je povedal vodja konzularnega sektorja na zunanjem ministrstvu Andrej Šter. Ob stopnjevanju napetosti, ki smo mu priča, se to lahko hitro spremeni.

Utrip dneva dne 21. 4.

• Epidemična slika se še naprej izboljšuje; sprostitve bodo sledile vladnemu semaforju.
• Matura letos po nespremenjenem koledarju, prilagoditev bo za tiste v karanteni. Kaj bo z okuženimi dijaki?
• Položaj slovenskega študenta se poslabšuje, tudi zaradi krčenja študentskega dela v času epidemije.
• Zunanji ministri Slovenije, Hrvaške in Italije podpisali izjavo o sodelovanju v Jadranskem morju.
• Zelenski poziva Putina k srečanju na vzhodu Ukrajine.
• Papež: ne podcenjujmo ustne molitve!
• Ko bo resolucija o podnebju sprejeta, bo na vrsti takojšnje izvajanje ukrepov na vseh nivojih v državi.
• ŠPORT: Nogometna superliga, ki je dvignila mnogo prahu in kritik, tik pred razpadom.
• Vreme: Tudi jutri bo spremenljivo s krajevnimi plohami.

Inna Demchenko Fröhlich iz Ukrajine

Inna Demchenko Fröhlich je k nam prišla iz Ukrajine, živela pa je tudi v Parizu, saj je med drugim študirala francoščino in komunikologijo. Je žena in mama treh otrok. V Sloveniji, ki jo je očarala, je opravila tudi izpit za turistično vodnico.

Misijona v Ukrajini v času pandemije

Gostili smo Marijini sestri, misijonarki, s. Marto Meško in s. Jožico Sterle, ki delujeta v Kijevu in Zakrpatju.

Klic po pomoči iz Zakrpatja (2. del)

V oddaji smo ponovno gostili s. Jožico Sterle, ki deluje v Ukrajini. Znova je prišla s prošnjo in zahvalami iz Zakrpatja.

Klic po pomoči iz Zakrpatja

V oddaji smo gostili s. Jožico Sterle, ki deluje v Ukrajini. Opisala je delo na misijonu, se zahvalila za pomoč in prosila dobrotnike za plenice za odrasle, povoje in invalidske vozičke. Izkušnje našim misijonarjem utrjujejo misel, da vedno znova naletijo na razumevanja polne poslušalce. Upamo, da je bilo tudi tokrat tako.

Maver: Ukrajinci so že večkrat pokazali, da je z njimi težko pometati

Še vedno odmeva, da je ukrajinski komik Volodimir Zelenski v nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev v Ukrajini prepričljivo zmagal s skoraj tričetrtinsko podporo volivcev. Ali je mogoče z izvolitvijo komika potegniti kakšno vzporednico s Slovenijo in z ZDA, smo vprašali političnega analitika Aleša Mavra.