V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.
V zaporniški koloniji na skrajnem severu Rusije je danes umrl eden najglasnejših kritikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, Aleksej Navalni. V zaporu je prestajal 19-letno kazen. Ruske oblasti so ga zaprle leta 2021, potem ko se je vrnil v Rusijo z zdravljenja v Nemčiji zaradi zastrupitve. Za komentar smo poklicali profesorja dr. Andreja Finka in profesorja dr. Aleša Mavra.
V zaporniški koloniji na skrajnem severu Rusije je danes umrl eden najglasnejših kritikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, Aleksej Navalni. V zaporu je prestajal 19-letno kazen. Ruske oblasti so ga zaprle leta 2021, potem ko se je vrnil v Rusijo z zdravljenja v Nemčiji zaradi zastrupitve. Za komentar smo poklicali profesorja dr. Andreja Finka in profesorja dr. Aleša Mavra.
Najnovejši razvoj dogodkov na fronti v Ukrajini razkriva zapletene niti. Medtem ko ukrajinska ofenziva počasi napreduje, se ozadje sestrelitve letala, na katerem je bil Jevgenij Prigožin, vodja skupine Wagner, zdi skrivnostno. Avtor preiskuje teorije, ali je Prigožin morda živ ali mrtev ter kdo stoji za tem. Hkrati pa se Slovenija pridružuje izjavi G7 o podpori Ukrajini, vendar dvomi glede iskrenosti slovenske vlade dvigajo obrvi. Kaj se dejansko dogaja za zaprtimi vrati? Razkrivamo ozadje političnih odločitev in njihov vpliv na razmerje moči med Zahodom in Rusijo. Prisluhnite nam, da razvozlamo mrežo skritih interesov in globlje razumemo trenutno svetovno politično dinamiko.
Najnovejši razvoj dogodkov na fronti v Ukrajini razkriva zapletene niti. Medtem ko ukrajinska ofenziva počasi napreduje, se ozadje sestrelitve letala, na katerem je bil Jevgenij Prigožin, vodja skupine Wagner, zdi skrivnostno. Avtor preiskuje teorije, ali je Prigožin morda živ ali mrtev ter kdo stoji za tem. Hkrati pa se Slovenija pridružuje izjavi G7 o podpori Ukrajini, vendar dvomi glede iskrenosti slovenske vlade dvigajo obrvi. Kaj se dejansko dogaja za zaprtimi vrati? Razkrivamo ozadje političnih odločitev in njihov vpliv na razmerje moči med Zahodom in Rusijo. Prisluhnite nam, da razvozlamo mrežo skritih interesov in globlje razumemo trenutno svetovno politično dinamiko.
Govorili smo o odnosu do vlade, delo v državnem zboru, podrobneje pa smo se dotaknili razmer v zdravstvu. Naš gost je bil predsednika Nove Slovenije Matej Tonin.
Govorili smo o odnosu do vlade, delo v državnem zboru, podrobneje pa smo se dotaknili razmer v zdravstvu. Naš gost je bil predsednika Nove Slovenije Matej Tonin.
Nekdanji predsednik Milan Kučan je s sopodpisniki na časopis Dnevnik naslovil javno pismo, v katerem pozivajo vlade Evropske unije, zvezo Nato in Rusko federacijo, da sedejo za pogajalsko mizo. Podpisniki trdijo, da je Ukrajina žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Težki ofenzivni tanki na ukrajinsko-ruski fronti pa, tako Kučan in njegovi somišljeniki še dodatno odpirajo nevarnost neposrednega spopada Rusije z Zahodom. Da gre za precej nenavadno pismo in tudi poziv je za naš radio dejal upokojeni diplomat dr. Dimitrij Rupel.
Nekdanji predsednik Milan Kučan je s sopodpisniki na časopis Dnevnik naslovil javno pismo, v katerem pozivajo vlade Evropske unije, zvezo Nato in Rusko federacijo, da sedejo za pogajalsko mizo. Podpisniki trdijo, da je Ukrajina žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Težki ofenzivni tanki na ukrajinsko-ruski fronti pa, tako Kučan in njegovi somišljeniki še dodatno odpirajo nevarnost neposrednega spopada Rusije z Zahodom. Da gre za precej nenavadno pismo in tudi poziv je za naš radio dejal upokojeni diplomat dr. Dimitrij Rupel.
Jezuit p. Janez Sever deluje v Rusiji, v mestu Novosibirsk je odgovoren za velik kulturni center in predsemenišče. Spregovoril je o svoji zanimivi življenjski poti in delu v medverskem in medkulturnem okolju.
Jezuit p. Janez Sever deluje v Rusiji, v mestu Novosibirsk je odgovoren za velik kulturni center in predsemenišče. Spregovoril je o svoji zanimivi življenjski poti in delu v medverskem in medkulturnem okolju.
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« je bil naš gost dr. Jernej Letnar Černič, profesor za pravo človekovih pravic, ustavno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze in na Fakulteti za pravo in poslovne vede pri Katoliškem inštitutu. V tokratni oddaji je komentiral zakon o RTV Slovenija, delo ustavnega sodišča, višje plače za sodnike in tudi spregovoril o kršenju človekovih pravic v ruskem napadu na Ukrajino, ob sklepu oddaje pa smo predvajali kratek pogovor z ustavnim sodnikom Dr. Dr. Klemenom Jakličem. Predstavil je svoje pritrdilno ločeno mnenje k odločitvi ustavnih sodnikov, da je zakon o kazenskem postopku v neskladju z ustavo v delu, ki obsojencu ne omogoča, da v zvezi z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti predlaga odlog ali prekinitev izvršitve kazni zapora. O tem je Dr. Dr. Jaklič večkrat spregovoril tudi v oddajah SVPM.
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« je bil naš gost dr. Jernej Letnar Černič, profesor za pravo človekovih pravic, ustavno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze in na Fakulteti za pravo in poslovne vede pri Katoliškem inštitutu. V tokratni oddaji je komentiral zakon o RTV Slovenija, delo ustavnega sodišča, višje plače za sodnike in tudi spregovoril o kršenju človekovih pravic v ruskem napadu na Ukrajino, ob sklepu oddaje pa smo predvajali kratek pogovor z ustavnim sodnikom Dr. Dr. Klemenom Jakličem. Predstavil je svoje pritrdilno ločeno mnenje k odločitvi ustavnih sodnikov, da je zakon o kazenskem postopku v neskladju z ustavo v delu, ki obsojencu ne omogoča, da v zvezi z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti predlaga odlog ali prekinitev izvršitve kazni zapora. O tem je Dr. Dr. Jaklič večkrat spregovoril tudi v oddajah SVPM.
V oddaji smo gostili vrhovno sodnico Barbaro Zobec in vrhovnega sodnika Jan Zobca. Spregovorila sta o kršenju kodeksa sodniške etike, o tem, da je ustavno sodišče nad ljudsko voljo, pa tudi o evtanaziji in vojni v Ukrajini. Oddajo smo tako začeli z vprašanjem Janu Zobcu, ki je po mnenju komisije za etiko in integriteto v intervjuju za spletni portal Siol kršili dve načeli kodeksa sodniške etike, ki se nanašata na odnos sodnikov do sodelavcev in strank ter varovanje ugleda sodstva. Komisija je presojala njegove izjave glede izobrazbe vrhovnega sodnika Branka Masleše.
V oddaji smo gostili vrhovno sodnico Barbaro Zobec in vrhovnega sodnika Jan Zobca. Spregovorila sta o kršenju kodeksa sodniške etike, o tem, da je ustavno sodišče nad ljudsko voljo, pa tudi o evtanaziji in vojni v Ukrajini. Oddajo smo tako začeli z vprašanjem Janu Zobcu, ki je po mnenju komisije za etiko in integriteto v intervjuju za spletni portal Siol kršili dve načeli kodeksa sodniške etike, ki se nanašata na odnos sodnikov do sodelavcev in strank ter varovanje ugleda sodstva. Komisija je presojala njegove izjave glede izobrazbe vrhovnega sodnika Branka Masleše.
Čas, v katerem živimo terja od nas mnoge odločitve. Odpirajo se teme, ki nas izzivajo k odgovoru. A tudi če odgovora ne damo, smo sprejeli odločitev, za katero bomo kot skupnost, nosili posledice. Saj ne da teme ne bile aktualne že prej, le bolj intenzivno so prisotne v našem okolju. Težnje človeka, da bi mehanicistično urejal svoje življenje so zlasti v zadnjih desetletjih vse bolj prisotne. Vedno znova se potrjuje, da manj kot človek lahko obvlada, bolj si obvladovanja želi. Pod krinko svobode se načenjata tako svetovni mir, kot življenje posameznika.
Od četrtka naprej bomo v Bohinju slišani na novi frekvenci 92.6 MHz. Tako domačinom kot obiskovalcem tega lepega koščka domovine želimo prijetno poslušanje in same lepe spomine na naš program.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Pogovarjali smo se o kroničnem nevrološkem obolenju, ki je v svetu tudi najhitreje rastoče po številu obolelih. V Sloveniji se zaradi Parkinsonove bolezni zdravi skoraj 11.000 ljudi. Kako sprejeti to bolezen in potem čimbolj kakovostno živeti z njo? Kako je z rehabilitacijo in povezovanjem bolnikov med seboj? Na ta vprašanja je odgovarjal član Društva Trepetlika Jože Šprohar.
Ustavno sodišče je zaradi kršitve načela enakosti pred zakonom, razveljavilo del zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Lani 12. maja, prav na obletnico ustanovitve te največje kmečke stanovske organizacije, ga je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina Svoboda, s prvopodpisano takrat še poslanko Matejo Čalušić. V nedeljski kemtijski oddaji smo pogledali v ozadje dogajanja in strnili odzive nanj.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče