Komentar Časnik.si

VEČ ...|27. 10. 2021
Matevž Sedej: Kaj ima Sophie in ‘t Veld prav?

Kaj se bo zgodilo po obisku nizozemske evroposlanke glede vladavine prava ali svobode medijev pri nas? Ali lahko račnamo na dejansko izboljšanje ali bo oz. je šlo za nov korak v politični tekmi? Zakaj se mora Slovenija postaviti jasno za spoštovanje pravnega reda EU in razločevati med argumenti Poljske in Madžarske? Komentator piše tudi o tem, da mora SDS misliti na to, koga bodo izbirali za partnerja po pričakovani zmagi na volitvah.

Matevž Sedej: Kaj ima Sophie in ‘t Veld prav?

Kaj se bo zgodilo po obisku nizozemske evroposlanke glede vladavine prava ali svobode medijev pri nas? Ali lahko račnamo na dejansko izboljšanje ali bo oz. je šlo za nov korak v politični tekmi? Zakaj se mora Slovenija postaviti jasno za spoštovanje pravnega reda EU in razločevati med argumenti Poljske in Madžarske? Komentator piše tudi o tem, da mora SDS misliti na to, koga bodo izbirali za partnerja po pričakovani zmagi na volitvah.

komentarpolitikapravomediji

Komentar Časnik.si

Matevž Sedej: Kaj ima Sophie in ‘t Veld prav?

Kaj se bo zgodilo po obisku nizozemske evroposlanke glede vladavine prava ali svobode medijev pri nas? Ali lahko račnamo na dejansko izboljšanje ali bo oz. je šlo za nov korak v politični tekmi? Zakaj se mora Slovenija postaviti jasno za spoštovanje pravnega reda EU in razločevati med argumenti Poljske in Madžarske? Komentator piše tudi o tem, da mora SDS misliti na to, koga bodo izbirali za partnerja po pričakovani zmagi na volitvah.

VEČ ...|27. 10. 2021
Matevž Sedej: Kaj ima Sophie in ‘t Veld prav?

Kaj se bo zgodilo po obisku nizozemske evroposlanke glede vladavine prava ali svobode medijev pri nas? Ali lahko račnamo na dejansko izboljšanje ali bo oz. je šlo za nov korak v politični tekmi? Zakaj se mora Slovenija postaviti jasno za spoštovanje pravnega reda EU in razločevati med argumenti Poljske in Madžarske? Komentator piše tudi o tem, da mora SDS misliti na to, koga bodo izbirali za partnerja po pričakovani zmagi na volitvah.

Matevž Sedej

komentarpolitikapravomediji

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|9. 8. 2021
Vrhovna sodnika Zobec o vladavini prava, ki je prednostna naloga slovenskega predsedstva EU

Z vrhovnima sodnikoma Barbaro in Janom Zobcem smo spregovorili o vladavini prava tudi zato, ker je to ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Ali se Slovenijo res lahko postavi ob bok Madžarski in Poljski, je zgolj eno od vprašanj, ki smo ga zastavili gostoma.

Vrhovna sodnika Zobec o vladavini prava, ki je prednostna naloga slovenskega predsedstva EU

Z vrhovnima sodnikoma Barbaro in Janom Zobcem smo spregovorili o vladavini prava tudi zato, ker je to ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Ali se Slovenijo res lahko postavi ob bok Madžarski in Poljski, je zgolj eno od vprašanj, ki smo ga zastavili gostoma.

pravoeu2021patriaJanšavrhovno sodišče

Spoznanje več, predsodek manj

Vrhovna sodnika Zobec o vladavini prava, ki je prednostna naloga slovenskega predsedstva EU

Z vrhovnima sodnikoma Barbaro in Janom Zobcem smo spregovorili o vladavini prava tudi zato, ker je to ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Ali se Slovenijo res lahko postavi ob bok Madžarski in Poljski, je zgolj eno od vprašanj, ki smo ga zastavili gostoma.

VEČ ...|9. 8. 2021
Vrhovna sodnika Zobec o vladavini prava, ki je prednostna naloga slovenskega predsedstva EU

Z vrhovnima sodnikoma Barbaro in Janom Zobcem smo spregovorili o vladavini prava tudi zato, ker je to ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Ali se Slovenijo res lahko postavi ob bok Madžarski in Poljski, je zgolj eno od vprašanj, ki smo ga zastavili gostoma.

Radio Ognjišče

pravoeu2021patriaJanšavrhovno sodišče

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|18. 7. 2021
Leonid Pitamic (1885 - 1971)

Tokrat smo osvetlili življenje in delo klasika slovenske pravne znanosti Leonida Pitamica, avtorja knjige Država, ki je bil desetletja po vojni zamolčan, danes pa stroka znova ceni kot strokovnjaka, ki ga v marsičem še ni nihče presegel. Bil je prvi dekan pravne fakultete, sodeloval na pariški mirovni konferenci, bil veleposlanik Kraljevine Jugoslavije v ZDA, član arbitražnega sodišča v Haagu, plemenit človek, praktičen kristjan in dejaven na področju dobrodelnosti; med drugim je vodil Vincencijevo družbo.

Leonid Pitamic (1885 - 1971)

Tokrat smo osvetlili življenje in delo klasika slovenske pravne znanosti Leonida Pitamica, avtorja knjige Država, ki je bil desetletja po vojni zamolčan, danes pa stroka znova ceni kot strokovnjaka, ki ga v marsičem še ni nihče presegel. Bil je prvi dekan pravne fakultete, sodeloval na pariški mirovni konferenci, bil veleposlanik Kraljevine Jugoslavije v ZDA, član arbitražnega sodišča v Haagu, plemenit človek, praktičen kristjan in dejaven na področju dobrodelnosti; med drugim je vodil Vincencijevo družbo.

spominmednarodno pravoustavadržavanaroduniverzaSAZU

Graditelji slovenskega doma

Leonid Pitamic (1885 - 1971)

Tokrat smo osvetlili življenje in delo klasika slovenske pravne znanosti Leonida Pitamica, avtorja knjige Država, ki je bil desetletja po vojni zamolčan, danes pa stroka znova ceni kot strokovnjaka, ki ga v marsičem še ni nihče presegel. Bil je prvi dekan pravne fakultete, sodeloval na pariški mirovni konferenci, bil veleposlanik Kraljevine Jugoslavije v ZDA, član arbitražnega sodišča v Haagu, plemenit človek, praktičen kristjan in dejaven na področju dobrodelnosti; med drugim je vodil Vincencijevo družbo.

VEČ ...|18. 7. 2021
Leonid Pitamic (1885 - 1971)

Tokrat smo osvetlili življenje in delo klasika slovenske pravne znanosti Leonida Pitamica, avtorja knjige Država, ki je bil desetletja po vojni zamolčan, danes pa stroka znova ceni kot strokovnjaka, ki ga v marsičem še ni nihče presegel. Bil je prvi dekan pravne fakultete, sodeloval na pariški mirovni konferenci, bil veleposlanik Kraljevine Jugoslavije v ZDA, član arbitražnega sodišča v Haagu, plemenit človek, praktičen kristjan in dejaven na področju dobrodelnosti; med drugim je vodil Vincencijevo družbo.

Tone Gorjup

spominmednarodno pravoustavadržavanaroduniverzaSAZU

Komentar Časnik.si

VEČ ...|9. 6. 2021
Ingo Falk Pasch Wallersberg: Slovensko tožilstvo se mora posloviti od ošabne samovolje

Avtor v komentarju ostro kritizira državno tožilstvo in se sprašuje, če je bil že narejen obračun strahotne škode, ki jo je slovensko javno, danes državno tožilstvo zagrešilo: uničenje življenja mnogih ljudi in neizmerno premoženjsko škodo. Ob tem poleg dr. Jožeta Pučnika omeni tudi pesnika Gregorja Strnišo. Omenja tudi neuspešnost tožilstva pri kriminalnih malverzacijah naših bank, nerazumno oprostilno sodbo proti oficirjem JLA, zaprtje nedolžnih ljudi v zapor. Prepričan je, da bi bilo potrebno jasno kadrovsko prečiščenje slovenskega sodstva in državnega tožilstva.

Ingo Falk Pasch Wallersberg: Slovensko tožilstvo se mora posloviti od ošabne samovolje

Avtor v komentarju ostro kritizira državno tožilstvo in se sprašuje, če je bil že narejen obračun strahotne škode, ki jo je slovensko javno, danes državno tožilstvo zagrešilo: uničenje življenja mnogih ljudi in neizmerno premoženjsko škodo. Ob tem poleg dr. Jožeta Pučnika omeni tudi pesnika Gregorja Strnišo. Omenja tudi neuspešnost tožilstva pri kriminalnih malverzacijah naših bank, nerazumno oprostilno sodbo proti oficirjem JLA, zaprtje nedolžnih ljudi v zapor. Prepričan je, da bi bilo potrebno jasno kadrovsko prečiščenje slovenskega sodstva in državnega tožilstva.

komentarkomunizemsodstvotožilstvoodgovornostpravosodje

Komentar Časnik.si

Ingo Falk Pasch Wallersberg: Slovensko tožilstvo se mora posloviti od ošabne samovolje

Avtor v komentarju ostro kritizira državno tožilstvo in se sprašuje, če je bil že narejen obračun strahotne škode, ki jo je slovensko javno, danes državno tožilstvo zagrešilo: uničenje življenja mnogih ljudi in neizmerno premoženjsko škodo. Ob tem poleg dr. Jožeta Pučnika omeni tudi pesnika Gregorja Strnišo. Omenja tudi neuspešnost tožilstva pri kriminalnih malverzacijah naših bank, nerazumno oprostilno sodbo proti oficirjem JLA, zaprtje nedolžnih ljudi v zapor. Prepričan je, da bi bilo potrebno jasno kadrovsko prečiščenje slovenskega sodstva in državnega tožilstva.

VEČ ...|9. 6. 2021
Ingo Falk Pasch Wallersberg: Slovensko tožilstvo se mora posloviti od ošabne samovolje

Avtor v komentarju ostro kritizira državno tožilstvo in se sprašuje, če je bil že narejen obračun strahotne škode, ki jo je slovensko javno, danes državno tožilstvo zagrešilo: uničenje življenja mnogih ljudi in neizmerno premoženjsko škodo. Ob tem poleg dr. Jožeta Pučnika omeni tudi pesnika Gregorja Strnišo. Omenja tudi neuspešnost tožilstva pri kriminalnih malverzacijah naših bank, nerazumno oprostilno sodbo proti oficirjem JLA, zaprtje nedolžnih ljudi v zapor. Prepričan je, da bi bilo potrebno jasno kadrovsko prečiščenje slovenskega sodstva in državnega tožilstva.

Ingo Falk Pasch Wallersberg

komentarkomunizemsodstvotožilstvoodgovornostpravosodje

Komentar Domovina.je

VEČ ...|7. 6. 2021
Samo ja pomeni ja je pravzaprav korak v smer vzdržnosti pred poroko

V petek so poslanci skoraj soglasno potrdili spremembo kazenskega zakonika, ki na področju spolnih zlorab in posilstev uvaja načelo samo ja pomeni ja. Spolno občevanje brez jasne svobodne privolitve je po novem kaznivo dejanje. Prej se je za kaznivo dejanje štelo, če je nekdo drugega v spolno občevanje prisilil z uporabo sile.

Pobudnik zakonske spremembe je inštitut 8. marec, feministična organizacija, ki pa je k podpori prepričala praktično vse poslanske skupine. Namen zakona je, kot smo lahko razbrali iz predloga in razprave, da se opolnomoči žrtve, omogoči lažji pregon storilcev in da kot družba jasno izrazimo, da želimo, da je telo posameznika spoštovano, spolna nedotakljivost pa učinkovito zaščitena …

Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Samo ja pomeni ja je pravzaprav korak v smer vzdržnosti pred poroko

V petek so poslanci skoraj soglasno potrdili spremembo kazenskega zakonika, ki na področju spolnih zlorab in posilstev uvaja načelo samo ja pomeni ja. Spolno občevanje brez jasne svobodne privolitve je po novem kaznivo dejanje. Prej se je za kaznivo dejanje štelo, če je nekdo drugega v spolno občevanje prisilil z uporabo sile.

Pobudnik zakonske spremembe je inštitut 8. marec, feministična organizacija, ki pa je k podpori prepričala praktično vse poslanske skupine. Namen zakona je, kot smo lahko razbrali iz predloga in razprave, da se opolnomoči žrtve, omogoči lažji pregon storilcev in da kot družba jasno izrazimo, da želimo, da je telo posameznika spoštovano, spolna nedotakljivost pa učinkovito zaščitena …

Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

komentarpolitikadružbapravoodnosi

Komentar Domovina.je

Samo ja pomeni ja je pravzaprav korak v smer vzdržnosti pred poroko

V petek so poslanci skoraj soglasno potrdili spremembo kazenskega zakonika, ki na področju spolnih zlorab in posilstev uvaja načelo samo ja pomeni ja. Spolno občevanje brez jasne svobodne privolitve je po novem kaznivo dejanje. Prej se je za kaznivo dejanje štelo, če je nekdo drugega v spolno občevanje prisilil z uporabo sile.

Pobudnik zakonske spremembe je inštitut 8. marec, feministična organizacija, ki pa je k podpori prepričala praktično vse poslanske skupine. Namen zakona je, kot smo lahko razbrali iz predloga in razprave, da se opolnomoči žrtve, omogoči lažji pregon storilcev in da kot družba jasno izrazimo, da želimo, da je telo posameznika spoštovano, spolna nedotakljivost pa učinkovito zaščitena …

Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

VEČ ...|7. 6. 2021
Samo ja pomeni ja je pravzaprav korak v smer vzdržnosti pred poroko

V petek so poslanci skoraj soglasno potrdili spremembo kazenskega zakonika, ki na področju spolnih zlorab in posilstev uvaja načelo samo ja pomeni ja. Spolno občevanje brez jasne svobodne privolitve je po novem kaznivo dejanje. Prej se je za kaznivo dejanje štelo, če je nekdo drugega v spolno občevanje prisilil z uporabo sile.

Pobudnik zakonske spremembe je inštitut 8. marec, feministična organizacija, ki pa je k podpori prepričala praktično vse poslanske skupine. Namen zakona je, kot smo lahko razbrali iz predloga in razprave, da se opolnomoči žrtve, omogoči lažji pregon storilcev in da kot družba jasno izrazimo, da želimo, da je telo posameznika spoštovano, spolna nedotakljivost pa učinkovito zaščitena …

Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Peter Merše

komentarpolitikadružbapravoodnosi

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|17. 5. 2021
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o epidemiji, medijski krajini in problemih slovenskega sodstva

V oddaji smo gostili Vrhova sodnika Barbaro in Jana Zobca. Spregovorila ta o nekaterih primerih na vrhovnem sodišču, epidemiji, medijski krajini, pa tudi o temeljnih problemih slovenskega sodstva ter o srditosti napadov na koalicijo, na vlado in na pomladni blok slovenske politike.


 

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o epidemiji, medijski krajini in problemih slovenskega sodstva

V oddaji smo gostili Vrhova sodnika Barbaro in Jana Zobca. Spregovorila ta o nekaterih primerih na vrhovnem sodišču, epidemiji, medijski krajini, pa tudi o temeljnih problemih slovenskega sodstva ter o srditosti napadov na koalicijo, na vlado in na pomladni blok slovenske politike.


 

svpmsodiščepravopogovorpolitikaepidemija

Spoznanje več, predsodek manj

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o epidemiji, medijski krajini in problemih slovenskega sodstva

V oddaji smo gostili Vrhova sodnika Barbaro in Jana Zobca. Spregovorila ta o nekaterih primerih na vrhovnem sodišču, epidemiji, medijski krajini, pa tudi o temeljnih problemih slovenskega sodstva ter o srditosti napadov na koalicijo, na vlado in na pomladni blok slovenske politike.


 

VEČ ...|17. 5. 2021
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o epidemiji, medijski krajini in problemih slovenskega sodstva

V oddaji smo gostili Vrhova sodnika Barbaro in Jana Zobca. Spregovorila ta o nekaterih primerih na vrhovnem sodišču, epidemiji, medijski krajini, pa tudi o temeljnih problemih slovenskega sodstva ter o srditosti napadov na koalicijo, na vlado in na pomladni blok slovenske politike.


 

Alen Salihović

svpmsodiščepravopogovorpolitikaepidemija

Komentar Časnik.si

VEČ ...|26. 8. 2020
Igor Podbrežnik: Jamnikova mati in Radonjić prepričana, da Novič ni moril, a to pravosodja ne ustavi

Klemen Jaklič, ki ga kolegi sodniki vedno povozijo in mu je dovoljeno pisati ločena menja, v zadevi Novič ni obupal. Verjame, da na koncu vedno zmaga resnica. Kaj pa Novič, kdo mu lahko povrne ime, uničeno življenje, na silo zaključeno znanstveno kariero. In vsem njegovim domačim, ki z njim preživljajo vse te preizkušnje in krivice? Kaj pa gospa Jamnik, mama žrtve skrbno načrtovanega umora, ki je prepričana, da morilec ni Novič. Ji bo zdravje še služilo do dne, ko bo lahko zvedela, kdo je v resnici morilec njenega sina.

Igor Podbrežnik: Jamnikova mati in Radonjić prepričana, da Novič ni moril, a to pravosodja ne ustavi

Klemen Jaklič, ki ga kolegi sodniki vedno povozijo in mu je dovoljeno pisati ločena menja, v zadevi Novič ni obupal. Verjame, da na koncu vedno zmaga resnica. Kaj pa Novič, kdo mu lahko povrne ime, uničeno življenje, na silo zaključeno znanstveno kariero. In vsem njegovim domačim, ki z njim preživljajo vse te preizkušnje in krivice? Kaj pa gospa Jamnik, mama žrtve skrbno načrtovanega umora, ki je prepričana, da morilec ni Novič. Ji bo zdravje še služilo do dne, ko bo lahko zvedela, kdo je v resnici morilec njenega sina.

pravokomentar

Komentar Časnik.si

Igor Podbrežnik: Jamnikova mati in Radonjić prepričana, da Novič ni moril, a to pravosodja ne ustavi
Klemen Jaklič, ki ga kolegi sodniki vedno povozijo in mu je dovoljeno pisati ločena menja, v zadevi Novič ni obupal. Verjame, da na koncu vedno zmaga resnica. Kaj pa Novič, kdo mu lahko povrne ime, uničeno življenje, na silo zaključeno znanstveno kariero. In vsem njegovim domačim, ki z njim preživljajo vse te preizkušnje in krivice? Kaj pa gospa Jamnik, mama žrtve skrbno načrtovanega umora, ki je prepričana, da morilec ni Novič. Ji bo zdravje še služilo do dne, ko bo lahko zvedela, kdo je v resnici morilec njenega sina.
VEČ ...|26. 8. 2020
Igor Podbrežnik: Jamnikova mati in Radonjić prepričana, da Novič ni moril, a to pravosodja ne ustavi
Klemen Jaklič, ki ga kolegi sodniki vedno povozijo in mu je dovoljeno pisati ločena menja, v zadevi Novič ni obupal. Verjame, da na koncu vedno zmaga resnica. Kaj pa Novič, kdo mu lahko povrne ime, uničeno življenje, na silo zaključeno znanstveno kariero. In vsem njegovim domačim, ki z njim preživljajo vse te preizkušnje in krivice? Kaj pa gospa Jamnik, mama žrtve skrbno načrtovanega umora, ki je prepričana, da morilec ni Novič. Ji bo zdravje še služilo do dne, ko bo lahko zvedela, kdo je v resnici morilec njenega sina.

Igor Podbrežnik

pravokomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 3. 2020
Dr. Deisinger: Roke pri spremenjenju zakonodaje se da zmanjšati

Predsednik vlade Janez Janša je ustavne pravnike vprašal, kje vidijo rešitev, da bi v trenutnih razmerah, ko se država sooča s koronavirusom, skrajšali čas od sprejetja interventnih zakonov v državnem zboru do njihove razglasitve. Trenutni najkrajši možni čas je namreč osem dni. To po navedbah premierja v času spopadanja s koronavirusom ne glede na možno soglasje oz. večino v državnem zboru preprečuje hitro intervencijo preko zakona. To roke je mogoče skrajšati, je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal nekdanji ustavni sodnik dr. Mitja Deisinger.

Dr. Deisinger: Roke pri spremenjenju zakonodaje se da zmanjšati

Predsednik vlade Janez Janša je ustavne pravnike vprašal, kje vidijo rešitev, da bi v trenutnih razmerah, ko se država sooča s koronavirusom, skrajšali čas od sprejetja interventnih zakonov v državnem zboru do njihove razglasitve. Trenutni najkrajši možni čas je namreč osem dni. To po navedbah premierja v času spopadanja s koronavirusom ne glede na možno soglasje oz. večino v državnem zboru preprečuje hitro intervencijo preko zakona. To roke je mogoče skrajšati, je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal nekdanji ustavni sodnik dr. Mitja Deisinger.

vladapravozakonodaja

Informativni prispevki

Dr. Deisinger: Roke pri spremenjenju zakonodaje se da zmanjšati
Predsednik vlade Janez Janša je ustavne pravnike vprašal, kje vidijo rešitev, da bi v trenutnih razmerah, ko se država sooča s koronavirusom, skrajšali čas od sprejetja interventnih zakonov v državnem zboru do njihove razglasitve. Trenutni najkrajši možni čas je namreč osem dni. To po navedbah premierja v času spopadanja s koronavirusom ne glede na možno soglasje oz. večino v državnem zboru preprečuje hitro intervencijo preko zakona. To roke je mogoče skrajšati, je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal nekdanji ustavni sodnik dr. Mitja Deisinger.
VEČ ...|24. 3. 2020
Dr. Deisinger: Roke pri spremenjenju zakonodaje se da zmanjšati
Predsednik vlade Janez Janša je ustavne pravnike vprašal, kje vidijo rešitev, da bi v trenutnih razmerah, ko se država sooča s koronavirusom, skrajšali čas od sprejetja interventnih zakonov v državnem zboru do njihove razglasitve. Trenutni najkrajši možni čas je namreč osem dni. To po navedbah premierja v času spopadanja s koronavirusom ne glede na možno soglasje oz. večino v državnem zboru preprečuje hitro intervencijo preko zakona. To roke je mogoče skrajšati, je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal nekdanji ustavni sodnik dr. Mitja Deisinger.

Alen Salihović

vladapravozakonodaja

Svetovalnica

VEČ ...|23. 5. 2019
Kako do brezplačne pravne pomoči?

Kdo je upravičen do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka? Za katere vrste pravnih storitev se lahko dodeli brezplačna pravna pomoč? Na ta in podobna vprašanja je v Svetovalnici odgovarjala pravnica Ana Marija Fartek.

Kako do brezplačne pravne pomoči?

Kdo je upravičen do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka? Za katere vrste pravnih storitev se lahko dodeli brezplačna pravna pomoč? Na ta in podobna vprašanja je v Svetovalnici odgovarjala pravnica Ana Marija Fartek.

svetovanjepravopravna pomoč

Svetovalnica

Kako do brezplačne pravne pomoči?
Kdo je upravičen do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka? Za katere vrste pravnih storitev se lahko dodeli brezplačna pravna pomoč? Na ta in podobna vprašanja je v Svetovalnici odgovarjala pravnica Ana Marija Fartek.
VEČ ...|23. 5. 2019
Kako do brezplačne pravne pomoči?
Kdo je upravičen do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka? Za katere vrste pravnih storitev se lahko dodeli brezplačna pravna pomoč? Na ta in podobna vprašanja je v Svetovalnici odgovarjala pravnica Ana Marija Fartek.

Blaž Lesnik

svetovanjepravopravna pomoč

Svetovalnica

VEČ ...|11. 9. 2018
O notarskih storitvah

Tokrat je bila z nami notarka Marjeta Cotman. Govorili smo različnih storitvah, ki jih lahko opravite v notarski pisarni, o pristojnostih in odgovornostih, ki jo imajo.

O notarskih storitvah

Tokrat je bila z nami notarka Marjeta Cotman. Govorili smo različnih storitvah, ki jih lahko opravite v notarski pisarni, o pristojnostih in odgovornostih, ki jo imajo.

notarsvetovanjepravo

Svetovalnica

O notarskih storitvah
Tokrat je bila z nami notarka Marjeta Cotman. Govorili smo različnih storitvah, ki jih lahko opravite v notarski pisarni, o pristojnostih in odgovornostih, ki jo imajo.
VEČ ...|11. 9. 2018
O notarskih storitvah
Tokrat je bila z nami notarka Marjeta Cotman. Govorili smo različnih storitvah, ki jih lahko opravite v notarski pisarni, o pristojnostih in odgovornostih, ki jo imajo.

Tanja Dominko

notarsvetovanjepravo

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|6. 8. 2018
Vrhovni sodnik Jan Zobec o avtoritativnosti sodišč

S tokratnim gostom, vrhovnim sodnikom Janom Zobcem, smo se pogovarjali o vprašanju avtoritarnosti v pravu, kot dediščine totalitarne preteklosti.

Vrhovni sodnik Jan Zobec o avtoritativnosti sodišč

S tokratnim gostom, vrhovnim sodnikom Janom Zobcem, smo se pogovarjali o vprašanju avtoritarnosti v pravu, kot dediščine totalitarne preteklosti.

družbapogovorpolitikapravosodišča

Spoznanje več, predsodek manj

Vrhovni sodnik Jan Zobec o avtoritativnosti sodišč
S tokratnim gostom, vrhovnim sodnikom Janom Zobcem, smo se pogovarjali o vprašanju avtoritarnosti v pravu, kot dediščine totalitarne preteklosti.
VEČ ...|6. 8. 2018
Vrhovni sodnik Jan Zobec o avtoritativnosti sodišč
S tokratnim gostom, vrhovnim sodnikom Janom Zobcem, smo se pogovarjali o vprašanju avtoritarnosti v pravu, kot dediščine totalitarne preteklosti.

Alen Salihović

družbapogovorpolitikapravosodišča

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|16. 7. 2018
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o pretiranem formalizmu v slovenski ustavnosodni praksi in drugem

Naš gost je bil ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. Z njim smo se ustavili ob nekaterih zadnjih odločitvah ustavnih sodnikov, posebej nas je zanimalo njegove ločeno odklonilno mnenje z naslovom: »O pretiranem formalizmu v slovenski ustavnosodni praksi ali skupaj z vodo, v kateri kopaš otroka, ne vrzi proč tudi otroka. Spregovoril pa je tudi o judikaturi slovenskega Ustavnega sodišča. V oddaji so z vprašanji sodelovali še poslušalci.

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o pretiranem formalizmu v slovenski ustavnosodni praksi in drugem

Naš gost je bil ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. Z njim smo se ustavili ob nekaterih zadnjih odločitvah ustavnih sodnikov, posebej nas je zanimalo njegove ločeno odklonilno mnenje z naslovom: »O pretiranem formalizmu v slovenski ustavnosodni praksi ali skupaj z vodo, v kateri kopaš otroka, ne vrzi proč tudi otroka. Spregovoril pa je tudi o judikaturi slovenskega Ustavnega sodišča. V oddaji so z vprašanji sodelovali še poslušalci.

družbapolitikapravoustava

Spoznanje več, predsodek manj

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o pretiranem formalizmu v slovenski ustavnosodni praksi in drugem
Naš gost je bil ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. Z njim smo se ustavili ob nekaterih zadnjih odločitvah ustavnih sodnikov, posebej nas je zanimalo njegove ločeno odklonilno mnenje z naslovom: »O pretiranem formalizmu v slovenski ustavnosodni praksi ali skupaj z vodo, v kateri kopaš otroka, ne vrzi proč tudi otroka. Spregovoril pa je tudi o judikaturi slovenskega Ustavnega sodišča. V oddaji so z vprašanji sodelovali še poslušalci.
VEČ ...|16. 7. 2018
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o pretiranem formalizmu v slovenski ustavnosodni praksi in drugem
Naš gost je bil ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. Z njim smo se ustavili ob nekaterih zadnjih odločitvah ustavnih sodnikov, posebej nas je zanimalo njegove ločeno odklonilno mnenje z naslovom: »O pretiranem formalizmu v slovenski ustavnosodni praksi ali skupaj z vodo, v kateri kopaš otroka, ne vrzi proč tudi otroka. Spregovoril pa je tudi o judikaturi slovenskega Ustavnega sodišča. V oddaji so z vprašanji sodelovali še poslušalci.

Alen Salihović

družbapolitikapravoustava

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|24. 10. 2021
Jože Černe - Pričevanje 1. del

V oddaji Moja zgodba smo se tokrat ustavili ob knjigi Moč spominov avtorja Jožeta Černeta. Gre za spomine na življenje v Kozarjah, na Vrhovcih in Brdu pri Ljubljani pred, med in po drugi svetovni vojni! Jože Černe, inženir strojništva in akademski glasbenik pevec, solist v Koroškem in kasneje Ribniškem oktetu ima zelo dober spomin in dogodke iz svoje mladosti je delil tudi z nami. Prisluhnete lahko 1. delu pričevanja.

Jože Černe - Pričevanje 1. del

V oddaji Moja zgodba smo se tokrat ustavili ob knjigi Moč spominov avtorja Jožeta Černeta. Gre za spomine na življenje v Kozarjah, na Vrhovcih in Brdu pri Ljubljani pred, med in po drugi svetovni vojni! Jože Černe, inženir strojništva in akademski glasbenik pevec, solist v Koroškem in kasneje Ribniškem oktetu ima zelo dober spomin in dogodke iz svoje mladosti je delil tudi z nami. Prisluhnete lahko 1. delu pričevanja.

Jože Bartolj

spominpolitikaJože ČerneMoč spominovKozarje Vrhovci Brdo med vojno

Komentar tedna

VEČ ...|22. 10. 2021
Alenka Puhar: O pogromih in strelih

Javni prostor je poln izrazov, ki imajo komaj kakšno zvezo z opisanim predmetom in dejanjem, poln je sramotilnih in žaljivih besed, pretiravanj in diskreditiranj. Tako v komenatrju tedna ramišlja prevajalka in publicistka Alenka Puhar.

Alenka Puhar: O pogromih in strelih

Javni prostor je poln izrazov, ki imajo komaj kakšno zvezo z opisanim predmetom in dejanjem, poln je sramotilnih in žaljivih besed, pretiravanj in diskreditiranj. Tako v komenatrju tedna ramišlja prevajalka in publicistka Alenka Puhar.

Alenka Puhar

komentar

Naš gost

VEČ ...|23. 10. 2021
Misijonar p. Miha Drevenšek - spominska oddaja

Deset let mineva od smrti patra minorita, ki je postal tudi gradbenik, novinar, tiskar, mizar, ključavničar, mehanik ... bil po duši glasbenik, predvsem pa zagovornik revnih in človek z véliko začetnico. Prisluhnite p. Mihi Drevenšku.

Misijonar p. Miha Drevenšek - spominska oddaja

Deset let mineva od smrti patra minorita, ki je postal tudi gradbenik, novinar, tiskar, mizar, ključavničar, mehanik ... bil po duši glasbenik, predvsem pa zagovornik revnih in človek z véliko začetnico. Prisluhnite p. Mihi Drevenšku.

Marjan Bunič

spominživljenjemisijonarZambijapogovorduhovnostglasba

Sol in luč

VEČ ...|26. 10. 2021
Molitev in minevanje.

Mesec oktober je molitvi še posebej posvečen. Izbrali smo nekaj najbolj osebnih pričevanj o molitvi, ki so jih zbrali na spletni strani Aleteia.si.

Molitev in minevanje.

Mesec oktober je molitvi še posebej posvečen. Izbrali smo nekaj najbolj osebnih pričevanj o molitvi, ki so jih zbrali na spletni strani Aleteia.si.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Duhovna misel

VEČ ...|28. 10. 2021
Po nasvet k Bogu

Molitev k Bogu je temelj pomembnih odločitev pri …

Po nasvet k Bogu

Molitev k Bogu je temelj pomembnih odločitev pri …

Luka Tul

duhovnost

Zgodbe za otroke

VEČ ...|26. 10. 2021
Čudežno drevo

Avstrijska pravljica pripoveduje o neumnem Hanslu, ki bi bil danes gotovo olimpijski prvak v prostem plezanju. Zakaj? Prisluhnite pravljici, pa boste slišali.

Čudežno drevo

Avstrijska pravljica pripoveduje o neumnem Hanslu, ki bi bil danes gotovo olimpijski prvak v prostem plezanju. Zakaj? Prisluhnite pravljici, pa boste slišali.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 10. 2021
Hiša kulture Celje - Miha Firšt

Član programske ekipe Hiše kulture Celje predstavlja novo sezono, ki so jo poimenovali “Koncentracija”.

Hiša kulture Celje - Miha Firšt

Član programske ekipe Hiše kulture Celje predstavlja novo sezono, ki so jo poimenovali “Koncentracija”.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Komentar Družina

VEČ ...|28. 10. 2021
Blaž Jezersek: Nimamo se česa bati

Vsa zgodovina odrešenja od prvih staršev naprej deli ljudi na tiste, ki so Bogu zaupali, in druge, ki mu niso.

Blaž Jezersek: Nimamo se česa bati

Vsa zgodovina odrešenja od prvih staršev naprej deli ljudi na tiste, ki so Bogu zaupali, in druge, ki mu niso.

Blaž Jezersek

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|28. 10. 2021
Spominjamo se dne 28. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 28. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|28. 10. 2021
EcoSija - sveča Zvezda

V celoti trajnostno reciklirana sveča blagovne znamke EcoSija je inovacija slovenskega podjetja in trenutno posebnost na svetu. Sveča Zvezda, narejena iz recikliranih materialov na tekoči vosek, v celoti dogori. Predstavil jo je Klemen Peljhan. 

EcoSija - sveča Zvezda

V celoti trajnostno reciklirana sveča blagovne znamke EcoSija je inovacija slovenskega podjetja in trenutno posebnost na svetu. Sveča Zvezda, narejena iz recikliranih materialov na tekoči vosek, v celoti dogori. Predstavil jo je Klemen Peljhan. 

Nataša Ličen

izobraževanjepodjetništvodružba