Življenje išče pot
Smo v drugem velikonočnem tednu in vojna v Ukrajini še kar traja. Zato bo danes naš gost ukrajinski župnik grkokatoliške skupnosti v Metliki g. Ivan Skalivsky, ki nam bo malo več povedal o njihovih navadah praznovanja Velike noči in o načinu posta, ki ga poznajo pred prazniki.
Življenje išče pot
Smo v drugem velikonočnem tednu in vojna v Ukrajini še kar traja. Zato bo danes naš gost ukrajinski župnik grkokatoliške skupnosti v Metliki g. Ivan Skalivsky, ki nam bo malo več povedal o njihovih navadah praznovanja Velike noči in o načinu posta, ki ga poznajo pred prazniki.
Življenje išče pot
Zaradi vojne v Ukrajini smo postali pozornejši na razlike med pravoslavnimi kristjani in grkokatoličani, ki v Ukrajini živijo že dolgo časa, poznamo jih tudi v Sloveniji. Ukrajinec in župnik Ivan Skalivsky, posvečen je bil lansko leto, ki oskrbuje grkokatoliške vernike v Metliki, je danes naš gost.
Življenje išče pot
Zaradi vojne v Ukrajini smo postali pozornejši na razlike med pravoslavnimi kristjani in grkokatoličani, ki v Ukrajini živijo že dolgo časa, poznamo jih tudi v Sloveniji. Ukrajinec in župnik Ivan Skalivsky, posvečen je bil lansko leto, ki oskrbuje grkokatoliške vernike v Metliki, je danes naš gost.
Svetovalnica
Na daljavo smo gostili pravnico Nino Scortegagna Kavčnik, ki je specializirana za področje delovnega prava. Tema pogovora je bilo delo od doma, in sicer smo pojasnili, kako je glede stroškov, ki nastanejo doma, pa tudi, kako je glede opreme, ki jo delavec potrebuje. V drugem delu oddaje smo se dotaknili koriščenja dopusta, kako moramo koristiti letni dopust in kako je s pravicami, če delodajalca zamenjamo.
Svetovalnica
Na daljavo smo gostili pravnico Nino Scortegagna Kavčnik, ki je specializirana za področje delovnega prava. Tema pogovora je bilo delo od doma, in sicer smo pojasnili, kako je glede stroškov, ki nastanejo doma, pa tudi, kako je glede opreme, ki jo delavec potrebuje. V drugem delu oddaje smo se dotaknili koriščenja dopusta, kako moramo koristiti letni dopust in kako je s pravicami, če delodajalca zamenjamo.
Pogovor o
Gosta smo vprašali kako ocenjuje napredek države v zadnjih 30-ih letih, kako delo vlade in posebej strankine ministrske ekipe v iztekajočem se letu, kako predsedovanje Svetu EU, pa tudi, kakšne izzive si je stranka zadala v volilnem programu in kako vidi sodelovanje med strankami.
Pogovor o
Gosta smo vprašali kako ocenjuje napredek države v zadnjih 30-ih letih, kako delo vlade in posebej strankine ministrske ekipe v iztekajočem se letu, kako predsedovanje Svetu EU, pa tudi, kakšne izzive si je stranka zadala v volilnem programu in kako vidi sodelovanje med strankami.
Komentar Časnik.si
Kaj se bo zgodilo po obisku nizozemske evroposlanke glede vladavine prava ali svobode medijev pri nas? Ali lahko račnamo na dejansko izboljšanje ali bo oz. je šlo za nov korak v politični tekmi? Zakaj se mora Slovenija postaviti jasno za spoštovanje pravnega reda EU in razločevati med argumenti Poljske in Madžarske? Komentator piše tudi o tem, da mora SDS misliti na to, koga bodo izbirali za partnerja po pričakovani zmagi na volitvah.
Komentar Časnik.si
Kaj se bo zgodilo po obisku nizozemske evroposlanke glede vladavine prava ali svobode medijev pri nas? Ali lahko račnamo na dejansko izboljšanje ali bo oz. je šlo za nov korak v politični tekmi? Zakaj se mora Slovenija postaviti jasno za spoštovanje pravnega reda EU in razločevati med argumenti Poljske in Madžarske? Komentator piše tudi o tem, da mora SDS misliti na to, koga bodo izbirali za partnerja po pričakovani zmagi na volitvah.
Spoznanje več, predsodek manj
Z vrhovnima sodnikoma Barbaro in Janom Zobcem smo spregovorili o vladavini prava tudi zato, ker je to ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Ali se Slovenijo res lahko postavi ob bok Madžarski in Poljski, je zgolj eno od vprašanj, ki smo ga zastavili gostoma.
Spoznanje več, predsodek manj
Z vrhovnima sodnikoma Barbaro in Janom Zobcem smo spregovorili o vladavini prava tudi zato, ker je to ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Ali se Slovenijo res lahko postavi ob bok Madžarski in Poljski, je zgolj eno od vprašanj, ki smo ga zastavili gostoma.
Graditelji slovenskega doma
Tokrat smo osvetlili življenje in delo klasika slovenske pravne znanosti Leonida Pitamica, avtorja knjige Država, ki je bil desetletja po vojni zamolčan, danes pa stroka znova ceni kot strokovnjaka, ki ga v marsičem še ni nihče presegel. Bil je prvi dekan pravne fakultete, sodeloval na pariški mirovni konferenci, bil veleposlanik Kraljevine Jugoslavije v ZDA, član arbitražnega sodišča v Haagu, plemenit človek, praktičen kristjan in dejaven na področju dobrodelnosti; med drugim je vodil Vincencijevo družbo.
Graditelji slovenskega doma
Tokrat smo osvetlili življenje in delo klasika slovenske pravne znanosti Leonida Pitamica, avtorja knjige Država, ki je bil desetletja po vojni zamolčan, danes pa stroka znova ceni kot strokovnjaka, ki ga v marsičem še ni nihče presegel. Bil je prvi dekan pravne fakultete, sodeloval na pariški mirovni konferenci, bil veleposlanik Kraljevine Jugoslavije v ZDA, član arbitražnega sodišča v Haagu, plemenit človek, praktičen kristjan in dejaven na področju dobrodelnosti; med drugim je vodil Vincencijevo družbo.
Komentar Časnik.si
Avtor v komentarju ostro kritizira državno tožilstvo in se sprašuje, če je bil že narejen obračun strahotne škode, ki jo je slovensko javno, danes državno tožilstvo zagrešilo: uničenje življenja mnogih ljudi in neizmerno premoženjsko škodo. Ob tem poleg dr. Jožeta Pučnika omeni tudi pesnika Gregorja Strnišo. Omenja tudi neuspešnost tožilstva pri kriminalnih malverzacijah naših bank, nerazumno oprostilno sodbo proti oficirjem JLA, zaprtje nedolžnih ljudi v zapor. Prepričan je, da bi bilo potrebno jasno kadrovsko prečiščenje slovenskega sodstva in državnega tožilstva.
Komentar Časnik.si
Avtor v komentarju ostro kritizira državno tožilstvo in se sprašuje, če je bil že narejen obračun strahotne škode, ki jo je slovensko javno, danes državno tožilstvo zagrešilo: uničenje življenja mnogih ljudi in neizmerno premoženjsko škodo. Ob tem poleg dr. Jožeta Pučnika omeni tudi pesnika Gregorja Strnišo. Omenja tudi neuspešnost tožilstva pri kriminalnih malverzacijah naših bank, nerazumno oprostilno sodbo proti oficirjem JLA, zaprtje nedolžnih ljudi v zapor. Prepričan je, da bi bilo potrebno jasno kadrovsko prečiščenje slovenskega sodstva in državnega tožilstva.
Komentar Domovina.je
V petek so poslanci skoraj soglasno potrdili spremembo kazenskega zakonika, ki na področju spolnih zlorab in posilstev uvaja načelo samo ja pomeni ja. Spolno občevanje brez jasne svobodne privolitve je po novem kaznivo dejanje. Prej se je za kaznivo dejanje štelo, če je nekdo drugega v spolno občevanje prisilil z uporabo sile.
Pobudnik zakonske spremembe je inštitut 8. marec, feministična organizacija, ki pa je k podpori prepričala praktično vse poslanske skupine. Namen zakona je, kot smo lahko razbrali iz predloga in razprave, da se opolnomoči žrtve, omogoči lažji pregon storilcev in da kot družba jasno izrazimo, da želimo, da je telo posameznika spoštovano, spolna nedotakljivost pa učinkovito zaščitena …
Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.
Komentar Domovina.je
V petek so poslanci skoraj soglasno potrdili spremembo kazenskega zakonika, ki na področju spolnih zlorab in posilstev uvaja načelo samo ja pomeni ja. Spolno občevanje brez jasne svobodne privolitve je po novem kaznivo dejanje. Prej se je za kaznivo dejanje štelo, če je nekdo drugega v spolno občevanje prisilil z uporabo sile.
Pobudnik zakonske spremembe je inštitut 8. marec, feministična organizacija, ki pa je k podpori prepričala praktično vse poslanske skupine. Namen zakona je, kot smo lahko razbrali iz predloga in razprave, da se opolnomoči žrtve, omogoči lažji pregon storilcev in da kot družba jasno izrazimo, da želimo, da je telo posameznika spoštovano, spolna nedotakljivost pa učinkovito zaščitena …
Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji smo gostili Vrhova sodnika Barbaro in Jana Zobca. Spregovorila ta o nekaterih primerih na vrhovnem sodišču, epidemiji, medijski krajini, pa tudi o temeljnih problemih slovenskega sodstva ter o srditosti napadov na koalicijo, na vlado in na pomladni blok slovenske politike.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji smo gostili Vrhova sodnika Barbaro in Jana Zobca. Spregovorila ta o nekaterih primerih na vrhovnem sodišču, epidemiji, medijski krajini, pa tudi o temeljnih problemih slovenskega sodstva ter o srditosti napadov na koalicijo, na vlado in na pomladni blok slovenske politike.
Komentar Časnik.si
Klemen Jaklič, ki ga kolegi sodniki vedno povozijo in mu je dovoljeno pisati ločena menja, v zadevi Novič ni obupal. Verjame, da na koncu vedno zmaga resnica. Kaj pa Novič, kdo mu lahko povrne ime, uničeno življenje, na silo zaključeno znanstveno kariero. In vsem njegovim domačim, ki z njim preživljajo vse te preizkušnje in krivice? Kaj pa gospa Jamnik, mama žrtve skrbno načrtovanega umora, ki je prepričana, da morilec ni Novič. Ji bo zdravje še služilo do dne, ko bo lahko zvedela, kdo je v resnici morilec njenega sina.
Komentar Časnik.si
Informativni prispevki
Predsednik vlade Janez Janša je ustavne pravnike vprašal, kje vidijo rešitev, da bi v trenutnih razmerah, ko se država sooča s koronavirusom, skrajšali čas od sprejetja interventnih zakonov v državnem zboru do njihove razglasitve. Trenutni najkrajši možni čas je namreč osem dni. To po navedbah premierja v času spopadanja s koronavirusom ne glede na možno soglasje oz. večino v državnem zboru preprečuje hitro intervencijo preko zakona. To roke je mogoče skrajšati, je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal nekdanji ustavni sodnik dr. Mitja Deisinger.
Informativni prispevki
Svetovalnica
Kdo je upravičen do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka? Za katere vrste pravnih storitev se lahko dodeli brezplačna pravna pomoč? Na ta in podobna vprašanja je v Svetovalnici odgovarjala pravnica Ana Marija Fartek.
Svetovalnica
Svetovalnica
Tokrat je bila z nami notarka Marjeta Cotman. Govorili smo različnih storitvah, ki jih lahko opravite v notarski pisarni, o pristojnostih in odgovornostih, ki jo imajo.
Svetovalnica
Spoznanje več, predsodek manj
S tokratnim gostom, vrhovnim sodnikom Janom Zobcem, smo se pogovarjali o vprašanju avtoritarnosti v pravu, kot dediščine totalitarne preteklosti.
Spoznanje več, predsodek manj
Spoznanje več, predsodek manj
Naš gost je bil ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. Z njim smo se ustavili ob nekaterih zadnjih odločitvah ustavnih sodnikov, posebej nas je zanimalo njegove ločeno odklonilno mnenje z naslovom: »O pretiranem formalizmu v slovenski ustavnosodni praksi ali skupaj z vodo, v kateri kopaš otroka, ne vrzi proč tudi otroka. Spregovoril pa je tudi o judikaturi slovenskega Ustavnega sodišča. V oddaji so z vprašanji sodelovali še poslušalci.
Spoznanje več, predsodek manj
Sol in luč
“Trpljenje naj bi človeka posvarilo pred otopelostjo, mrliško otrplostjo duše. Dokler trpimo, ostajamo duševno živi. Da. V trpljenju celo zorimo. Z njim rastemo. Postajamo bogatejši in močnejši.« Odlomek je iz knjige psihologa, dr. Viktorja Frankla, Zdravnik in duša (izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi). v njej svojim kolegom razlaga pomembnost in potrebnost celostne obravnave bolnika, ki je v svojem bistvu vedno človek. Predstavili smo nekaj odlomkov.
Komentar tedna
Zakaj je potrebno, da v Sloveniji 17. maja obeležujemo kot nacionalni dan spomina na vse žrtve komunističnega nasilja? Ta dan smo letos obeleževali prvič in negodovanje nad tem dokazuje, da je ena najbolj usodnih značilnosti sodobne Slovenije dejstvo, da sprotnega dogajanja ne znamo ali nočemo povezati z zgodovinskimi vzroki. Do zgodovine se moramo opredeliti s stoletja veljavnimi načeli. Le tako bomo ločili pravo svobodo od tiste, ki se za svobodo razglaša sama.
Za življenje
Je v lepoti maja lažje iskati radosti življenja? Začeti na novo, ali že utečeno usmeriti v konstruktivnejše smeri?, takšno je bilo izhodišče za pogovor z Markom Juhantom, specialnim pedagogom bogatih delovnih izkušenj, ki vsak drugi mesec pride v naš studio in odgovarja (tudi)na vprašanja poslušalcev. Tako je bilo tudi v majski oddaji.
Dogodki
“Ljudje so prve tedne vojne preživeli v šoku. Zdaj pa se sprašujejo, kako graditi prihodnost države. Na primer, jaz si zjutraj naredim načrt dneva, potem pa pridejo na vrata ljudje, ki so ostali brez vsega, pobegnili so le v pižamah. Sprašujem se, kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več,” je za naš radio povedal Duhovnik Myhaylo Melnyk, ki je pred nekaj leti v Kijevu ustanovil prvo Socialno akademijo.
Moja zgodba
V oddaji smo govorili o knjigi »Še en čudež« in podnaslovom Zgodba Antona Babnika. To so spomini na vojno in begunstvo, ki jo je predstavil avtorjev brat Lojze Babnik, star 92 let iz Ljubljane. Knjigo je po spominih Antona Babnika napisal njegov zet Jerry (Nejče) Zupan. Iz angleščine jo prevedla uršulinka s. Mihaela Bizjak. Knjiga je izšla v samozaložbi z letnico 2022. Do zdaj nismo imeli spominov na nekomunistično ilegalo med drugo svetovno vojno v Ljubljani. 32 let po demokratizaciji smo tako dobili spomine, v katerih je v pomembnem delu opisana Slovenska legija, nekomunistična ilegala v Ljubljani.
Radijski misijon 2022
Gostje pogovornega večera so bili: škof Maksimiljan Matjaž, Silvester Gaberšček in s. Anja Kastelic.
Petkov večer
Kako so vpeti v sodobno krščansko glasbo, kako živijo in kdo so pripovedujejo Urška Šutar, Nika Pirnat, Neža in Damjan Pančur ter Monika iz skupine SPES.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
Po Transverzali smo se odpravili v tokratnih Doživetjih narave. Daljinska pot Jakoba Kende je po ameriškem vzoru Apalaške poti dobila vodnik v knjižni obliki. Kako je zasnovan, koliko jih je že prehodilo celotno pot in še kaj ste lahko slišali v tokratni oddaji.