Življenje išče pot

VEČ ...|27. 4. 2022
Praznovanje Velike noči v Ukrajini in pri grkokatoličanih pri nas

Smo v drugem velikonočnem tednu in vojna v Ukrajini še kar traja. Zato bo danes naš gost ukrajinski župnik grkokatoliške skupnosti v Metliki g. Ivan Skalivsky, ki nam bo malo več povedal o njihovih navadah praznovanja Velike noči in o načinu posta, ki ga poznajo pred prazniki.

Praznovanje Velike noči v Ukrajini in pri grkokatoličanih pri nas

Smo v drugem velikonočnem tednu in vojna v Ukrajini še kar traja. Zato bo danes naš gost ukrajinski župnik grkokatoliške skupnosti v Metliki g. Ivan Skalivsky, ki nam bo malo več povedal o njihovih navadah praznovanja Velike noči in o načinu posta, ki ga poznajo pred prazniki.

pravoslavni postukrajinski beguncigrkokatoliška bogoslužja

Življenje išče pot

Praznovanje Velike noči v Ukrajini in pri grkokatoličanih pri nas

Smo v drugem velikonočnem tednu in vojna v Ukrajini še kar traja. Zato bo danes naš gost ukrajinski župnik grkokatoliške skupnosti v Metliki g. Ivan Skalivsky, ki nam bo malo več povedal o njihovih navadah praznovanja Velike noči in o načinu posta, ki ga poznajo pred prazniki.

VEČ ...|27. 4. 2022
Praznovanje Velike noči v Ukrajini in pri grkokatoličanih pri nas

Smo v drugem velikonočnem tednu in vojna v Ukrajini še kar traja. Zato bo danes naš gost ukrajinski župnik grkokatoliške skupnosti v Metliki g. Ivan Skalivsky, ki nam bo malo več povedal o njihovih navadah praznovanja Velike noči in o načinu posta, ki ga poznajo pred prazniki.

s. Meta Potočnik

pravoslavni postukrajinski beguncigrkokatoliška bogoslužja

Življenje išče pot

VEČ ...|25. 4. 2022
Kdo so grkokatoliški kristjani v Sloveniji?

Zaradi vojne v Ukrajini smo postali pozornejši na razlike med pravoslavnimi kristjani in grkokatoličani, ki v Ukrajini živijo že dolgo časa, poznamo jih tudi v Sloveniji. Ukrajinec in župnik Ivan Skalivsky, posvečen je bil lansko leto, ki oskrbuje grkokatoliške vernike v Metliki, je danes naš gost.

Kdo so grkokatoliški kristjani v Sloveniji?

Zaradi vojne v Ukrajini smo postali pozornejši na razlike med pravoslavnimi kristjani in grkokatoličani, ki v Ukrajini živijo že dolgo časa, poznamo jih tudi v Sloveniji. Ukrajinec in župnik Ivan Skalivsky, posvečen je bil lansko leto, ki oskrbuje grkokatoliške vernike v Metliki, je danes naš gost.

grkokatoliška Cerkev v SlovenijiKijevska Rusijapravoslavje in katoliška Cerkev

Življenje išče pot

Kdo so grkokatoliški kristjani v Sloveniji?

Zaradi vojne v Ukrajini smo postali pozornejši na razlike med pravoslavnimi kristjani in grkokatoličani, ki v Ukrajini živijo že dolgo časa, poznamo jih tudi v Sloveniji. Ukrajinec in župnik Ivan Skalivsky, posvečen je bil lansko leto, ki oskrbuje grkokatoliške vernike v Metliki, je danes naš gost.

VEČ ...|25. 4. 2022
Kdo so grkokatoliški kristjani v Sloveniji?

Zaradi vojne v Ukrajini smo postali pozornejši na razlike med pravoslavnimi kristjani in grkokatoličani, ki v Ukrajini živijo že dolgo časa, poznamo jih tudi v Sloveniji. Ukrajinec in župnik Ivan Skalivsky, posvečen je bil lansko leto, ki oskrbuje grkokatoliške vernike v Metliki, je danes naš gost.

s. Meta Potočnik

grkokatoliška Cerkev v SlovenijiKijevska Rusijapravoslavje in katoliška Cerkev

Svetovalnica

VEČ ...|28. 1. 2022
Delo od doma

Na daljavo smo gostili pravnico Nino Scortegagna Kavčnik, ki je specializirana za področje delovnega prava. Tema pogovora je bilo delo od doma, in sicer smo pojasnili, kako je glede stroškov, ki nastanejo doma, pa tudi, kako je glede opreme, ki jo delavec potrebuje. V drugem delu oddaje smo se dotaknili koriščenja dopusta, kako moramo koristiti letni dopust in kako je s pravicami, če delodajalca zamenjamo. 

Delo od doma

Na daljavo smo gostili pravnico Nino Scortegagna Kavčnik, ki je specializirana za področje delovnega prava. Tema pogovora je bilo delo od doma, in sicer smo pojasnili, kako je glede stroškov, ki nastanejo doma, pa tudi, kako je glede opreme, ki jo delavec potrebuje. V drugem delu oddaje smo se dotaknili koriščenja dopusta, kako moramo koristiti letni dopust in kako je s pravicami, če delodajalca zamenjamo. 

svetovanjepravodelo

Svetovalnica

Delo od doma

Na daljavo smo gostili pravnico Nino Scortegagna Kavčnik, ki je specializirana za področje delovnega prava. Tema pogovora je bilo delo od doma, in sicer smo pojasnili, kako je glede stroškov, ki nastanejo doma, pa tudi, kako je glede opreme, ki jo delavec potrebuje. V drugem delu oddaje smo se dotaknili koriščenja dopusta, kako moramo koristiti letni dopust in kako je s pravicami, če delodajalca zamenjamo. 

VEČ ...|28. 1. 2022
Delo od doma

Na daljavo smo gostili pravnico Nino Scortegagna Kavčnik, ki je specializirana za področje delovnega prava. Tema pogovora je bilo delo od doma, in sicer smo pojasnili, kako je glede stroškov, ki nastanejo doma, pa tudi, kako je glede opreme, ki jo delavec potrebuje. V drugem delu oddaje smo se dotaknili koriščenja dopusta, kako moramo koristiti letni dopust in kako je s pravicami, če delodajalca zamenjamo. 

Tanja Dominko

svetovanjepravodelo

Pogovor o

VEČ ...|29. 12. 2021
Pogovor s predsednikom Nove Slovenije Matejem Toninom

Gosta smo vprašali kako ocenjuje napredek države v zadnjih 30-ih letih, kako delo vlade in posebej strankine ministrske ekipe v iztekajočem se letu, kako predsedovanje Svetu EU, pa tudi, kakšne izzive si je stranka zadala v volilnem programu in kako vidi sodelovanje med strankami. 

Pogovor s predsednikom Nove Slovenije Matejem Toninom

Gosta smo vprašali kako ocenjuje napredek države v zadnjih 30-ih letih, kako delo vlade in posebej strankine ministrske ekipe v iztekajočem se letu, kako predsedovanje Svetu EU, pa tudi, kakšne izzive si je stranka zadala v volilnem programu in kako vidi sodelovanje med strankami. 

politikavladapredsedovanjeopozicijaSlovenska vojskapravodružinepokojnine

Pogovor o

Pogovor s predsednikom Nove Slovenije Matejem Toninom

Gosta smo vprašali kako ocenjuje napredek države v zadnjih 30-ih letih, kako delo vlade in posebej strankine ministrske ekipe v iztekajočem se letu, kako predsedovanje Svetu EU, pa tudi, kakšne izzive si je stranka zadala v volilnem programu in kako vidi sodelovanje med strankami. 

VEČ ...|29. 12. 2021
Pogovor s predsednikom Nove Slovenije Matejem Toninom

Gosta smo vprašali kako ocenjuje napredek države v zadnjih 30-ih letih, kako delo vlade in posebej strankine ministrske ekipe v iztekajočem se letu, kako predsedovanje Svetu EU, pa tudi, kakšne izzive si je stranka zadala v volilnem programu in kako vidi sodelovanje med strankami. 

Tanja Dominko

politikavladapredsedovanjeopozicijaSlovenska vojskapravodružinepokojnine

Komentar Časnik.si

VEČ ...|27. 10. 2021
Matevž Sedej: Kaj ima Sophie in ‘t Veld prav?

Kaj se bo zgodilo po obisku nizozemske evroposlanke glede vladavine prava ali svobode medijev pri nas? Ali lahko račnamo na dejansko izboljšanje ali bo oz. je šlo za nov korak v politični tekmi? Zakaj se mora Slovenija postaviti jasno za spoštovanje pravnega reda EU in razločevati med argumenti Poljske in Madžarske? Komentator piše tudi o tem, da mora SDS misliti na to, koga bodo izbirali za partnerja po pričakovani zmagi na volitvah.

Matevž Sedej: Kaj ima Sophie in ‘t Veld prav?

Kaj se bo zgodilo po obisku nizozemske evroposlanke glede vladavine prava ali svobode medijev pri nas? Ali lahko račnamo na dejansko izboljšanje ali bo oz. je šlo za nov korak v politični tekmi? Zakaj se mora Slovenija postaviti jasno za spoštovanje pravnega reda EU in razločevati med argumenti Poljske in Madžarske? Komentator piše tudi o tem, da mora SDS misliti na to, koga bodo izbirali za partnerja po pričakovani zmagi na volitvah.

komentarpolitikapravomediji

Komentar Časnik.si

Matevž Sedej: Kaj ima Sophie in ‘t Veld prav?

Kaj se bo zgodilo po obisku nizozemske evroposlanke glede vladavine prava ali svobode medijev pri nas? Ali lahko račnamo na dejansko izboljšanje ali bo oz. je šlo za nov korak v politični tekmi? Zakaj se mora Slovenija postaviti jasno za spoštovanje pravnega reda EU in razločevati med argumenti Poljske in Madžarske? Komentator piše tudi o tem, da mora SDS misliti na to, koga bodo izbirali za partnerja po pričakovani zmagi na volitvah.

VEČ ...|27. 10. 2021
Matevž Sedej: Kaj ima Sophie in ‘t Veld prav?

Kaj se bo zgodilo po obisku nizozemske evroposlanke glede vladavine prava ali svobode medijev pri nas? Ali lahko račnamo na dejansko izboljšanje ali bo oz. je šlo za nov korak v politični tekmi? Zakaj se mora Slovenija postaviti jasno za spoštovanje pravnega reda EU in razločevati med argumenti Poljske in Madžarske? Komentator piše tudi o tem, da mora SDS misliti na to, koga bodo izbirali za partnerja po pričakovani zmagi na volitvah.

Matevž Sedej

komentarpolitikapravomediji

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|9. 8. 2021
Vrhovna sodnika Zobec o vladavini prava, ki je prednostna naloga slovenskega predsedstva EU

Z vrhovnima sodnikoma Barbaro in Janom Zobcem smo spregovorili o vladavini prava tudi zato, ker je to ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Ali se Slovenijo res lahko postavi ob bok Madžarski in Poljski, je zgolj eno od vprašanj, ki smo ga zastavili gostoma.

Vrhovna sodnika Zobec o vladavini prava, ki je prednostna naloga slovenskega predsedstva EU

Z vrhovnima sodnikoma Barbaro in Janom Zobcem smo spregovorili o vladavini prava tudi zato, ker je to ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Ali se Slovenijo res lahko postavi ob bok Madžarski in Poljski, je zgolj eno od vprašanj, ki smo ga zastavili gostoma.

pravoeu2021patriaJanšavrhovno sodišče

Spoznanje več, predsodek manj

Vrhovna sodnika Zobec o vladavini prava, ki je prednostna naloga slovenskega predsedstva EU

Z vrhovnima sodnikoma Barbaro in Janom Zobcem smo spregovorili o vladavini prava tudi zato, ker je to ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Ali se Slovenijo res lahko postavi ob bok Madžarski in Poljski, je zgolj eno od vprašanj, ki smo ga zastavili gostoma.

VEČ ...|9. 8. 2021
Vrhovna sodnika Zobec o vladavini prava, ki je prednostna naloga slovenskega predsedstva EU

Z vrhovnima sodnikoma Barbaro in Janom Zobcem smo spregovorili o vladavini prava tudi zato, ker je to ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Ali se Slovenijo res lahko postavi ob bok Madžarski in Poljski, je zgolj eno od vprašanj, ki smo ga zastavili gostoma.

Radio Ognjišče

pravoeu2021patriaJanšavrhovno sodišče

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|18. 7. 2021
Leonid Pitamic (1885 - 1971)

Tokrat smo osvetlili življenje in delo klasika slovenske pravne znanosti Leonida Pitamica, avtorja knjige Država, ki je bil desetletja po vojni zamolčan, danes pa stroka znova ceni kot strokovnjaka, ki ga v marsičem še ni nihče presegel. Bil je prvi dekan pravne fakultete, sodeloval na pariški mirovni konferenci, bil veleposlanik Kraljevine Jugoslavije v ZDA, član arbitražnega sodišča v Haagu, plemenit človek, praktičen kristjan in dejaven na področju dobrodelnosti; med drugim je vodil Vincencijevo družbo.

Leonid Pitamic (1885 - 1971)

Tokrat smo osvetlili življenje in delo klasika slovenske pravne znanosti Leonida Pitamica, avtorja knjige Država, ki je bil desetletja po vojni zamolčan, danes pa stroka znova ceni kot strokovnjaka, ki ga v marsičem še ni nihče presegel. Bil je prvi dekan pravne fakultete, sodeloval na pariški mirovni konferenci, bil veleposlanik Kraljevine Jugoslavije v ZDA, član arbitražnega sodišča v Haagu, plemenit človek, praktičen kristjan in dejaven na področju dobrodelnosti; med drugim je vodil Vincencijevo družbo.

spominmednarodno pravoustavadržavanaroduniverzaSAZU

Graditelji slovenskega doma

Leonid Pitamic (1885 - 1971)

Tokrat smo osvetlili življenje in delo klasika slovenske pravne znanosti Leonida Pitamica, avtorja knjige Država, ki je bil desetletja po vojni zamolčan, danes pa stroka znova ceni kot strokovnjaka, ki ga v marsičem še ni nihče presegel. Bil je prvi dekan pravne fakultete, sodeloval na pariški mirovni konferenci, bil veleposlanik Kraljevine Jugoslavije v ZDA, član arbitražnega sodišča v Haagu, plemenit človek, praktičen kristjan in dejaven na področju dobrodelnosti; med drugim je vodil Vincencijevo družbo.

VEČ ...|18. 7. 2021
Leonid Pitamic (1885 - 1971)

Tokrat smo osvetlili življenje in delo klasika slovenske pravne znanosti Leonida Pitamica, avtorja knjige Država, ki je bil desetletja po vojni zamolčan, danes pa stroka znova ceni kot strokovnjaka, ki ga v marsičem še ni nihče presegel. Bil je prvi dekan pravne fakultete, sodeloval na pariški mirovni konferenci, bil veleposlanik Kraljevine Jugoslavije v ZDA, član arbitražnega sodišča v Haagu, plemenit človek, praktičen kristjan in dejaven na področju dobrodelnosti; med drugim je vodil Vincencijevo družbo.

Tone Gorjup

spominmednarodno pravoustavadržavanaroduniverzaSAZU

Komentar Časnik.si

VEČ ...|9. 6. 2021
Ingo Falk Pasch Wallersberg: Slovensko tožilstvo se mora posloviti od ošabne samovolje

Avtor v komentarju ostro kritizira državno tožilstvo in se sprašuje, če je bil že narejen obračun strahotne škode, ki jo je slovensko javno, danes državno tožilstvo zagrešilo: uničenje življenja mnogih ljudi in neizmerno premoženjsko škodo. Ob tem poleg dr. Jožeta Pučnika omeni tudi pesnika Gregorja Strnišo. Omenja tudi neuspešnost tožilstva pri kriminalnih malverzacijah naših bank, nerazumno oprostilno sodbo proti oficirjem JLA, zaprtje nedolžnih ljudi v zapor. Prepričan je, da bi bilo potrebno jasno kadrovsko prečiščenje slovenskega sodstva in državnega tožilstva.

Ingo Falk Pasch Wallersberg: Slovensko tožilstvo se mora posloviti od ošabne samovolje

Avtor v komentarju ostro kritizira državno tožilstvo in se sprašuje, če je bil že narejen obračun strahotne škode, ki jo je slovensko javno, danes državno tožilstvo zagrešilo: uničenje življenja mnogih ljudi in neizmerno premoženjsko škodo. Ob tem poleg dr. Jožeta Pučnika omeni tudi pesnika Gregorja Strnišo. Omenja tudi neuspešnost tožilstva pri kriminalnih malverzacijah naših bank, nerazumno oprostilno sodbo proti oficirjem JLA, zaprtje nedolžnih ljudi v zapor. Prepričan je, da bi bilo potrebno jasno kadrovsko prečiščenje slovenskega sodstva in državnega tožilstva.

komentarkomunizemsodstvotožilstvoodgovornostpravosodje

Komentar Časnik.si

Ingo Falk Pasch Wallersberg: Slovensko tožilstvo se mora posloviti od ošabne samovolje

Avtor v komentarju ostro kritizira državno tožilstvo in se sprašuje, če je bil že narejen obračun strahotne škode, ki jo je slovensko javno, danes državno tožilstvo zagrešilo: uničenje življenja mnogih ljudi in neizmerno premoženjsko škodo. Ob tem poleg dr. Jožeta Pučnika omeni tudi pesnika Gregorja Strnišo. Omenja tudi neuspešnost tožilstva pri kriminalnih malverzacijah naših bank, nerazumno oprostilno sodbo proti oficirjem JLA, zaprtje nedolžnih ljudi v zapor. Prepričan je, da bi bilo potrebno jasno kadrovsko prečiščenje slovenskega sodstva in državnega tožilstva.

VEČ ...|9. 6. 2021
Ingo Falk Pasch Wallersberg: Slovensko tožilstvo se mora posloviti od ošabne samovolje

Avtor v komentarju ostro kritizira državno tožilstvo in se sprašuje, če je bil že narejen obračun strahotne škode, ki jo je slovensko javno, danes državno tožilstvo zagrešilo: uničenje življenja mnogih ljudi in neizmerno premoženjsko škodo. Ob tem poleg dr. Jožeta Pučnika omeni tudi pesnika Gregorja Strnišo. Omenja tudi neuspešnost tožilstva pri kriminalnih malverzacijah naših bank, nerazumno oprostilno sodbo proti oficirjem JLA, zaprtje nedolžnih ljudi v zapor. Prepričan je, da bi bilo potrebno jasno kadrovsko prečiščenje slovenskega sodstva in državnega tožilstva.

Ingo Falk Pasch Wallersberg

komentarkomunizemsodstvotožilstvoodgovornostpravosodje

Komentar Domovina.je

VEČ ...|7. 6. 2021
Samo ja pomeni ja je pravzaprav korak v smer vzdržnosti pred poroko

V petek so poslanci skoraj soglasno potrdili spremembo kazenskega zakonika, ki na področju spolnih zlorab in posilstev uvaja načelo samo ja pomeni ja. Spolno občevanje brez jasne svobodne privolitve je po novem kaznivo dejanje. Prej se je za kaznivo dejanje štelo, če je nekdo drugega v spolno občevanje prisilil z uporabo sile.

Pobudnik zakonske spremembe je inštitut 8. marec, feministična organizacija, ki pa je k podpori prepričala praktično vse poslanske skupine. Namen zakona je, kot smo lahko razbrali iz predloga in razprave, da se opolnomoči žrtve, omogoči lažji pregon storilcev in da kot družba jasno izrazimo, da želimo, da je telo posameznika spoštovano, spolna nedotakljivost pa učinkovito zaščitena …

Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Samo ja pomeni ja je pravzaprav korak v smer vzdržnosti pred poroko

V petek so poslanci skoraj soglasno potrdili spremembo kazenskega zakonika, ki na področju spolnih zlorab in posilstev uvaja načelo samo ja pomeni ja. Spolno občevanje brez jasne svobodne privolitve je po novem kaznivo dejanje. Prej se je za kaznivo dejanje štelo, če je nekdo drugega v spolno občevanje prisilil z uporabo sile.

Pobudnik zakonske spremembe je inštitut 8. marec, feministična organizacija, ki pa je k podpori prepričala praktično vse poslanske skupine. Namen zakona je, kot smo lahko razbrali iz predloga in razprave, da se opolnomoči žrtve, omogoči lažji pregon storilcev in da kot družba jasno izrazimo, da želimo, da je telo posameznika spoštovano, spolna nedotakljivost pa učinkovito zaščitena …

Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

komentarpolitikadružbapravoodnosi

Komentar Domovina.je

Samo ja pomeni ja je pravzaprav korak v smer vzdržnosti pred poroko

V petek so poslanci skoraj soglasno potrdili spremembo kazenskega zakonika, ki na področju spolnih zlorab in posilstev uvaja načelo samo ja pomeni ja. Spolno občevanje brez jasne svobodne privolitve je po novem kaznivo dejanje. Prej se je za kaznivo dejanje štelo, če je nekdo drugega v spolno občevanje prisilil z uporabo sile.

Pobudnik zakonske spremembe je inštitut 8. marec, feministična organizacija, ki pa je k podpori prepričala praktično vse poslanske skupine. Namen zakona je, kot smo lahko razbrali iz predloga in razprave, da se opolnomoči žrtve, omogoči lažji pregon storilcev in da kot družba jasno izrazimo, da želimo, da je telo posameznika spoštovano, spolna nedotakljivost pa učinkovito zaščitena …

Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

VEČ ...|7. 6. 2021
Samo ja pomeni ja je pravzaprav korak v smer vzdržnosti pred poroko

V petek so poslanci skoraj soglasno potrdili spremembo kazenskega zakonika, ki na področju spolnih zlorab in posilstev uvaja načelo samo ja pomeni ja. Spolno občevanje brez jasne svobodne privolitve je po novem kaznivo dejanje. Prej se je za kaznivo dejanje štelo, če je nekdo drugega v spolno občevanje prisilil z uporabo sile.

Pobudnik zakonske spremembe je inštitut 8. marec, feministična organizacija, ki pa je k podpori prepričala praktično vse poslanske skupine. Namen zakona je, kot smo lahko razbrali iz predloga in razprave, da se opolnomoči žrtve, omogoči lažji pregon storilcev in da kot družba jasno izrazimo, da želimo, da je telo posameznika spoštovano, spolna nedotakljivost pa učinkovito zaščitena …

Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Peter Merše

komentarpolitikadružbapravoodnosi

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|17. 5. 2021
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o epidemiji, medijski krajini in problemih slovenskega sodstva

V oddaji smo gostili Vrhova sodnika Barbaro in Jana Zobca. Spregovorila ta o nekaterih primerih na vrhovnem sodišču, epidemiji, medijski krajini, pa tudi o temeljnih problemih slovenskega sodstva ter o srditosti napadov na koalicijo, na vlado in na pomladni blok slovenske politike.


 

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o epidemiji, medijski krajini in problemih slovenskega sodstva

V oddaji smo gostili Vrhova sodnika Barbaro in Jana Zobca. Spregovorila ta o nekaterih primerih na vrhovnem sodišču, epidemiji, medijski krajini, pa tudi o temeljnih problemih slovenskega sodstva ter o srditosti napadov na koalicijo, na vlado in na pomladni blok slovenske politike.


 

svpmsodiščepravopogovorpolitikaepidemija

Spoznanje več, predsodek manj

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o epidemiji, medijski krajini in problemih slovenskega sodstva

V oddaji smo gostili Vrhova sodnika Barbaro in Jana Zobca. Spregovorila ta o nekaterih primerih na vrhovnem sodišču, epidemiji, medijski krajini, pa tudi o temeljnih problemih slovenskega sodstva ter o srditosti napadov na koalicijo, na vlado in na pomladni blok slovenske politike.


 

VEČ ...|17. 5. 2021
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o epidemiji, medijski krajini in problemih slovenskega sodstva

V oddaji smo gostili Vrhova sodnika Barbaro in Jana Zobca. Spregovorila ta o nekaterih primerih na vrhovnem sodišču, epidemiji, medijski krajini, pa tudi o temeljnih problemih slovenskega sodstva ter o srditosti napadov na koalicijo, na vlado in na pomladni blok slovenske politike.


 

Alen Salihović

svpmsodiščepravopogovorpolitikaepidemija

Komentar Časnik.si

VEČ ...|26. 8. 2020
Igor Podbrežnik: Jamnikova mati in Radonjić prepričana, da Novič ni moril, a to pravosodja ne ustavi

Klemen Jaklič, ki ga kolegi sodniki vedno povozijo in mu je dovoljeno pisati ločena menja, v zadevi Novič ni obupal. Verjame, da na koncu vedno zmaga resnica. Kaj pa Novič, kdo mu lahko povrne ime, uničeno življenje, na silo zaključeno znanstveno kariero. In vsem njegovim domačim, ki z njim preživljajo vse te preizkušnje in krivice? Kaj pa gospa Jamnik, mama žrtve skrbno načrtovanega umora, ki je prepričana, da morilec ni Novič. Ji bo zdravje še služilo do dne, ko bo lahko zvedela, kdo je v resnici morilec njenega sina.

Igor Podbrežnik: Jamnikova mati in Radonjić prepričana, da Novič ni moril, a to pravosodja ne ustavi

Klemen Jaklič, ki ga kolegi sodniki vedno povozijo in mu je dovoljeno pisati ločena menja, v zadevi Novič ni obupal. Verjame, da na koncu vedno zmaga resnica. Kaj pa Novič, kdo mu lahko povrne ime, uničeno življenje, na silo zaključeno znanstveno kariero. In vsem njegovim domačim, ki z njim preživljajo vse te preizkušnje in krivice? Kaj pa gospa Jamnik, mama žrtve skrbno načrtovanega umora, ki je prepričana, da morilec ni Novič. Ji bo zdravje še služilo do dne, ko bo lahko zvedela, kdo je v resnici morilec njenega sina.

pravokomentar

Komentar Časnik.si

Igor Podbrežnik: Jamnikova mati in Radonjić prepričana, da Novič ni moril, a to pravosodja ne ustavi
Klemen Jaklič, ki ga kolegi sodniki vedno povozijo in mu je dovoljeno pisati ločena menja, v zadevi Novič ni obupal. Verjame, da na koncu vedno zmaga resnica. Kaj pa Novič, kdo mu lahko povrne ime, uničeno življenje, na silo zaključeno znanstveno kariero. In vsem njegovim domačim, ki z njim preživljajo vse te preizkušnje in krivice? Kaj pa gospa Jamnik, mama žrtve skrbno načrtovanega umora, ki je prepričana, da morilec ni Novič. Ji bo zdravje še služilo do dne, ko bo lahko zvedela, kdo je v resnici morilec njenega sina.
VEČ ...|26. 8. 2020
Igor Podbrežnik: Jamnikova mati in Radonjić prepričana, da Novič ni moril, a to pravosodja ne ustavi
Klemen Jaklič, ki ga kolegi sodniki vedno povozijo in mu je dovoljeno pisati ločena menja, v zadevi Novič ni obupal. Verjame, da na koncu vedno zmaga resnica. Kaj pa Novič, kdo mu lahko povrne ime, uničeno življenje, na silo zaključeno znanstveno kariero. In vsem njegovim domačim, ki z njim preživljajo vse te preizkušnje in krivice? Kaj pa gospa Jamnik, mama žrtve skrbno načrtovanega umora, ki je prepričana, da morilec ni Novič. Ji bo zdravje še služilo do dne, ko bo lahko zvedela, kdo je v resnici morilec njenega sina.

Igor Podbrežnik

pravokomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 3. 2020
Dr. Deisinger: Roke pri spremenjenju zakonodaje se da zmanjšati

Predsednik vlade Janez Janša je ustavne pravnike vprašal, kje vidijo rešitev, da bi v trenutnih razmerah, ko se država sooča s koronavirusom, skrajšali čas od sprejetja interventnih zakonov v državnem zboru do njihove razglasitve. Trenutni najkrajši možni čas je namreč osem dni. To po navedbah premierja v času spopadanja s koronavirusom ne glede na možno soglasje oz. večino v državnem zboru preprečuje hitro intervencijo preko zakona. To roke je mogoče skrajšati, je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal nekdanji ustavni sodnik dr. Mitja Deisinger.

Dr. Deisinger: Roke pri spremenjenju zakonodaje se da zmanjšati

Predsednik vlade Janez Janša je ustavne pravnike vprašal, kje vidijo rešitev, da bi v trenutnih razmerah, ko se država sooča s koronavirusom, skrajšali čas od sprejetja interventnih zakonov v državnem zboru do njihove razglasitve. Trenutni najkrajši možni čas je namreč osem dni. To po navedbah premierja v času spopadanja s koronavirusom ne glede na možno soglasje oz. večino v državnem zboru preprečuje hitro intervencijo preko zakona. To roke je mogoče skrajšati, je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal nekdanji ustavni sodnik dr. Mitja Deisinger.

vladapravozakonodaja

Informativni prispevki

Dr. Deisinger: Roke pri spremenjenju zakonodaje se da zmanjšati
Predsednik vlade Janez Janša je ustavne pravnike vprašal, kje vidijo rešitev, da bi v trenutnih razmerah, ko se država sooča s koronavirusom, skrajšali čas od sprejetja interventnih zakonov v državnem zboru do njihove razglasitve. Trenutni najkrajši možni čas je namreč osem dni. To po navedbah premierja v času spopadanja s koronavirusom ne glede na možno soglasje oz. večino v državnem zboru preprečuje hitro intervencijo preko zakona. To roke je mogoče skrajšati, je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal nekdanji ustavni sodnik dr. Mitja Deisinger.
VEČ ...|24. 3. 2020
Dr. Deisinger: Roke pri spremenjenju zakonodaje se da zmanjšati
Predsednik vlade Janez Janša je ustavne pravnike vprašal, kje vidijo rešitev, da bi v trenutnih razmerah, ko se država sooča s koronavirusom, skrajšali čas od sprejetja interventnih zakonov v državnem zboru do njihove razglasitve. Trenutni najkrajši možni čas je namreč osem dni. To po navedbah premierja v času spopadanja s koronavirusom ne glede na možno soglasje oz. večino v državnem zboru preprečuje hitro intervencijo preko zakona. To roke je mogoče skrajšati, je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal nekdanji ustavni sodnik dr. Mitja Deisinger.

Alen Salihović

vladapravozakonodaja

Svetovalnica

VEČ ...|23. 5. 2019
Kako do brezplačne pravne pomoči?

Kdo je upravičen do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka? Za katere vrste pravnih storitev se lahko dodeli brezplačna pravna pomoč? Na ta in podobna vprašanja je v Svetovalnici odgovarjala pravnica Ana Marija Fartek.

Kako do brezplačne pravne pomoči?

Kdo je upravičen do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka? Za katere vrste pravnih storitev se lahko dodeli brezplačna pravna pomoč? Na ta in podobna vprašanja je v Svetovalnici odgovarjala pravnica Ana Marija Fartek.

svetovanjepravopravna pomoč

Svetovalnica

Kako do brezplačne pravne pomoči?
Kdo je upravičen do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka? Za katere vrste pravnih storitev se lahko dodeli brezplačna pravna pomoč? Na ta in podobna vprašanja je v Svetovalnici odgovarjala pravnica Ana Marija Fartek.
VEČ ...|23. 5. 2019
Kako do brezplačne pravne pomoči?
Kdo je upravičen do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka? Za katere vrste pravnih storitev se lahko dodeli brezplačna pravna pomoč? Na ta in podobna vprašanja je v Svetovalnici odgovarjala pravnica Ana Marija Fartek.

Blaž Lesnik

svetovanjepravopravna pomoč

Svetovalnica

VEČ ...|11. 9. 2018
O notarskih storitvah

Tokrat je bila z nami notarka Marjeta Cotman. Govorili smo različnih storitvah, ki jih lahko opravite v notarski pisarni, o pristojnostih in odgovornostih, ki jo imajo.

O notarskih storitvah

Tokrat je bila z nami notarka Marjeta Cotman. Govorili smo različnih storitvah, ki jih lahko opravite v notarski pisarni, o pristojnostih in odgovornostih, ki jo imajo.

notarsvetovanjepravo

Svetovalnica

O notarskih storitvah
Tokrat je bila z nami notarka Marjeta Cotman. Govorili smo različnih storitvah, ki jih lahko opravite v notarski pisarni, o pristojnostih in odgovornostih, ki jo imajo.
VEČ ...|11. 9. 2018
O notarskih storitvah
Tokrat je bila z nami notarka Marjeta Cotman. Govorili smo različnih storitvah, ki jih lahko opravite v notarski pisarni, o pristojnostih in odgovornostih, ki jo imajo.

Tanja Dominko

notarsvetovanjepravo

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|6. 8. 2018
Vrhovni sodnik Jan Zobec o avtoritativnosti sodišč

S tokratnim gostom, vrhovnim sodnikom Janom Zobcem, smo se pogovarjali o vprašanju avtoritarnosti v pravu, kot dediščine totalitarne preteklosti.

Vrhovni sodnik Jan Zobec o avtoritativnosti sodišč

S tokratnim gostom, vrhovnim sodnikom Janom Zobcem, smo se pogovarjali o vprašanju avtoritarnosti v pravu, kot dediščine totalitarne preteklosti.

družbapogovorpolitikapravosodišča

Spoznanje več, predsodek manj

Vrhovni sodnik Jan Zobec o avtoritativnosti sodišč
S tokratnim gostom, vrhovnim sodnikom Janom Zobcem, smo se pogovarjali o vprašanju avtoritarnosti v pravu, kot dediščine totalitarne preteklosti.
VEČ ...|6. 8. 2018
Vrhovni sodnik Jan Zobec o avtoritativnosti sodišč
S tokratnim gostom, vrhovnim sodnikom Janom Zobcem, smo se pogovarjali o vprašanju avtoritarnosti v pravu, kot dediščine totalitarne preteklosti.

Alen Salihović

družbapogovorpolitikapravosodišča

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|16. 7. 2018
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o pretiranem formalizmu v slovenski ustavnosodni praksi in drugem

Naš gost je bil ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. Z njim smo se ustavili ob nekaterih zadnjih odločitvah ustavnih sodnikov, posebej nas je zanimalo njegove ločeno odklonilno mnenje z naslovom: »O pretiranem formalizmu v slovenski ustavnosodni praksi ali skupaj z vodo, v kateri kopaš otroka, ne vrzi proč tudi otroka. Spregovoril pa je tudi o judikaturi slovenskega Ustavnega sodišča. V oddaji so z vprašanji sodelovali še poslušalci.

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o pretiranem formalizmu v slovenski ustavnosodni praksi in drugem

Naš gost je bil ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. Z njim smo se ustavili ob nekaterih zadnjih odločitvah ustavnih sodnikov, posebej nas je zanimalo njegove ločeno odklonilno mnenje z naslovom: »O pretiranem formalizmu v slovenski ustavnosodni praksi ali skupaj z vodo, v kateri kopaš otroka, ne vrzi proč tudi otroka. Spregovoril pa je tudi o judikaturi slovenskega Ustavnega sodišča. V oddaji so z vprašanji sodelovali še poslušalci.

družbapolitikapravoustava

Spoznanje več, predsodek manj

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o pretiranem formalizmu v slovenski ustavnosodni praksi in drugem
Naš gost je bil ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. Z njim smo se ustavili ob nekaterih zadnjih odločitvah ustavnih sodnikov, posebej nas je zanimalo njegove ločeno odklonilno mnenje z naslovom: »O pretiranem formalizmu v slovenski ustavnosodni praksi ali skupaj z vodo, v kateri kopaš otroka, ne vrzi proč tudi otroka. Spregovoril pa je tudi o judikaturi slovenskega Ustavnega sodišča. V oddaji so z vprašanji sodelovali še poslušalci.
VEČ ...|16. 7. 2018
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o pretiranem formalizmu v slovenski ustavnosodni praksi in drugem
Naš gost je bil ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. Z njim smo se ustavili ob nekaterih zadnjih odločitvah ustavnih sodnikov, posebej nas je zanimalo njegove ločeno odklonilno mnenje z naslovom: »O pretiranem formalizmu v slovenski ustavnosodni praksi ali skupaj z vodo, v kateri kopaš otroka, ne vrzi proč tudi otroka. Spregovoril pa je tudi o judikaturi slovenskega Ustavnega sodišča. V oddaji so z vprašanji sodelovali še poslušalci.

Alen Salihović

družbapolitikapravoustava

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|17. 5. 2022
Viktor Frankl: Zdravnik in duša.

“Trpljenje naj bi človeka posvarilo pred otopelostjo, mrliško otrplostjo duše. Dokler trpimo, ostajamo duševno živi. Da. V trpljenju celo zorimo. Z njim rastemo. Postajamo bogatejši in močnejši.« Odlomek je iz knjige psihologa, dr. Viktorja Frankla, Zdravnik in duša (izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi). v njej svojim kolegom razlaga pomembnost in potrebnost celostne obravnave bolnika, ki je v svojem bistvu vedno človek. Predstavili smo nekaj odlomkov.

Viktor Frankl: Zdravnik in duša.

“Trpljenje naj bi človeka posvarilo pred otopelostjo, mrliško otrplostjo duše. Dokler trpimo, ostajamo duševno živi. Da. V trpljenju celo zorimo. Z njim rastemo. Postajamo bogatejši in močnejši.« Odlomek je iz knjige psihologa, dr. Viktorja Frankla, Zdravnik in duša (izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi). v njej svojim kolegom razlaga pomembnost in potrebnost celostne obravnave bolnika, ki je v svojem bistvu vedno človek. Predstavili smo nekaj odlomkov.

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosi

Komentar tedna

VEČ ...|20. 5. 2022
Lenart Rihar: Med vzroki in posledicami

Zakaj je potrebno, da v Sloveniji 17. maja obeležujemo kot nacionalni dan spomina na vse žrtve komunističnega nasilja? Ta dan smo letos obeleževali prvič in negodovanje nad tem dokazuje, da je ena najbolj usodnih značilnosti sodobne Slovenije dejstvo, da sprotnega dogajanja ne znamo ali nočemo povezati z zgodovinskimi vzroki. Do zgodovine se moramo opredeliti s stoletja veljavnimi načeli. Le tako bomo ločili pravo svobodo od tiste, ki se za svobodo razglaša sama.

Lenart Rihar: Med vzroki in posledicami

Zakaj je potrebno, da v Sloveniji 17. maja obeležujemo kot nacionalni dan spomina na vse žrtve komunističnega nasilja? Ta dan smo letos obeleževali prvič in negodovanje nad tem dokazuje, da je ena najbolj usodnih značilnosti sodobne Slovenije dejstvo, da sprotnega dogajanja ne znamo ali nočemo povezati z zgodovinskimi vzroki. Do zgodovine se moramo opredeliti s stoletja veljavnimi načeli. Le tako bomo ločili pravo svobodo od tiste, ki se za svobodo razglaša sama.

Lenart Rihar - ravnatelj Rafaelove družbe

komentar

Za življenje

VEČ ...|14. 5. 2022
Marko Juhant: Nasmeh je najlepši okras staršev.

Je v lepoti maja lažje iskati radosti življenja? Začeti na novo, ali že utečeno usmeriti v konstruktivnejše smeri?, takšno je bilo izhodišče za pogovor z Markom Juhantom, specialnim pedagogom bogatih delovnih izkušenj, ki vsak drugi mesec pride v naš studio in odgovarja (tudi)na vprašanja poslušalcev. Tako je bilo tudi v majski oddaji. 

Marko Juhant: Nasmeh je najlepši okras staršev.

Je v lepoti maja lažje iskati radosti življenja? Začeti na novo, ali že utečeno usmeriti v konstruktivnejše smeri?, takšno je bilo izhodišče za pogovor z Markom Juhantom, specialnim pedagogom bogatih delovnih izkušenj, ki vsak drugi mesec pride v naš studio in odgovarja (tudi)na vprašanja poslušalcev. Tako je bilo tudi v majski oddaji. 

Nataša Ličen

vzgojaodnosiotrocimladisvetovanje

Dogodki

VEČ ...|15. 3. 2022
Duhovnik Myhaylo Melnyk: Kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več?

“Ljudje so prve tedne vojne preživeli v šoku. Zdaj pa se sprašujejo, kako graditi prihodnost države. Na primer, jaz si zjutraj naredim načrt dneva, potem pa pridejo na vrata ljudje, ki so ostali brez vsega, pobegnili so le v pižamah. Sprašujem se, kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več,” je za naš radio povedal Duhovnik Myhaylo Melnyk, ki je pred nekaj leti v Kijevu ustanovil prvo Socialno akademijo.

Duhovnik Myhaylo Melnyk: Kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več?

“Ljudje so prve tedne vojne preživeli v šoku. Zdaj pa se sprašujejo, kako graditi prihodnost države. Na primer, jaz si zjutraj naredim načrt dneva, potem pa pridejo na vrata ljudje, ki so ostali brez vsega, pobegnili so le v pižamah. Sprašujem se, kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več,” je za naš radio povedal Duhovnik Myhaylo Melnyk, ki je pred nekaj leti v Kijevu ustanovil prvo Socialno akademijo.

Radio Ognjišče

ukrajinakaritasvojna

Moja zgodba

VEČ ...|15. 5. 2022
Lojze Babnik o knjigi Še en čudež (Zgodba Antona Babnika)

V oddaji smo govorili o knjigi »Še en čudež« in podnaslovom Zgodba Antona Babnika. To so spomini na vojno in begunstvo, ki jo je predstavil avtorjev brat Lojze Babnik, star 92 let iz Ljubljane. Knjigo je po spominih Antona Babnika napisal njegov zet Jerry (Nejče) Zupan. Iz angleščine jo prevedla uršulinka s. Mihaela Bizjak.  Knjiga je izšla v samozaložbi z letnico 2022. Do zdaj nismo imeli spominov na nekomunistično ilegalo med drugo svetovno vojno v Ljubljani. 32 let po demokratizaciji smo tako dobili spomine, v katerih je v pomembnem delu opisana Slovenska legija, nekomunistična ilegala v Ljubljani.

Lojze Babnik o knjigi Še en čudež (Zgodba Antona Babnika)

V oddaji smo govorili o knjigi »Še en čudež« in podnaslovom Zgodba Antona Babnika. To so spomini na vojno in begunstvo, ki jo je predstavil avtorjev brat Lojze Babnik, star 92 let iz Ljubljane. Knjigo je po spominih Antona Babnika napisal njegov zet Jerry (Nejče) Zupan. Iz angleščine jo prevedla uršulinka s. Mihaela Bizjak.  Knjiga je izšla v samozaložbi z letnico 2022. Do zdaj nismo imeli spominov na nekomunistično ilegalo med drugo svetovno vojno v Ljubljani. 32 let po demokratizaciji smo tako dobili spomine, v katerih je v pomembnem delu opisana Slovenska legija, nekomunistična ilegala v Ljubljani.

Jože Bartolj

spominpolitikaAnton BabnikSlovenska legijaLojze BabnikŠe en čudežZgodba Antona Babnika

Radijski misijon 2022

VEČ ...|9. 4. 2022
7. dan - Največja pa je ljubezen

Gostje pogovornega večera so bili: škof Maksimiljan Matjaž, Silvester Gaberšček in s. Anja Kastelic.

7. dan - Največja pa je ljubezen

Gostje pogovornega večera so bili: škof Maksimiljan Matjaž, Silvester Gaberšček in s. Anja Kastelic.

Jože Bartolj

duhovnostodnosimisijon

Petkov večer

VEČ ...|20. 5. 2022
Predstavitev sodelujočih na festivalu Ritem srca 2022 - drugi del

Kako so vpeti v sodobno krščansko glasbo, kako živijo in kdo so pripovedujejo Urška Šutar, Nika Pirnat, Neža in Damjan Pančur ter Monika iz skupine SPES.

Predstavitev sodelujočih na festivalu Ritem srca 2022 - drugi del

Kako so vpeti v sodobno krščansko glasbo, kako živijo in kdo so pripovedujejo Urška Šutar, Nika Pirnat, Neža in Damjan Pančur ter Monika iz skupine SPES.

Marjan Bunič in Nataša Ličen

glasbapogovorduhovnostmladifestival

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|20. 5. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 20. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 20. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|20. 5. 2022
Po Transverzali

Po Transverzali smo se odpravili v tokratnih Doživetjih narave. Daljinska pot Jakoba Kende je po ameriškem vzoru Apalaške poti dobila vodnik v knjižni obliki. Kako je zasnovan, koliko jih je že prehodilo celotno pot in še kaj ste lahko slišali v tokratni oddaji.

Po Transverzali

Po Transverzali smo se odpravili v tokratnih Doživetjih narave. Daljinska pot Jakoba Kende je po ameriškem vzoru Apalaške poti dobila vodnik v knjižni obliki. Kako je zasnovan, koliko jih je že prehodilo celotno pot in še kaj ste lahko slišali v tokratni oddaji.

Blaž Lesnik

svetovanjenarava

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 5. 2022
Knjiga Rafaela Terpina Klanec do doma 2