Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|5. 6. 2023
Neustavnost in laži.

Ukrepi, ki jih na Ljubljanskem barju predvideva uredba PUN, ki je še vedno v fazi sprejemanja, so neustavni. To sledi iz pravnega mnenja, ki so ga pridobili na Zadružni zvezi Slovenije. Pravno mnenje bodo kmetom predstavili popoldne ob 15.45 uri v veliki dvorani Doma kulture na Igu. EU poslanec Franc Bogovič pa dodaja, da Evropska komisija na Barju ni zahtevala spremembe njiv v steljnike.

Neustavnost in laži.

Ukrepi, ki jih na Ljubljanskem barju predvideva uredba PUN, ki je še vedno v fazi sprejemanja, so neustavni. To sledi iz pravnega mnenja, ki so ga pridobili na Zadružni zvezi Slovenije. Pravno mnenje bodo kmetom predstavili popoldne ob 15.45 uri v veliki dvorani Doma kulture na Igu. EU poslanec Franc Bogovič pa dodaja, da Evropska komisija na Barju ni zahtevala spremembe njiv v steljnike.

njivebarjeustavalažuradniki

Minute za kmetijstvo in podeželje

Neustavnost in laži.

Ukrepi, ki jih na Ljubljanskem barju predvideva uredba PUN, ki je še vedno v fazi sprejemanja, so neustavni. To sledi iz pravnega mnenja, ki so ga pridobili na Zadružni zvezi Slovenije. Pravno mnenje bodo kmetom predstavili popoldne ob 15.45 uri v veliki dvorani Doma kulture na Igu. EU poslanec Franc Bogovič pa dodaja, da Evropska komisija na Barju ni zahtevala spremembe njiv v steljnike.

VEČ ...|5. 6. 2023
Neustavnost in laži.

Ukrepi, ki jih na Ljubljanskem barju predvideva uredba PUN, ki je še vedno v fazi sprejemanja, so neustavni. To sledi iz pravnega mnenja, ki so ga pridobili na Zadružni zvezi Slovenije. Pravno mnenje bodo kmetom predstavili popoldne ob 15.45 uri v veliki dvorani Doma kulture na Igu. EU poslanec Franc Bogovič pa dodaja, da Evropska komisija na Barju ni zahtevala spremembe njiv v steljnike.

Robert Božič

njivebarjeustavalažuradniki

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|4. 5. 2023
Kmet Anton Uršič iz Iške loke: »Ne bomo se dali!«

»Na teh površinah, kjer mi zdaj pridelujemo seno, naj bi uvedli to pozno košnjo, košnjo po 1. avgustu, kar je za nas nesprejemljivo … Seno, ki je pokošeno do Kresa, še ima neko vrednost, potem pa je to slama, potem je to stelja … Na naši kmetiji to pomeni zmanjšanje črede na 10 živali. Zdaj imamo 30 krav, potem bi jih imeli le še 10,« pravi Uršič.

Kmet Anton Uršič iz Iške loke: »Ne bomo se dali!«

»Na teh površinah, kjer mi zdaj pridelujemo seno, naj bi uvedli to pozno košnjo, košnjo po 1. avgustu, kar je za nas nesprejemljivo … Seno, ki je pokošeno do Kresa, še ima neko vrednost, potem pa je to slama, potem je to stelja … Na naši kmetiji to pomeni zmanjšanje črede na 10 živali. Zdaj imamo 30 krav, potem bi jih imeli le še 10,« pravi Uršič.

naravabarjenatura 2000režim

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kmet Anton Uršič iz Iške loke: »Ne bomo se dali!«

»Na teh površinah, kjer mi zdaj pridelujemo seno, naj bi uvedli to pozno košnjo, košnjo po 1. avgustu, kar je za nas nesprejemljivo … Seno, ki je pokošeno do Kresa, še ima neko vrednost, potem pa je to slama, potem je to stelja … Na naši kmetiji to pomeni zmanjšanje črede na 10 živali. Zdaj imamo 30 krav, potem bi jih imeli le še 10,« pravi Uršič.

VEČ ...|4. 5. 2023
Kmet Anton Uršič iz Iške loke: »Ne bomo se dali!«

»Na teh površinah, kjer mi zdaj pridelujemo seno, naj bi uvedli to pozno košnjo, košnjo po 1. avgustu, kar je za nas nesprejemljivo … Seno, ki je pokošeno do Kresa, še ima neko vrednost, potem pa je to slama, potem je to stelja … Na naši kmetiji to pomeni zmanjšanje črede na 10 živali. Zdaj imamo 30 krav, potem bi jih imeli le še 10,« pravi Uršič.

Robert Božič

naravabarjenatura 2000režim

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|21. 3. 2023
Janez Cimperman: To je kriminal!

Danes mineva 175 let od kmečkega upora na Igu, ko je približno 500 kmetov, zaradi izjemnega pritiska dajatev in tlake požgalo Ižanski grad in na grmadi zažgalo tudi fevdalne listine in zemljiške knjige. Te dni med kmeti na Igu in celotnem barju spet vre, saj uvajanje strogega varovalnega režima Natura 2000 predvideva, da ne bodo mogli več pridelovati krme in poljščin na skupno 690 ha travnikov in njiv. Posebej so jezni, ker jih oblast o tem ni nič vprašala. Nekdanji župan Janez Cimperman je na okrogli mizi povedal…

Janez Cimperman: To je kriminal!

Danes mineva 175 let od kmečkega upora na Igu, ko je približno 500 kmetov, zaradi izjemnega pritiska dajatev in tlake požgalo Ižanski grad in na grmadi zažgalo tudi fevdalne listine in zemljiške knjige. Te dni med kmeti na Igu in celotnem barju spet vre, saj uvajanje strogega varovalnega režima Natura 2000 predvideva, da ne bodo mogli več pridelovati krme in poljščin na skupno 690 ha travnikov in njiv. Posebej so jezni, ker jih oblast o tem ni nič vprašala. Nekdanji župan Janez Cimperman je na okrogli mizi povedal…

barjeigkmetjenatura 2000

Minute za kmetijstvo in podeželje

Janez Cimperman: To je kriminal!

Danes mineva 175 let od kmečkega upora na Igu, ko je približno 500 kmetov, zaradi izjemnega pritiska dajatev in tlake požgalo Ižanski grad in na grmadi zažgalo tudi fevdalne listine in zemljiške knjige. Te dni med kmeti na Igu in celotnem barju spet vre, saj uvajanje strogega varovalnega režima Natura 2000 predvideva, da ne bodo mogli več pridelovati krme in poljščin na skupno 690 ha travnikov in njiv. Posebej so jezni, ker jih oblast o tem ni nič vprašala. Nekdanji župan Janez Cimperman je na okrogli mizi povedal…

VEČ ...|21. 3. 2023
Janez Cimperman: To je kriminal!

Danes mineva 175 let od kmečkega upora na Igu, ko je približno 500 kmetov, zaradi izjemnega pritiska dajatev in tlake požgalo Ižanski grad in na grmadi zažgalo tudi fevdalne listine in zemljiške knjige. Te dni med kmeti na Igu in celotnem barju spet vre, saj uvajanje strogega varovalnega režima Natura 2000 predvideva, da ne bodo mogli več pridelovati krme in poljščin na skupno 690 ha travnikov in njiv. Posebej so jezni, ker jih oblast o tem ni nič vprašala. Nekdanji župan Janez Cimperman je na okrogli mizi povedal…

Robert Božič

barjeigkmetjenatura 2000

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 1. 2023
Podelili Trubarjavi priznanji - Literana matineja Branka Cestnika

Podelili Trubarjavi priznanji - Literana matineja Branka Cestnika

kulturaliteraturaTrubarjevo prizanjeBranko Cestnik

Kulturni utrinki

Podelili Trubarjavi priznanji - Literana matineja Branka Cestnika
VEČ ...|23. 1. 2023
Podelili Trubarjavi priznanji - Literana matineja Branka Cestnika

Jože Bartolj

kulturaliteraturaTrubarjevo prizanjeBranko Cestnik

Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 12. 2021
Podelili so Trubarjeva in Čopova priznanja

Podelili so Trubarjeva in Čopova priznanja

kulturaTrubarjeva priznanjaČopova priznanja

Kulturni utrinki

Podelili so Trubarjeva in Čopova priznanja
VEČ ...|30. 12. 2021
Podelili so Trubarjeva in Čopova priznanja

Jože Bartolj

kulturaTrubarjeva priznanjaČopova priznanja

Doživetja narave

VEČ ...|12. 3. 2021
Poznate Pentljo?

Tokrat smo se odpravili po prijetni in sploh ne tako kratki krožni poti, ki nas v prebujajoči se pomladi lahko zdrami iz zimskega spanca. Krožna planinska pot Pentlja je speljana po občini Brezovica (pri Ljubljani), razdeljena je na 18 etap v skupni dolžini 84 km. Po njej nas je vodil načelnik markacistov PD Podpeč - Preserje Francelj Maček.

Poznate Pentljo?

Tokrat smo se odpravili po prijetni in sploh ne tako kratki krožni poti, ki nas v prebujajoči se pomladi lahko zdrami iz zimskega spanca. Krožna planinska pot Pentlja je speljana po občini Brezovica (pri Ljubljani), razdeljena je na 18 etap v skupni dolžini 84 km. Po njej nas je vodil načelnik markacistov PD Podpeč - Preserje Francelj Maček.

naravaizletkrožna potPentljaBrezovicaLjubljansko Barje

Doživetja narave

Poznate Pentljo?

Tokrat smo se odpravili po prijetni in sploh ne tako kratki krožni poti, ki nas v prebujajoči se pomladi lahko zdrami iz zimskega spanca. Krožna planinska pot Pentlja je speljana po občini Brezovica (pri Ljubljani), razdeljena je na 18 etap v skupni dolžini 84 km. Po njej nas je vodil načelnik markacistov PD Podpeč - Preserje Francelj Maček.

VEČ ...|12. 3. 2021
Poznate Pentljo?

Tokrat smo se odpravili po prijetni in sploh ne tako kratki krožni poti, ki nas v prebujajoči se pomladi lahko zdrami iz zimskega spanca. Krožna planinska pot Pentlja je speljana po občini Brezovica (pri Ljubljani), razdeljena je na 18 etap v skupni dolžini 84 km. Po njej nas je vodil načelnik markacistov PD Podpeč - Preserje Francelj Maček.

Blaž Lesnik

naravaizletkrožna potPentljaBrezovicaLjubljansko Barje

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|8. 12. 2023
Tilen Čebulj in Ana Pučnik o taizejskem srečanju v Ljubljani

Pred sklepom priprav na mednarodno taizejsko srečanje v Ljubljani smo v oddaji opozorili na nekaj ključnih točk, ki bodo zanimive tako za Ljubljančane kot za ostale domačine. Srečanje bo pripeljalo v prestolnico več tisoč mladih, kar bo gotovo obogatilo praznični utrip v mestu. Z nami sta bila v živo Tilen Čebulj in Ana Pučnik iz Katoliške mladine.

Tilen Čebulj in Ana Pučnik o taizejskem srečanju v Ljubljani

Pred sklepom priprav na mednarodno taizejsko srečanje v Ljubljani smo v oddaji opozorili na nekaj ključnih točk, ki bodo zanimive tako za Ljubljančane kot za ostale domačine. Srečanje bo pripeljalo v prestolnico več tisoč mladih, kar bo gotovo obogatilo praznični utrip v mestu. Z nami sta bila v živo Tilen Čebulj in Ana Pučnik iz Katoliške mladine.

Radio Ognjišče

svetovanje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|7. 12. 2023
Nov projekt za krepitev slovenskega jezika

V okviru čezmejnega projekta INTERREG med Slovenijo in Avstrijo je bil umeščen nov projekt z naslovom LINGUA, težišče pa je krepitev slovenskega jezika. Vodilni partner projekta je Mohorjeva v Celovcu, ki je pridobila za sodelovanje Gorenjski glas in Ljudsko univerzo v Škofji Loki. Projekt se bo osredotočili na tri področja: predšolsko vzgojo, ozaveščanje o pomenu jezikovne in kulture dediščine ter razvoj rešitve za ohranitev ziljskega narečja. Več nam je povedal direktor Mohorjeve Celovec dr. Karl Hren. 

Nov projekt za krepitev slovenskega jezika

V okviru čezmejnega projekta INTERREG med Slovenijo in Avstrijo je bil umeščen nov projekt z naslovom LINGUA, težišče pa je krepitev slovenskega jezika. Vodilni partner projekta je Mohorjeva v Celovcu, ki je pridobila za sodelovanje Gorenjski glas in Ljudsko univerzo v Škofji Loki. Projekt se bo osredotočili na tri področja: predšolsko vzgojo, ozaveščanje o pomenu jezikovne in kulture dediščine ter razvoj rešitve za ohranitev ziljskega narečja. Več nam je povedal direktor Mohorjeve Celovec dr. Karl Hren. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Pogovor o

VEČ ...|6. 12. 2023
Obdarovanje, stiske in doživljanje prazničnega časa

Miklavževa skromnost je že nekaj časa nazaj prerasla v obilje, a ne pri vseh družinah. Zato tudi bo ena izmed tem, ki smo se jih dotaknili obdarovanje. Vstopili smo še v svet stisk, tako otrok in mladine, kot tudi starostnikov. Kakšno je doživljanje prazničnega časa mladostnikov, o čem premišljujejo in kako se s samoto spopadajo tisti, na katere se ne spomni nihče, tudi v prazničnem času ne. O tem smo govorili z gosti: sodelavko Slovenske karitas Heleno Zevnik Rozman, strokovno vodjo Nacionalne mreže TOM telefon za otroke in mladostnike Tjašo Bertoncelj in docentom na Primorski univerzi dr. Markom Pišljárjem.

Obdarovanje, stiske in doživljanje prazničnega časa

Miklavževa skromnost je že nekaj časa nazaj prerasla v obilje, a ne pri vseh družinah. Zato tudi bo ena izmed tem, ki smo se jih dotaknili obdarovanje. Vstopili smo še v svet stisk, tako otrok in mladine, kot tudi starostnikov. Kakšno je doživljanje prazničnega časa mladostnikov, o čem premišljujejo in kako se s samoto spopadajo tisti, na katere se ne spomni nihče, tudi v prazničnem času ne. O tem smo govorili z gosti: sodelavko Slovenske karitas Heleno Zevnik Rozman, strokovno vodjo Nacionalne mreže TOM telefon za otroke in mladostnike Tjašo Bertoncelj in docentom na Primorski univerzi dr. Markom Pišljárjem.

Maja Morela

politikaživljenje

Komentar tedna

VEČ ...|1. 12. 2023
Marko Pavliha: Vsakdo je lahko svetilnik

Dvakratna Nobelovka Marie Curie je verjela, da ne moremo upati na boljši svet, ne da bi izboljšali posameznika. V ta namen si mora vsak od nas prizadevati za svoj napredek in hkrati deliti splošno odgovornost za vse človeštvo. Naša posebna dolžnost pa je pomagati tistim, za katere menimo, da smo jim lahko najbolj koristni, kajti vsakdo je lahko svetilnik, ki sveti soljudem. To je tudi eno od poglavitnih sporočil moje nove, tokrat avtobiografske knjige z naslovom Svetilnik: padci in pobiranja poetičnega pravnika, ki sem jo napisal na povabilo založbe Chiara za zbirko Osebno. Ker poslušate ali berete moj zadnji letošnji komentar, bi vam rad podaril drobcen utrinek iz svojega zgodnjega otroštva in vam na takšen, malce neobičajen način zaželel kar najlepše praznike.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha: Vsakdo je lahko svetilnik

Dvakratna Nobelovka Marie Curie je verjela, da ne moremo upati na boljši svet, ne da bi izboljšali posameznika. V ta namen si mora vsak od nas prizadevati za svoj napredek in hkrati deliti splošno odgovornost za vse človeštvo. Naša posebna dolžnost pa je pomagati tistim, za katere menimo, da smo jim lahko najbolj koristni, kajti vsakdo je lahko svetilnik, ki sveti soljudem. To je tudi eno od poglavitnih sporočil moje nove, tokrat avtobiografske knjige z naslovom Svetilnik: padci in pobiranja poetičnega pravnika, ki sem jo napisal na povabilo založbe Chiara za zbirko Osebno. Ker poslušate ali berete moj zadnji letošnji komentar, bi vam rad podaril drobcen utrinek iz svojega zgodnjega otroštva in vam na takšen, malce neobičajen način zaželel kar najlepše praznike.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha

komentarspominodnosi

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Kulturni utrinki

VEČ ...|8. 12. 2023
Silvestrske predstave institucionalnih gledališč in kinodvoran

Silvestrske predstave institucionalnih gledališč in kinodvoran

Jože Bartolj

kulturagledališčefilmsilvestrske predstave

Vabilo na pot

VEČ ...|8. 12. 2023
Advent. In gibanje :)

V Vabilu na pot smo povabili na adventno romanje po Rožnovenski poti, v drugem delu pa je bil z nami dr. Gregor Jurak. Spregovoril je o povezavi med gibanjem in kognitivnimi sposobnostmi. Kaj je ugotovila obsežna raziskava na Švedskem, kjer so v šolah uvedli dodatno uro gibanja na račun maternega jezika?

Advent. In gibanje :)

V Vabilu na pot smo povabili na adventno romanje po Rožnovenski poti, v drugem delu pa je bil z nami dr. Gregor Jurak. Spregovoril je o povezavi med gibanjem in kognitivnimi sposobnostmi. Kaj je ugotovila obsežna raziskava na Švedskem, kjer so v šolah uvedli dodatno uro gibanja na račun maternega jezika?

Blaž Lesnik

naravašport

Življenje išče pot

VEČ ...|8. 12. 2023
Ukradeni otroci v nekdanji Jugoslaviji

Prisluhnili smo drugemu delu pogovora z Nevenko Ivanušec in njenim sinom, ki jo skupaj s sestro, podpira pri njenih prizadevanjih, da najdejo brata, novorojenčka, ki je leta 1979 izginil v ljubljanski porodnišnici. Rekli so ji, da je umrl in ji ga niso več pokazali niti mrtvega. Njena zgodba ni osamljen primer, saj je v 80. letih prejšnjega stoletja v Sloveniji umrlo 70 novorojenčkov v sumljivih okoliščinah.

Ukradeni otroci v nekdanji Jugoslaviji

Prisluhnili smo drugemu delu pogovora z Nevenko Ivanušec in njenim sinom, ki jo skupaj s sestro, podpira pri njenih prizadevanjih, da najdejo brata, novorojenčka, ki je leta 1979 izginil v ljubljanski porodnišnici. Rekli so ji, da je umrl in ji ga niso več pokazali niti mrtvega. Njena zgodba ni osamljen primer, saj je v 80. letih prejšnjega stoletja v Sloveniji umrlo 70 novorojenčkov v sumljivih okoliščinah.

s. Meta Potočnik

Nevenka Ivanušeciskanje resnicepravice staršev do otroka

Svetovalnica

VEČ ...|8. 12. 2023
Tilen Čebulj in Ana Pučnik o taizejskem srečanju v Ljubljani

Pred sklepom priprav na mednarodno taizejsko srečanje v Ljubljani smo v oddaji opozorili na nekaj ključnih točk, ki bodo zanimive tako za Ljubljančane kot za ostale domačine. Srečanje bo pripeljalo v prestolnico več tisoč mladih, kar bo gotovo obogatilo praznični utrip v mestu. Z nami sta bila v živo Tilen Čebulj in Ana Pučnik iz Katoliške mladine.

Tilen Čebulj in Ana Pučnik o taizejskem srečanju v Ljubljani

Pred sklepom priprav na mednarodno taizejsko srečanje v Ljubljani smo v oddaji opozorili na nekaj ključnih točk, ki bodo zanimive tako za Ljubljančane kot za ostale domačine. Srečanje bo pripeljalo v prestolnico več tisoč mladih, kar bo gotovo obogatilo praznični utrip v mestu. Z nami sta bila v živo Tilen Čebulj in Ana Pučnik iz Katoliške mladine.

Radio Ognjišče

svetovanje