Za nasmeh

VEČ ...|25. 6. 2019
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|25. 6. 2019
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Dogodki

VEČ ...|25. 6. 2019
Utrinek - Bogdan Žorž in Krvavec

Na Krvavcu je že potekalo srečanje PRO, ki ga je s svojimi nastopom krepko zaznamoval psihoterapevt Bogdan Žorž. V okviru oddaje Za življenje je namreč 11. avgusta 2012 v živo odgovarjal na vprašanja tam zbranih poslušalcev in se dotaknil tudi pomena vzgoje otrrok skozi izlete in bivanje v naravi.

Utrinek - Bogdan Žorž in Krvavec

Na Krvavcu je že potekalo srečanje PRO, ki ga je s svojimi nastopom krepko zaznamoval psihoterapevt Bogdan Žorž. V okviru oddaje Za življenje je namreč 11. avgusta 2012 v živo odgovarjal na vprašanja tam zbranih poslušalcev in se dotaknil tudi pomena vzgoje otrrok skozi izlete in bivanje v naravi.

varno na vrh

Dogodki

Utrinek - Bogdan Žorž in Krvavec
Na Krvavcu je že potekalo srečanje PRO, ki ga je s svojimi nastopom krepko zaznamoval psihoterapevt Bogdan Žorž. V okviru oddaje Za življenje je namreč 11. avgusta 2012 v živo odgovarjal na vprašanja tam zbranih poslušalcev in se dotaknil tudi pomena vzgoje otrrok skozi izlete in bivanje v naravi.
VEČ ...|25. 6. 2019
Utrinek - Bogdan Žorž in Krvavec
Na Krvavcu je že potekalo srečanje PRO, ki ga je s svojimi nastopom krepko zaznamoval psihoterapevt Bogdan Žorž. V okviru oddaje Za življenje je namreč 11. avgusta 2012 v živo odgovarjal na vprašanja tam zbranih poslušalcev in se dotaknil tudi pomena vzgoje otrrok skozi izlete in bivanje v naravi.

Robert Božič

varno na vrh

Iz Betanije

VEČ ...|24. 6. 2019
Duhovna spodbuda za poletje

Avgusta prihaja v Slovenijo p. Jacques Philippe, avtor številnih (tudi v slovenščino prevedenih) knjig z duhovno vsebino. Zakonca Rusjan sta povedala, kaj od tega, kar so prebrali v sklopu družinske kateheze, se je dotaknilo njiju osebno.

Duhovna spodbuda za poletje

Avgusta prihaja v Slovenijo p. Jacques Philippe, avtor številnih (tudi v slovenščino prevedenih) knjig z duhovno vsebino. Zakonca Rusjan sta povedala, kaj od tega, kar so prebrali v sklopu družinske kateheze, se je dotaknilo njiju osebno.

duhovnostizkušnja Bogamolitev

Iz Betanije

Duhovna spodbuda za poletje
Avgusta prihaja v Slovenijo p. Jacques Philippe, avtor številnih (tudi v slovenščino prevedenih) knjig z duhovno vsebino. Zakonca Rusjan sta povedala, kaj od tega, kar so prebrali v sklopu družinske kateheze, se je dotaknilo njiju osebno.
VEČ ...|24. 6. 2019
Duhovna spodbuda za poletje
Avgusta prihaja v Slovenijo p. Jacques Philippe, avtor številnih (tudi v slovenščino prevedenih) knjig z duhovno vsebino. Zakonca Rusjan sta povedala, kaj od tega, kar so prebrali v sklopu družinske kateheze, se je dotaknilo njiju osebno.

Blaž Lesnik

duhovnostizkušnja Bogamolitev

O klasiki drugače

VEČ ...|23. 6. 2019
Junijske oddaje so posvečene Jezusovemu srcu.

Ob predstavitvi treh ljudskih cerkvenih pesmi, od katerih imamo v arhivu žal zgolj posnetek pesmi Božje milostno srce, smo poslušali še drugi del maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.

Junijske oddaje so posvečene Jezusovemu srcu.

Ob predstavitvi treh ljudskih cerkvenih pesmi, od katerih imamo v arhivu žal zgolj posnetek pesmi Božje milostno srce, smo poslušali še drugi del maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Junijske oddaje so posvečene Jezusovemu srcu.
Ob predstavitvi treh ljudskih cerkvenih pesmi, od katerih imamo v arhivu žal zgolj posnetek pesmi Božje milostno srce, smo poslušali še drugi del maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.
VEČ ...|23. 6. 2019
Junijske oddaje so posvečene Jezusovemu srcu.
Ob predstavitvi treh ljudskih cerkvenih pesmi, od katerih imamo v arhivu žal zgolj posnetek pesmi Božje milostno srce, smo poslušali še drugi del maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Za nasmeh

VEČ ...|23. 6. 2019
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|23. 6. 2019
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Sveta maša

VEČ ...|23. 6. 2019
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Sveto mašo je daroval p. Ambrož Mušič, na orglah je bogoslužje spremljal Saša Frelih Mišo. Ljudsko petje je vodila Lucija Žohar.

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Sveto mašo je daroval p. Ambrož Mušič, na orglah je bogoslužje spremljal Saša Frelih Mišo. Ljudsko petje je vodila Lucija Žohar.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Sveto mašo je daroval p. Ambrož Mušič, na orglah je bogoslužje spremljal Saša Frelih Mišo. Ljudsko petje je vodila Lucija Žohar.
VEČ ...|23. 6. 2019
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Sveto mašo je daroval p. Ambrož Mušič, na orglah je bogoslužje spremljal Saša Frelih Mišo. Ljudsko petje je vodila Lucija Žohar.

Radio Ognjišče

duhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|23. 6. 2019
Zbirno o interventnem zakonu, o predelavi mesa na kmetijah in čebelarjenju ob koncu junija

Andreja Krt Stopar je v osrednjem delu spregovorila o dopolnilni dejavnosti predelave mesa na kmetijah, nekaj nasvetov za čebelarjenje v tem času pa je iz svoje bogate prakse delil čebelar Milan Meglič.

Zbirno o interventnem zakonu, o predelavi mesa na kmetijah in čebelarjenju ob koncu junija

Andreja Krt Stopar je v osrednjem delu spregovorila o dopolnilni dejavnosti predelave mesa na kmetijah, nekaj nasvetov za čebelarjenje v tem času pa je iz svoje bogate prakse delil čebelar Milan Meglič.

kmetijstvoizobraževanjenarava

Kmetijska oddaja

Zbirno o interventnem zakonu, o predelavi mesa na kmetijah in čebelarjenju ob koncu junija
Andreja Krt Stopar je v osrednjem delu spregovorila o dopolnilni dejavnosti predelave mesa na kmetijah, nekaj nasvetov za čebelarjenje v tem času pa je iz svoje bogate prakse delil čebelar Milan Meglič.
VEČ ...|23. 6. 2019
Zbirno o interventnem zakonu, o predelavi mesa na kmetijah in čebelarjenju ob koncu junija
Andreja Krt Stopar je v osrednjem delu spregovorila o dopolnilni dejavnosti predelave mesa na kmetijah, nekaj nasvetov za čebelarjenje v tem času pa je iz svoje bogate prakse delil čebelar Milan Meglič.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanjenarava

Za nasmeh

VEČ ...|22. 6. 2019
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|22. 6. 2019
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Za nasmeh

VEČ ...|21. 6. 2019
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|21. 6. 2019
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Sveta maša

VEČ ...|21. 6. 2019
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Sveto mašo je daroval p. Ambrož Mušič, na orglah je bogoslužje spremljal Saša Frelih Mišo. Ljudsko petje je vodil Miha Zupanc Kovač.

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Sveto mašo je daroval p. Ambrož Mušič, na orglah je bogoslužje spremljal Saša Frelih Mišo. Ljudsko petje je vodil Miha Zupanc Kovač.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Sveto mašo je daroval p. Ambrož Mušič, na orglah je bogoslužje spremljal Saša Frelih Mišo. Ljudsko petje je vodil Miha Zupanc Kovač.
VEČ ...|21. 6. 2019
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Sveto mašo je daroval p. Ambrož Mušič, na orglah je bogoslužje spremljal Saša Frelih Mišo. Ljudsko petje je vodil Miha Zupanc Kovač.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|19. 6. 2019
Častitljivi del

Molili so bogoslovci.

Častitljivi del

Molili so bogoslovci.

duhovnost

Rožni venec

Častitljivi del
Molili so bogoslovci.
VEČ ...|19. 6. 2019
Častitljivi del
Molili so bogoslovci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Sveta maša

VEČ ...|18. 6. 2019
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Sveto mašo je daroval p. Ambrož Mušič, na orglah je bogoslužje spremljal p. Vid Lisjak. Ljudsko petje je vodila Lucija Žohar.

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Sveto mašo je daroval p. Ambrož Mušič, na orglah je bogoslužje spremljal p. Vid Lisjak. Ljudsko petje je vodila Lucija Žohar.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Sveto mašo je daroval p. Ambrož Mušič, na orglah je bogoslužje spremljal p. Vid Lisjak. Ljudsko petje je vodila Lucija Žohar.
VEČ ...|18. 6. 2019
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Sveto mašo je daroval p. Ambrož Mušič, na orglah je bogoslužje spremljal p. Vid Lisjak. Ljudsko petje je vodila Lucija Žohar.

Radio Ognjišče

duhovnost

Sveta maša

VEČ ...|17. 6. 2019
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Sveto mašo je daroval pater Edvard Kovač, na orglah pa je bogoslužje spremljal Saša Frelih Mišo.

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Sveto mašo je daroval pater Edvard Kovač, na orglah pa je bogoslužje spremljal Saša Frelih Mišo.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Sveto mašo je daroval pater Edvard Kovač, na orglah pa je bogoslužje spremljal Saša Frelih Mišo.
VEČ ...|17. 6. 2019
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Sveto mašo je daroval pater Edvard Kovač, na orglah pa je bogoslužje spremljal Saša Frelih Mišo.

Radio Ognjišče

duhovnost

O klasiki drugače

VEČ ...|16. 6. 2019
Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke

Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi (Presveto Srce, slavo in Pojte hribi in doline) smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.

Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke

Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi (Presveto Srce, slavo in Pojte hribi in doline) smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke
Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi (Presveto Srce, slavo in Pojte hribi in doline) smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.
VEČ ...|16. 6. 2019
Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke
Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi (Presveto Srce, slavo in Pojte hribi in doline) smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Za nasmeh

VEČ ...|16. 6. 2019
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|16. 6. 2019
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Za nasmeh

VEČ ...|14. 6. 2019
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|14. 6. 2019
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Via positiva

VEČ ...|13. 6. 2019
Tudi kolo je lahko sredstvo do Boga

Pomemben člen v doseženem uspehu kolesarske srebrne diagonale sta bila tudi oče in sin, zavzeta kolesarja z veliko izkušnjami, Janez in Bernard Rožman. Povabili smo ju v oddajo Via positiva in ju vprašali po njunih vtisih omenjenega projekta in kako povezati duhovnost ter rekreacijo. Bernard je duhovnik, pravi da tudi v športnih aktivnostih najde številne priložnosti za odkrivanje Boga. Janez pa največ stavi na družinske kolesarske poti in če bi se prepustil ležernosti, pravi, bi se temne misli hitro prikradle.

Tudi kolo je lahko sredstvo do Boga

Pomemben člen v doseženem uspehu kolesarske srebrne diagonale sta bila tudi oče in sin, zavzeta kolesarja z veliko izkušnjami, Janez in Bernard Rožman. Povabili smo ju v oddajo Via positiva in ju vprašali po njunih vtisih omenjenega projekta in kako povezati duhovnost ter rekreacijo. Bernard je duhovnik, pravi da tudi v športnih aktivnostih najde številne priložnosti za odkrivanje Boga. Janez pa največ stavi na družinske kolesarske poti in če bi se prepustil ležernosti, pravi, bi se temne misli hitro prikradle.

družbapogovorodnosišportduhovnost

Via positiva

Tudi kolo je lahko sredstvo do Boga
Pomemben člen v doseženem uspehu kolesarske srebrne diagonale sta bila tudi oče in sin, zavzeta kolesarja z veliko izkušnjami, Janez in Bernard Rožman. Povabili smo ju v oddajo Via positiva in ju vprašali po njunih vtisih omenjenega projekta in kako povezati duhovnost ter rekreacijo. Bernard je duhovnik, pravi da tudi v športnih aktivnostih najde številne priložnosti za odkrivanje Boga. Janez pa največ stavi na družinske kolesarske poti in če bi se prepustil ležernosti, pravi, bi se temne misli hitro prikradle.
VEČ ...|13. 6. 2019
Tudi kolo je lahko sredstvo do Boga
Pomemben člen v doseženem uspehu kolesarske srebrne diagonale sta bila tudi oče in sin, zavzeta kolesarja z veliko izkušnjami, Janez in Bernard Rožman. Povabili smo ju v oddajo Via positiva in ju vprašali po njunih vtisih omenjenega projekta in kako povezati duhovnost ter rekreacijo. Bernard je duhovnik, pravi da tudi v športnih aktivnostih najde številne priložnosti za odkrivanje Boga. Janez pa največ stavi na družinske kolesarske poti in če bi se prepustil ležernosti, pravi, bi se temne misli hitro prikradle.

Nataša Ličen

družbapogovorodnosišportduhovnost

Komentar Časnik.si

VEČ ...|12. 6. 2019
Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma

Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.

Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma

Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.

politika

Komentar Časnik.si

Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma
Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.
VEČ ...|12. 6. 2019
Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma
Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.

Andrej Marko Poznič

politika

Svetnik dneva

VEČ ...|10. 6. 2019
Bogumil Poljski

Bogumil Poljski

duhovnost

Svetnik dneva

Bogumil Poljski
VEČ ...|10. 6. 2019
Bogumil Poljski

Jure Sešek

duhovnost

S svetnikom na ti

VEČ ...|10. 6. 2019
Bogumil Poljski

Bogumil Poljski

duhovnost

S svetnikom na ti

Bogumil Poljski
VEČ ...|10. 6. 2019
Bogumil Poljski

Gregor Čušin

duhovnost

Za življenje

VEČ ...|8. 6. 2019
Finančna modrost

Pogovor o finančni modrosti ali inteligenci s psihologinjo Alenko Rebula Tuta je morda presenetljiv, toda v družbi se kaže vse večja potreba po odkritem pogovoru o sredstvih, denarju, finančnem stanju. Kakšen je naš odnos do denarja? Zakaj predsodek, da bogati ljudje niso dobri? Denar je sredstvo, orodje, ključno je, kako z njim ravnamo, revnejši ali bogatejši, kaj kupujemo, kako ga trošimo in kam ali komu namenjamo. Osebna rast je povezana tudi z odnosom do sredstev, ki so posledica uresničevanja naših darov. Morda pa ne razumemo prav besed Svetega Pisma tudi o blagostanju.

Finančna modrost

Pogovor o finančni modrosti ali inteligenci s psihologinjo Alenko Rebula Tuta je morda presenetljiv, toda v družbi se kaže vse večja potreba po odkritem pogovoru o sredstvih, denarju, finančnem stanju. Kakšen je naš odnos do denarja? Zakaj predsodek, da bogati ljudje niso dobri? Denar je sredstvo, orodje, ključno je, kako z njim ravnamo, revnejši ali bogatejši, kaj kupujemo, kako ga trošimo in kam ali komu namenjamo. Osebna rast je povezana tudi z odnosom do sredstev, ki so posledica uresničevanja naših darov. Morda pa ne razumemo prav besed Svetega Pisma tudi o blagostanju.

izobraževanjeduhovnostdružbasvetovanjevzgojaodnosipogovor

Za življenje

Finančna modrost
Pogovor o finančni modrosti ali inteligenci s psihologinjo Alenko Rebula Tuta je morda presenetljiv, toda v družbi se kaže vse večja potreba po odkritem pogovoru o sredstvih, denarju, finančnem stanju. Kakšen je naš odnos do denarja? Zakaj predsodek, da bogati ljudje niso dobri? Denar je sredstvo, orodje, ključno je, kako z njim ravnamo, revnejši ali bogatejši, kaj kupujemo, kako ga trošimo in kam ali komu namenjamo. Osebna rast je povezana tudi z odnosom do sredstev, ki so posledica uresničevanja naših darov. Morda pa ne razumemo prav besed Svetega Pisma tudi o blagostanju.
VEČ ...|8. 6. 2019
Finančna modrost
Pogovor o finančni modrosti ali inteligenci s psihologinjo Alenko Rebula Tuta je morda presenetljiv, toda v družbi se kaže vse večja potreba po odkritem pogovoru o sredstvih, denarju, finančnem stanju. Kakšen je naš odnos do denarja? Zakaj predsodek, da bogati ljudje niso dobri? Denar je sredstvo, orodje, ključno je, kako z njim ravnamo, revnejši ali bogatejši, kaj kupujemo, kako ga trošimo in kam ali komu namenjamo. Osebna rast je povezana tudi z odnosom do sredstev, ki so posledica uresničevanja naših darov. Morda pa ne razumemo prav besed Svetega Pisma tudi o blagostanju.

Nataša Ličen

izobraževanjeduhovnostdružbasvetovanjevzgojaodnosipogovor

Sobotna iskrica

VEČ ...|8. 6. 2019
Po diagonali, pred festivalom družin

Z Blažem Lesnikom smo se pogovorili o uspešni akciji ob našem jubileju, družine pa povabili na bogat prihodnji konec tedna, ko bo letošnji festival družin.

Po diagonali, pred festivalom družin

Z Blažem Lesnikom smo se pogovorili o uspešni akciji ob našem jubileju, družine pa povabili na bogat prihodnji konec tedna, ko bo letošnji festival družin.

družbamladiodnosiotrocipogovor

Sobotna iskrica

Po diagonali, pred festivalom družin
Z Blažem Lesnikom smo se pogovorili o uspešni akciji ob našem jubileju, družine pa povabili na bogat prihodnji konec tedna, ko bo letošnji festival družin.
VEČ ...|8. 6. 2019
Po diagonali, pred festivalom družin
Z Blažem Lesnikom smo se pogovorili o uspešni akciji ob našem jubileju, družine pa povabili na bogat prihodnji konec tedna, ko bo letošnji festival družin.

Jure Sešek

družbamladiodnosiotrocipogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 6. 2019
Župnija Ljubljana Šentvid z romanjem na Brezje sklenila misijon

Z romanjem v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje in z zahvalno sveto mašo so prejšnjo nedeljo sklenili misijon v župniji Ljubljana Šentvid. Romarji, skoraj 30 se jih je odpravilo peš, približno toliko s kolesi, nekateri z vlakom in avtobusom, številni tudi z osebnimi avtomobili, skupaj pa jih je bilo več kot 400 so se ob 11.30 zbrali pri sveti maši na prostoru pred baziliko. Zbrane je nagovoril p. Viktor Papež, ki je v Šentvidu obiskoval gimnazijo, zato mu je bilo še toliko bolj prijetno biti med več sto romarji iz te župnije. Spregovoril je o molitvi ter se naslonil na besedilo obeh beril, prvo v ospredje postavlja svetega Štefana, drugo evangelista Janeza, obema pa je skupna molitev, ki ima po besedah p. Viktorja izredno pedagoško moč. „Molitev, ako je pristna, nas spreminja,“ je dejal.Opozoril je nadalje, da naši molitvi pogosto manjka prisotnost Svetega Duha. „Mi smo prepričani, da si lahko sami nekaj izmolimo pri Bogu in izprosimo. Morda z dolgimi molitvami, z devetdnevnicami, z rožnimi venci … Pozabljamo pa na Jezusovo besedo, ki pravi: Duh Božji je, ki v vas prosi in moli in prosi Očeta. Tako naša molitev dobi na svoji vrednosti samo, če z nami moli Božji Duh. Brez Božjega Duha je naša molitev le jecljanje, eno jamranje; ena sama velika revščina smo pred Bogom. Morda Boga izsiljujemo in takšna molitev je Bogu bolj v nadlogo, kot pa v veselje.“Nato je p. Viktor dejal, da je bil osnovni refren prvih kristjanov „Pridi Gospod Jezus“ ter zbranim položil na srce, naj se ne bojijo Boga. „Strah pred Bogom zmanjša učinkovitost naše molitve,“ je povedal in dodal, da „kdor se Boga boji, ga verjetno ne ljubi in ga ne bo prav molil. Kdor pred Njim trepeta, ne bo mogel z ljubeznijo v srcu moliti. Ljubezen je namreč osnovna značilnost dobre, učinkovite in stanovitne molitve“.Župnik Ivan Jagodic je ob sklepu izrazil veselje, da se je romanja na Brezje udeležilo več kot 400 ljudi. Prav tako je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi misijona.

Župnija Ljubljana Šentvid z romanjem na Brezje sklenila misijon

Z romanjem v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje in z zahvalno sveto mašo so prejšnjo nedeljo sklenili misijon v župniji Ljubljana Šentvid. Romarji, skoraj 30 se jih je odpravilo peš, približno toliko s kolesi, nekateri z vlakom in avtobusom, številni tudi z osebnimi avtomobili, skupaj pa jih je bilo več kot 400 so se ob 11.30 zbrali pri sveti maši na prostoru pred baziliko. Zbrane je nagovoril p. Viktor Papež, ki je v Šentvidu obiskoval gimnazijo, zato mu je bilo še toliko bolj prijetno biti med več sto romarji iz te župnije. Spregovoril je o molitvi ter se naslonil na besedilo obeh beril, prvo v ospredje postavlja svetega Štefana, drugo evangelista Janeza, obema pa je skupna molitev, ki ima po besedah p. Viktorja izredno pedagoško moč. „Molitev, ako je pristna, nas spreminja,“ je dejal.Opozoril je nadalje, da naši molitvi pogosto manjka prisotnost Svetega Duha. „Mi smo prepričani, da si lahko sami nekaj izmolimo pri Bogu in izprosimo. Morda z dolgimi molitvami, z devetdnevnicami, z rožnimi venci … Pozabljamo pa na Jezusovo besedo, ki pravi: Duh Božji je, ki v vas prosi in moli in prosi Očeta. Tako naša molitev dobi na svoji vrednosti samo, če z nami moli Božji Duh. Brez Božjega Duha je naša molitev le jecljanje, eno jamranje; ena sama velika revščina smo pred Bogom. Morda Boga izsiljujemo in takšna molitev je Bogu bolj v nadlogo, kot pa v veselje.“Nato je p. Viktor dejal, da je bil osnovni refren prvih kristjanov „Pridi Gospod Jezus“ ter zbranim položil na srce, naj se ne bojijo Boga. „Strah pred Bogom zmanjša učinkovitost naše molitve,“ je povedal in dodal, da „kdor se Boga boji, ga verjetno ne ljubi in ga ne bo prav molil. Kdor pred Njim trepeta, ne bo mogel z ljubeznijo v srcu moliti. Ljubezen je namreč osnovna značilnost dobre, učinkovite in stanovitne molitve“.Župnik Ivan Jagodic je ob sklepu izrazil veselje, da se je romanja na Brezje udeležilo več kot 400 ljudi. Prav tako je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi misijona.

misijonšentvidljubljanabrezjeromanje

Informativni prispevki

Župnija Ljubljana Šentvid z romanjem na Brezje sklenila misijon
Z romanjem v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje in z zahvalno sveto mašo so prejšnjo nedeljo sklenili misijon v župniji Ljubljana Šentvid. Romarji, skoraj 30 se jih je odpravilo peš, približno toliko s kolesi, nekateri z vlakom in avtobusom, številni tudi z osebnimi avtomobili, skupaj pa jih je bilo več kot 400 so se ob 11.30 zbrali pri sveti maši na prostoru pred baziliko. Zbrane je nagovoril p. Viktor Papež, ki je v Šentvidu obiskoval gimnazijo, zato mu je bilo še toliko bolj prijetno biti med več sto romarji iz te župnije. Spregovoril je o molitvi ter se naslonil na besedilo obeh beril, prvo v ospredje postavlja svetega Štefana, drugo evangelista Janeza, obema pa je skupna molitev, ki ima po besedah p. Viktorja izredno pedagoško moč. „Molitev, ako je pristna, nas spreminja,“ je dejal.Opozoril je nadalje, da naši molitvi pogosto manjka prisotnost Svetega Duha. „Mi smo prepričani, da si lahko sami nekaj izmolimo pri Bogu in izprosimo. Morda z dolgimi molitvami, z devetdnevnicami, z rožnimi venci … Pozabljamo pa na Jezusovo besedo, ki pravi: Duh Božji je, ki v vas prosi in moli in prosi Očeta. Tako naša molitev dobi na svoji vrednosti samo, če z nami moli Božji Duh. Brez Božjega Duha je naša molitev le jecljanje, eno jamranje; ena sama velika revščina smo pred Bogom. Morda Boga izsiljujemo in takšna molitev je Bogu bolj v nadlogo, kot pa v veselje.“Nato je p. Viktor dejal, da je bil osnovni refren prvih kristjanov „Pridi Gospod Jezus“ ter zbranim položil na srce, naj se ne bojijo Boga. „Strah pred Bogom zmanjša učinkovitost naše molitve,“ je povedal in dodal, da „kdor se Boga boji, ga verjetno ne ljubi in ga ne bo prav molil. Kdor pred Njim trepeta, ne bo mogel z ljubeznijo v srcu moliti. Ljubezen je namreč osnovna značilnost dobre, učinkovite in stanovitne molitve“.Župnik Ivan Jagodic je ob sklepu izrazil veselje, da se je romanja na Brezje udeležilo več kot 400 ljudi. Prav tako je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi misijona.
VEČ ...|7. 6. 2019
Župnija Ljubljana Šentvid z romanjem na Brezje sklenila misijon
Z romanjem v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje in z zahvalno sveto mašo so prejšnjo nedeljo sklenili misijon v župniji Ljubljana Šentvid. Romarji, skoraj 30 se jih je odpravilo peš, približno toliko s kolesi, nekateri z vlakom in avtobusom, številni tudi z osebnimi avtomobili, skupaj pa jih je bilo več kot 400 so se ob 11.30 zbrali pri sveti maši na prostoru pred baziliko. Zbrane je nagovoril p. Viktor Papež, ki je v Šentvidu obiskoval gimnazijo, zato mu je bilo še toliko bolj prijetno biti med več sto romarji iz te župnije. Spregovoril je o molitvi ter se naslonil na besedilo obeh beril, prvo v ospredje postavlja svetega Štefana, drugo evangelista Janeza, obema pa je skupna molitev, ki ima po besedah p. Viktorja izredno pedagoško moč. „Molitev, ako je pristna, nas spreminja,“ je dejal.Opozoril je nadalje, da naši molitvi pogosto manjka prisotnost Svetega Duha. „Mi smo prepričani, da si lahko sami nekaj izmolimo pri Bogu in izprosimo. Morda z dolgimi molitvami, z devetdnevnicami, z rožnimi venci … Pozabljamo pa na Jezusovo besedo, ki pravi: Duh Božji je, ki v vas prosi in moli in prosi Očeta. Tako naša molitev dobi na svoji vrednosti samo, če z nami moli Božji Duh. Brez Božjega Duha je naša molitev le jecljanje, eno jamranje; ena sama velika revščina smo pred Bogom. Morda Boga izsiljujemo in takšna molitev je Bogu bolj v nadlogo, kot pa v veselje.“Nato je p. Viktor dejal, da je bil osnovni refren prvih kristjanov „Pridi Gospod Jezus“ ter zbranim položil na srce, naj se ne bojijo Boga. „Strah pred Bogom zmanjša učinkovitost naše molitve,“ je povedal in dodal, da „kdor se Boga boji, ga verjetno ne ljubi in ga ne bo prav molil. Kdor pred Njim trepeta, ne bo mogel z ljubeznijo v srcu moliti. Ljubezen je namreč osnovna značilnost dobre, učinkovite in stanovitne molitve“.Župnik Ivan Jagodic je ob sklepu izrazil veselje, da se je romanja na Brezje udeležilo več kot 400 ljudi. Prav tako je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi misijona.

Alen Salihović

misijonšentvidljubljanabrezjeromanje

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 6. 2019
Zasebno šolstvo: pogovor z Miho Šubicem, Bogatimo šolstvo

Z Miho Šubicem smo razčistili, kaj bi pomenil sprejem vladne novele zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja in kakšno je sporočilo vlade ob tem predlogu.

Zasebno šolstvo: pogovor z Miho Šubicem, Bogatimo šolstvo

Z Miho Šubicem smo razčistili, kaj bi pomenil sprejem vladne novele zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja in kakšno je sporočilo vlade ob tem predlogu.

družbavzgojapolitika

Informativni prispevki

Zasebno šolstvo: pogovor z Miho Šubicem, Bogatimo šolstvo
Z Miho Šubicem smo razčistili, kaj bi pomenil sprejem vladne novele zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja in kakšno je sporočilo vlade ob tem predlogu.
VEČ ...|7. 6. 2019
Zasebno šolstvo: pogovor z Miho Šubicem, Bogatimo šolstvo
Z Miho Šubicem smo razčistili, kaj bi pomenil sprejem vladne novele zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja in kakšno je sporočilo vlade ob tem predlogu.

Tanja Dominko

družbavzgojapolitika

Duhovna misel

VEČ ...|7. 6. 2019
Bog je dober oče!

Simon, Janezov sin, ali me ljubiš bolj ko tile? (Jn 21,15)

Bog je dober oče!

Simon, Janezov sin, ali me ljubiš bolj ko tile? (Jn 21,15)

duhovnost

Duhovna misel

Bog je dober oče!
Simon, Janezov sin, ali me ljubiš bolj ko tile? (Jn 21,15)
VEČ ...|7. 6. 2019
Bog je dober oče!
Simon, Janezov sin, ali me ljubiš bolj ko tile? (Jn 21,15)

Gregor Čušin

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|6. 6. 2019
Nedeljivi Bog. Oče. Sin. Sveti Duh.

… da bodo eno, kakor sva midva eno: jaz v njih, ti v meni … (Jn 17, 23)

Nedeljivi Bog. Oče. Sin. Sveti Duh.

… da bodo eno, kakor sva midva eno: jaz v njih, ti v meni … (Jn 17, 23)

duhovnost

Duhovna misel

Nedeljivi Bog. Oče. Sin. Sveti Duh.
… da bodo eno, kakor sva midva eno: jaz v njih, ti v meni … (Jn 17, 23)
VEČ ...|6. 6. 2019
Nedeljivi Bog. Oče. Sin. Sveti Duh.
… da bodo eno, kakor sva midva eno: jaz v njih, ti v meni … (Jn 17, 23)

Gregor Čušin

duhovnost

Za nasmeh

VEČ ...|5. 6. 2019
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|5. 6. 2019
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ...|4. 6. 2019
Bog te pozna. Dela usluge. Ti daje. Vse zastonj.

In zdaj me ti, Oče, proslavi pri sebi s slavo, ki sem jo imel pri tebi, preden je bil svet. (Jn 17, 5)

Bog te pozna. Dela usluge. Ti daje. Vse zastonj.

In zdaj me ti, Oče, proslavi pri sebi s slavo, ki sem jo imel pri tebi, preden je bil svet. (Jn 17, 5)

duhovnost

Duhovna misel

Bog te pozna. Dela usluge. Ti daje. Vse zastonj.
In zdaj me ti, Oče, proslavi pri sebi s slavo, ki sem jo imel pri tebi, preden je bil svet. (Jn 17, 5)
VEČ ...|4. 6. 2019
Bog te pozna. Dela usluge. Ti daje. Vse zastonj.
In zdaj me ti, Oče, proslavi pri sebi s slavo, ki sem jo imel pri tebi, preden je bil svet. (Jn 17, 5)

Gregor Čušin

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|31. 5. 2019
Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami

V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami

V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

parkdružbaizobraževanjekmetijstvovzgojavrtživali

Informativni prispevki

Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami
V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.
VEČ ...|31. 5. 2019
Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami
V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

Alen Salihović

parkdružbaizobraževanjekmetijstvovzgojavrtživali

Duhovna misel

VEČ ...|31. 5. 2019
Uživaj bogastvo s svojim bližnjim ... ki nima.

Lačne je napolnil z dobrotami in bogate je odpustil prazne! (Lk 1, 53)

Uživaj bogastvo s svojim bližnjim ... ki nima.

Lačne je napolnil z dobrotami in bogate je odpustil prazne! (Lk 1, 53)

duhovnost

Duhovna misel

Uživaj bogastvo s svojim bližnjim ... ki nima.
Lačne je napolnil z dobrotami in bogate je odpustil prazne! (Lk 1, 53)
VEČ ...|31. 5. 2019
Uživaj bogastvo s svojim bližnjim ... ki nima.
Lačne je napolnil z dobrotami in bogate je odpustil prazne! (Lk 1, 53)

Gregor Čušin

duhovnost

Od slike do besede

VEČ ...|28. 5. 2019
Vojne je konec?

Prevajalka Breda Biščak pred nas razgrne vsebino knjige Strah in svoboda, ki jo je napisal Keith Lowe. Odlika njegovega pisanja je pretanjeno povezovanje osebnega in kolektivnega. Psihološki pristop k obravnavi prelomnih zgodovinskih dogodkov bogati avtorjevo večplastno razpredanje o vplivu zgodovine na naše življenje.

Vojne je konec?

Prevajalka Breda Biščak pred nas razgrne vsebino knjige Strah in svoboda, ki jo je napisal Keith Lowe. Odlika njegovega pisanja je pretanjeno povezovanje osebnega in kolektivnega. Psihološki pristop k obravnavi prelomnih zgodovinskih dogodkov bogati avtorjevo večplastno razpredanje o vplivu zgodovine na naše življenje.

politikaspomindružba

Od slike do besede

Vojne je konec?
Prevajalka Breda Biščak pred nas razgrne vsebino knjige Strah in svoboda, ki jo je napisal Keith Lowe. Odlika njegovega pisanja je pretanjeno povezovanje osebnega in kolektivnega. Psihološki pristop k obravnavi prelomnih zgodovinskih dogodkov bogati avtorjevo večplastno razpredanje o vplivu zgodovine na naše življenje.
VEČ ...|28. 5. 2019
Vojne je konec?
Prevajalka Breda Biščak pred nas razgrne vsebino knjige Strah in svoboda, ki jo je napisal Keith Lowe. Odlika njegovega pisanja je pretanjeno povezovanje osebnega in kolektivnega. Psihološki pristop k obravnavi prelomnih zgodovinskih dogodkov bogati avtorjevo večplastno razpredanje o vplivu zgodovine na naše življenje.

Mateja Subotičanec

politikaspomindružba

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|26. 5. 2019
Filozofa Jean Vanier

V oddaji smo spoznali kanadskega filozofa Jeana Vanierja, ki je zapustil profesorsko pot in se posvetil najbolj ubogim v naši družbi: duševno prizadetim osebam. Ustanovil je skupnost Barka in kasneje še gibanja Vero in lu. Z nami so bili predstavniki obeh skupnosti, ki bodo podelili svoje izkušnje srečevanj z Vanierjem, ki je 7. maja v starosti 90 let sklenil svojo bogato življenjsko pot.

Filozofa Jean Vanier

V oddaji smo spoznali kanadskega filozofa Jeana Vanierja, ki je zapustil profesorsko pot in se posvetil najbolj ubogim v naši družbi: duševno prizadetim osebam. Ustanovil je skupnost Barka in kasneje še gibanja Vero in lu. Z nami so bili predstavniki obeh skupnosti, ki bodo podelili svoje izkušnje srečevanj z Vanierjem, ki je 7. maja v starosti 90 let sklenil svojo bogato življenjsko pot.

duhovnostpogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

Filozofa Jean Vanier
V oddaji smo spoznali kanadskega filozofa Jeana Vanierja, ki je zapustil profesorsko pot in se posvetil najbolj ubogim v naši družbi: duševno prizadetim osebam. Ustanovil je skupnost Barka in kasneje še gibanja Vero in lu. Z nami so bili predstavniki obeh skupnosti, ki bodo podelili svoje izkušnje srečevanj z Vanierjem, ki je 7. maja v starosti 90 let sklenil svojo bogato življenjsko pot.
VEČ ...|26. 5. 2019
Filozofa Jean Vanier
V oddaji smo spoznali kanadskega filozofa Jeana Vanierja, ki je zapustil profesorsko pot in se posvetil najbolj ubogim v naši družbi: duševno prizadetim osebam. Ustanovil je skupnost Barka in kasneje še gibanja Vero in lu. Z nami so bili predstavniki obeh skupnosti, ki bodo podelili svoje izkušnje srečevanj z Vanierjem, ki je 7. maja v starosti 90 let sklenil svojo bogato življenjsko pot.

Marjana Debevec

duhovnostpogovor

Rožni venec

VEČ ...|25. 5. 2019
Častitljivi del

Molili so bogoslovci.

Častitljivi del

Molili so bogoslovci.

duhovnost

Rožni venec

Častitljivi del
Molili so bogoslovci.
VEČ ...|25. 5. 2019
Častitljivi del
Molili so bogoslovci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?

Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?

Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

pekreosamosvojitevfeltrinjakopičpolitikadelitveinfokomentarpogovordružbaspomin

Informativni prispevki

Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.
VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Alen Salihović

pekreosamosvojitevfeltrinjakopičpolitikadelitveinfokomentarpogovordružbaspomin

Od slike do besede

VEČ ...|21. 5. 2019
Zoper krivoverce z Bogoslovnimi govori

Prevajalec Benamin Bevc in pisec spremne besede sta predstavila knjižni novosti založbe KUD Logos.

Zoper krivoverce z Bogoslovnimi govori

Prevajalec Benamin Bevc in pisec spremne besede sta predstavila knjižni novosti založbe KUD Logos.

duhovnostizobraževanjekultura

Od slike do besede

Zoper krivoverce z Bogoslovnimi govori
Prevajalec Benamin Bevc in pisec spremne besede sta predstavila knjižni novosti založbe KUD Logos.
VEČ ...|21. 5. 2019
Zoper krivoverce z Bogoslovnimi govori
Prevajalec Benamin Bevc in pisec spremne besede sta predstavila knjižni novosti založbe KUD Logos.

Mateja Subotičanec

duhovnostizobraževanjekultura

Za nasmeh

VEČ ...|17. 5. 2019
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|17. 5. 2019
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|13. 5. 2019
Bliža se 30. državna razstava Dobrote SLO kmetij

V petek bo v Minoritskem samostanu na Ptuju vrata odprla jubilejna že 30. državna razstava Dobrote Slovenskih kmetij, ki poleg predstavitve vseh nagrajenih izdelkov prinaša tudi bogat spremljevalni program, ki se bo odvijal na Ptuju. Slovenske kmetije so letos v ocenjevanje poslale 1080 svojih izdelkov in kot kažejo rezultati dosedanjih ocenjevanj so ti izjemne kakovosti, saj se obeta, da bo letos, številčno gledano, podeljenih največ zlatih priznanj pravi vodja organizacijskega odbora razstave, Peter Pribožič.

Bliža se 30. državna razstava Dobrote SLO kmetij

V petek bo v Minoritskem samostanu na Ptuju vrata odprla jubilejna že 30. državna razstava Dobrote Slovenskih kmetij, ki poleg predstavitve vseh nagrajenih izdelkov prinaša tudi bogat spremljevalni program, ki se bo odvijal na Ptuju. Slovenske kmetije so letos v ocenjevanje poslale 1080 svojih izdelkov in kot kažejo rezultati dosedanjih ocenjevanj so ti izjemne kakovosti, saj se obeta, da bo letos, številčno gledano, podeljenih največ zlatih priznanj pravi vodja organizacijskega odbora razstave, Peter Pribožič.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Bliža se 30. državna razstava Dobrote SLO kmetij
V petek bo v Minoritskem samostanu na Ptuju vrata odprla jubilejna že 30. državna razstava Dobrote Slovenskih kmetij, ki poleg predstavitve vseh nagrajenih izdelkov prinaša tudi bogat spremljevalni program, ki se bo odvijal na Ptuju. Slovenske kmetije so letos v ocenjevanje poslale 1080 svojih izdelkov in kot kažejo rezultati dosedanjih ocenjevanj so ti izjemne kakovosti, saj se obeta, da bo letos, številčno gledano, podeljenih največ zlatih priznanj pravi vodja organizacijskega odbora razstave, Peter Pribožič.
VEČ ...|13. 5. 2019
Bliža se 30. državna razstava Dobrote SLO kmetij
V petek bo v Minoritskem samostanu na Ptuju vrata odprla jubilejna že 30. državna razstava Dobrote Slovenskih kmetij, ki poleg predstavitve vseh nagrajenih izdelkov prinaša tudi bogat spremljevalni program, ki se bo odvijal na Ptuju. Slovenske kmetije so letos v ocenjevanje poslale 1080 svojih izdelkov in kot kažejo rezultati dosedanjih ocenjevanj so ti izjemne kakovosti, saj se obeta, da bo letos, številčno gledano, podeljenih največ zlatih priznanj pravi vodja organizacijskega odbora razstave, Peter Pribožič.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|12. 5. 2019
Papež obiskal Bolgarijo in Makedonijo

Oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve smo posvetili papeževemu potovanju v Bolgarijo in Makedonijo. Nekaj besed smo spregovorili o ustanovitelju skupnosti Barka Jeanu Vanierju, ki je v torek končal svojo bogato življenjsko pot. Vabljeni k poslušanju!

Papež obiskal Bolgarijo in Makedonijo

Oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve smo posvetili papeževemu potovanju v Bolgarijo in Makedonijo. Nekaj besed smo spregovorili o ustanovitelju skupnosti Barka Jeanu Vanierju, ki je v torek končal svojo bogato življenjsko pot. Vabljeni k poslušanju!

družbaduhovnostpapež

Iz življenja vesoljne Cerkve

Papež obiskal Bolgarijo in Makedonijo
Oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve smo posvetili papeževemu potovanju v Bolgarijo in Makedonijo. Nekaj besed smo spregovorili o ustanovitelju skupnosti Barka Jeanu Vanierju, ki je v torek končal svojo bogato življenjsko pot. Vabljeni k poslušanju!
VEČ ...|12. 5. 2019
Papež obiskal Bolgarijo in Makedonijo
Oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve smo posvetili papeževemu potovanju v Bolgarijo in Makedonijo. Nekaj besed smo spregovorili o ustanovitelju skupnosti Barka Jeanu Vanierju, ki je v torek končal svojo bogato življenjsko pot. Vabljeni k poslušanju!

Marjana Debevec

družbaduhovnostpapež

Pojdite in učite

VEČ ...|12. 5. 2019
POTA odhajajo v Kalkuto

V kratkem pogvoru s tremi prostovoljci smo spoznali načrte za njihovo delo med ubogimi v Kalkuti. Povabili so na dobrodelni koncert, ki ga pripravljajo prav z mislijo na pomoč najbolj ubogim.

POTA odhajajo v Kalkuto

V kratkem pogvoru s tremi prostovoljci smo spoznali načrte za njihovo delo med ubogimi v Kalkuti. Povabili so na dobrodelni koncert, ki ga pripravljajo prav z mislijo na pomoč najbolj ubogim.

družbaduhovnostmisijoniprostovoljciIndija

Pojdite in učite

POTA odhajajo v Kalkuto
V kratkem pogvoru s tremi prostovoljci smo spoznali načrte za njihovo delo med ubogimi v Kalkuti. Povabili so na dobrodelni koncert, ki ga pripravljajo prav z mislijo na pomoč najbolj ubogim.
VEČ ...|12. 5. 2019
POTA odhajajo v Kalkuto
V kratkem pogvoru s tremi prostovoljci smo spoznali načrte za njihovo delo med ubogimi v Kalkuti. Povabili so na dobrodelni koncert, ki ga pripravljajo prav z mislijo na pomoč najbolj ubogim.

Jure SešekMarjan Bunič

družbaduhovnostmisijoniprostovoljciIndija

Kmetijska oddaja

VEČ ...|12. 5. 2019
Razstava dobrote slovenskih kmetij

V petek bo v Minoritskem samostanu na Ptuju vrata odprla jubilejna 30. razstava Dobrote Slovenskih kmetij. V nedeljski kmetijski oddaji so bili z nami ljudje, ki jo že tri desetletja pripravljajo. Predstavili bodo izzive in zelo bogat program, kis e obeta. Vabljeni k poslušanju!

Razstava dobrote slovenskih kmetij

V petek bo v Minoritskem samostanu na Ptuju vrata odprla jubilejna 30. razstava Dobrote Slovenskih kmetij. V nedeljski kmetijski oddaji so bili z nami ljudje, ki jo že tri desetletja pripravljajo. Predstavili bodo izzive in zelo bogat program, kis e obeta. Vabljeni k poslušanju!

družbakmetijstvosvetovanje

Kmetijska oddaja

Razstava dobrote slovenskih kmetij
V petek bo v Minoritskem samostanu na Ptuju vrata odprla jubilejna 30. razstava Dobrote Slovenskih kmetij. V nedeljski kmetijski oddaji so bili z nami ljudje, ki jo že tri desetletja pripravljajo. Predstavili bodo izzive in zelo bogat program, kis e obeta. Vabljeni k poslušanju!
VEČ ...|12. 5. 2019
Razstava dobrote slovenskih kmetij
V petek bo v Minoritskem samostanu na Ptuju vrata odprla jubilejna 30. razstava Dobrote Slovenskih kmetij. V nedeljski kmetijski oddaji so bili z nami ljudje, ki jo že tri desetletja pripravljajo. Predstavili bodo izzive in zelo bogat program, kis e obeta. Vabljeni k poslušanju!

Robert Božič

družbakmetijstvosvetovanje

Za nasmeh

VEČ ...|6. 5. 2019
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|6. 5. 2019
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|6. 5. 2019
Jedi iz pora

Lahko se naredi juha, če pa jo obogatimo s krompirjem, korenčkom in mesom, dobimo enolončnico. Naredimo lahko porov narastek, porovo solato ali pa ga uporabimo v solatah iz kaš.

Jedi iz pora

Lahko se naredi juha, če pa jo obogatimo s krompirjem, korenčkom in mesom, dobimo enolončnico. Naredimo lahko porov narastek, porovo solato ali pa ga uporabimo v solatah iz kaš.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Jedi iz pora
Lahko se naredi juha, če pa jo obogatimo s krompirjem, korenčkom in mesom, dobimo enolončnico. Naredimo lahko porov narastek, porovo solato ali pa ga uporabimo v solatah iz kaš.
VEČ ...|6. 5. 2019
Jedi iz pora
Lahko se naredi juha, če pa jo obogatimo s krompirjem, korenčkom in mesom, dobimo enolončnico. Naredimo lahko porov narastek, porovo solato ali pa ga uporabimo v solatah iz kaš.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 5. 2019
Jožica Ličen - častna občanka Občine Ajdovščina

»Vera je najvišji zakon, najvišji pravilnik in najvišja motivacija za moje delo. Zame je Bog ljubezen. In če iščemo Boga, iščemo tudi ljubezen in pot do sočloveka. To je krog, v katerem je človek, mi in tudi Bog.« Tako pravi ravnateljica Škofijske karitas Koper, Jožica Ličen, ki je 5. 5. 2019 prejela naziv častna občanka Občine Ajdovščina.

Jožica Ličen - častna občanka Občine Ajdovščina

»Vera je najvišji zakon, najvišji pravilnik in najvišja motivacija za moje delo. Zame je Bog ljubezen. In če iščemo Boga, iščemo tudi ljubezen in pot do sočloveka. To je krog, v katerem je človek, mi in tudi Bog.« Tako pravi ravnateljica Škofijske karitas Koper, Jožica Ličen, ki je 5. 5. 2019 prejela naziv častna občanka Občine Ajdovščina.

pogovorodnosi

Informativni prispevki

Jožica Ličen - častna občanka Občine Ajdovščina
»Vera je najvišji zakon, najvišji pravilnik in najvišja motivacija za moje delo. Zame je Bog ljubezen. In če iščemo Boga, iščemo tudi ljubezen in pot do sočloveka. To je krog, v katerem je človek, mi in tudi Bog.« Tako pravi ravnateljica Škofijske karitas Koper, Jožica Ličen, ki je 5. 5. 2019 prejela naziv častna občanka Občine Ajdovščina.
VEČ ...|6. 5. 2019
Jožica Ličen - častna občanka Občine Ajdovščina
»Vera je najvišji zakon, najvišji pravilnik in najvišja motivacija za moje delo. Zame je Bog ljubezen. In če iščemo Boga, iščemo tudi ljubezen in pot do sočloveka. To je krog, v katerem je človek, mi in tudi Bog.« Tako pravi ravnateljica Škofijske karitas Koper, Jožica Ličen, ki je 5. 5. 2019 prejela naziv častna občanka Občine Ajdovščina.

Marta Jerebič

pogovorodnosi

Rožni venec

VEČ ...|5. 5. 2019
Častitljivi del

Molili so bogoslovci.

Častitljivi del

Molili so bogoslovci.

duhovnost

Rožni venec

Častitljivi del
Molili so bogoslovci.
VEČ ...|5. 5. 2019
Častitljivi del
Molili so bogoslovci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|3. 5. 2019
13. dnevi odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin

Mag. Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je povabila na 13. dneve odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS v Žalcu in predstavila bogat strokovni program.

13. dnevi odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin

Mag. Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je povabila na 13. dneve odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS v Žalcu in predstavila bogat strokovni program.

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

13. dnevi odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin
Mag. Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je povabila na 13. dneve odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS v Žalcu in predstavila bogat strokovni program.
VEČ ...|3. 5. 2019
13. dnevi odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin
Mag. Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je povabila na 13. dneve odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS v Žalcu in predstavila bogat strokovni program.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Kolokvij

VEČ ...|3. 5. 2019
Zaročenca Lucija Šeme in Klemen Plejić

Kolokvij prinaša zelo zanimiv odkrit pogovor z mladima zaročencema Lucijo in Klemnom, ki sta na pragu vznemirljive skupne poti, za njima pa je že tudi precej makadama: svet drog, komuna, iskanja ... Kakšno bogastvo odkrivata drug v drugem, na kakšen način razmišljata o življenju in zakonu?

Zaročenca Lucija Šeme in Klemen Plejić

Kolokvij prinaša zelo zanimiv odkrit pogovor z mladima zaročencema Lucijo in Klemnom, ki sta na pragu vznemirljive skupne poti, za njima pa je že tudi precej makadama: svet drog, komuna, iskanja ... Kakšno bogastvo odkrivata drug v drugem, na kakšen način razmišljata o življenju in zakonu?

mladipogovorzakonodvisnostduhovnostodnosi

Kolokvij

Zaročenca Lucija Šeme in Klemen Plejić
Kolokvij prinaša zelo zanimiv odkrit pogovor z mladima zaročencema Lucijo in Klemnom, ki sta na pragu vznemirljive skupne poti, za njima pa je že tudi precej makadama: svet drog, komuna, iskanja ... Kakšno bogastvo odkrivata drug v drugem, na kakšen način razmišljata o življenju in zakonu?
VEČ ...|3. 5. 2019
Zaročenca Lucija Šeme in Klemen Plejić
Kolokvij prinaša zelo zanimiv odkrit pogovor z mladima zaročencema Lucijo in Klemnom, ki sta na pragu vznemirljive skupne poti, za njima pa je že tudi precej makadama: svet drog, komuna, iskanja ... Kakšno bogastvo odkrivata drug v drugem, na kakšen način razmišljata o življenju in zakonu?

Marjan Bunič

mladipogovorzakonodvisnostduhovnostodnosi

Iz Betanije

VEČ ...|3. 5. 2019
Izkušnja Parray Le Moniala

O tem, kako je sporočilo duhovnega središča v Burgundiji doživela mama petih otrok Kristina Cenčič, ki je tja poromala s svojo družino.

Izkušnja Parray Le Moniala

O tem, kako je sporočilo duhovnega središča v Burgundiji doživela mama petih otrok Kristina Cenčič, ki je tja poromala s svojo družino.

duhovnostizkušnja Bogaromanje

Iz Betanije

Izkušnja Parray Le Moniala
O tem, kako je sporočilo duhovnega središča v Burgundiji doživela mama petih otrok Kristina Cenčič, ki je tja poromala s svojo družino.
VEČ ...|3. 5. 2019
Izkušnja Parray Le Moniala
O tem, kako je sporočilo duhovnega središča v Burgundiji doživela mama petih otrok Kristina Cenčič, ki je tja poromala s svojo družino.

Blaž Lesnik

duhovnostizkušnja Bogaromanje

Iz Betanije

VEČ ...|1. 5. 2019
Bistvo življenja je v srcu

Vsak človek potrebuje občutek ljubljenosti. Hkrati pa ljudje težko verjamemo, da nas ima nekdo tako neskončno rad, nas razume in čuti z nami. O božji ljubezni in usmiljenju sta spregovorila s. Helena Reberc in Boštjan Leskovar.

Bistvo življenja je v srcu

Vsak človek potrebuje občutek ljubljenosti. Hkrati pa ljudje težko verjamemo, da nas ima nekdo tako neskončno rad, nas razume in čuti z nami. O božji ljubezni in usmiljenju sta spregovorila s. Helena Reberc in Boštjan Leskovar.

duhovnostizkušnja Bogaromanje

Iz Betanije

Bistvo življenja je v srcu
Vsak človek potrebuje občutek ljubljenosti. Hkrati pa ljudje težko verjamemo, da nas ima nekdo tako neskončno rad, nas razume in čuti z nami. O božji ljubezni in usmiljenju sta spregovorila s. Helena Reberc in Boštjan Leskovar.
VEČ ...|1. 5. 2019
Bistvo življenja je v srcu
Vsak človek potrebuje občutek ljubljenosti. Hkrati pa ljudje težko verjamemo, da nas ima nekdo tako neskončno rad, nas razume in čuti z nami. O božji ljubezni in usmiljenju sta spregovorila s. Helena Reberc in Boštjan Leskovar.

Blaž Lesnik

duhovnostizkušnja Bogaromanje

Iz Betanije

VEČ ...|29. 4. 2019
Božje usmiljenje in Parray le Monial

Kakšno je sporočilo francoskega mesta v Burgundiji Parray le Monial, kamor romajo ljudje z vsega sveta, danes? O božjem usmiljenju sta spregovorila Boštjan s. Helena Reberc in Boštjan Leskovar iz skupnosti Emanuel.

Božje usmiljenje in Parray le Monial

Kakšno je sporočilo francoskega mesta v Burgundiji Parray le Monial, kamor romajo ljudje z vsega sveta, danes? O božjem usmiljenju sta spregovorila Boštjan s. Helena Reberc in Boštjan Leskovar iz skupnosti Emanuel.

duhovnostizkušnja Bogaromanje

Iz Betanije

Božje usmiljenje in Parray le Monial
Kakšno je sporočilo francoskega mesta v Burgundiji Parray le Monial, kamor romajo ljudje z vsega sveta, danes? O božjem usmiljenju sta spregovorila Boštjan s. Helena Reberc in Boštjan Leskovar iz skupnosti Emanuel.
VEČ ...|29. 4. 2019
Božje usmiljenje in Parray le Monial
Kakšno je sporočilo francoskega mesta v Burgundiji Parray le Monial, kamor romajo ljudje z vsega sveta, danes? O božjem usmiljenju sta spregovorila Boštjan s. Helena Reberc in Boštjan Leskovar iz skupnosti Emanuel.

Blaž Lesnik

duhovnostizkušnja Bogaromanje

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 4. 2019
Pridiga kardinala Franca Rodeta ob 100-letnici province Hčera krščanske ljubezni – usmiljenk

»Gospod, tvoj Bog, je v tvoji sredi. Tvoj močni rešitelj. Veseli se nad teboj v radosti, prenavlja te v svoji ljubezni,« so besede, ki so jih na svojo jubilejno podobico ob 100-letnici province napisale hčere krščanske ljubezni – usmiljenke. Ustanovila sta jih sveti Vincencij Pavelski in sveta Ludovika de Marillac, v Slovenijo pa jih je pripeljala sestra Leopoldina Jožefa Brandis. Praznovanje je potekalo pri Svetem Jožefu v Celju. Začelo se je s čaščenjem Najsvetejšega, nadaljevalo z akademijo na kateri sta zbrane nagovorila vizitatorica Slovenske province usmiljenk sestra Francka Saje in vrhovni predstojnik oziroma generalni superior Misijonske družbe lazaristov in Hčera krščanske ljubezni Tomaž Mavrič. Praznovanje pa je vrh doseglo z zahvalno sveto mašo, ki jo je ob somaševanju nadškofov, škofov in duhovnikov daroval kardinal Franc Rode.

Pridiga kardinala Franca Rodeta ob 100-letnici province Hčera krščanske ljubezni – usmiljenk

»Gospod, tvoj Bog, je v tvoji sredi. Tvoj močni rešitelj. Veseli se nad teboj v radosti, prenavlja te v svoji ljubezni,« so besede, ki so jih na svojo jubilejno podobico ob 100-letnici province napisale hčere krščanske ljubezni – usmiljenke. Ustanovila sta jih sveti Vincencij Pavelski in sveta Ludovika de Marillac, v Slovenijo pa jih je pripeljala sestra Leopoldina Jožefa Brandis. Praznovanje je potekalo pri Svetem Jožefu v Celju. Začelo se je s čaščenjem Najsvetejšega, nadaljevalo z akademijo na kateri sta zbrane nagovorila vizitatorica Slovenske province usmiljenk sestra Francka Saje in vrhovni predstojnik oziroma generalni superior Misijonske družbe lazaristov in Hčera krščanske ljubezni Tomaž Mavrič. Praznovanje pa je vrh doseglo z zahvalno sveto mašo, ki jo je ob somaševanju nadškofov, škofov in duhovnikov daroval kardinal Franc Rode.

rodekardinalpridigausmiljenkeduhovnost

Informativni prispevki

Pridiga kardinala Franca Rodeta ob 100-letnici province Hčera krščanske ljubezni – usmiljenk
»Gospod, tvoj Bog, je v tvoji sredi. Tvoj močni rešitelj. Veseli se nad teboj v radosti, prenavlja te v svoji ljubezni,« so besede, ki so jih na svojo jubilejno podobico ob 100-letnici province napisale hčere krščanske ljubezni – usmiljenke. Ustanovila sta jih sveti Vincencij Pavelski in sveta Ludovika de Marillac, v Slovenijo pa jih je pripeljala sestra Leopoldina Jožefa Brandis. Praznovanje je potekalo pri Svetem Jožefu v Celju. Začelo se je s čaščenjem Najsvetejšega, nadaljevalo z akademijo na kateri sta zbrane nagovorila vizitatorica Slovenske province usmiljenk sestra Francka Saje in vrhovni predstojnik oziroma generalni superior Misijonske družbe lazaristov in Hčera krščanske ljubezni Tomaž Mavrič. Praznovanje pa je vrh doseglo z zahvalno sveto mašo, ki jo je ob somaševanju nadškofov, škofov in duhovnikov daroval kardinal Franc Rode.
VEČ ...|28. 4. 2019
Pridiga kardinala Franca Rodeta ob 100-letnici province Hčera krščanske ljubezni – usmiljenk
»Gospod, tvoj Bog, je v tvoji sredi. Tvoj močni rešitelj. Veseli se nad teboj v radosti, prenavlja te v svoji ljubezni,« so besede, ki so jih na svojo jubilejno podobico ob 100-letnici province napisale hčere krščanske ljubezni – usmiljenke. Ustanovila sta jih sveti Vincencij Pavelski in sveta Ludovika de Marillac, v Slovenijo pa jih je pripeljala sestra Leopoldina Jožefa Brandis. Praznovanje je potekalo pri Svetem Jožefu v Celju. Začelo se je s čaščenjem Najsvetejšega, nadaljevalo z akademijo na kateri sta zbrane nagovorila vizitatorica Slovenske province usmiljenk sestra Francka Saje in vrhovni predstojnik oziroma generalni superior Misijonske družbe lazaristov in Hčera krščanske ljubezni Tomaž Mavrič. Praznovanje pa je vrh doseglo z zahvalno sveto mašo, ki jo je ob somaševanju nadškofov, škofov in duhovnikov daroval kardinal Franc Rode.

p. Ivan Rampre/Radio Vatikan

rodekardinalpridigausmiljenkeduhovnost

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|25. 6. 2019
Tone Kuntner: Domovina je prostor, kjer se uresniči vsak posameznik in težko bi našli boljšega sogovornika ob prazniku Dneva državnosti.

Tone Kuntner o sebi pravi, da je pesnil prej preden je vedel, da gledališče obstaja. Izdal je več kot 20 pesniških zbirk, za igro pa prejel več nagrad. O Domovini piše s takšnim spoštovanjem in ljubeznijo, da človek osupne. V oddajo Sol in luč smo ga povabili na Dan državnosti.

Tone Kuntner: Domovina je prostor, kjer se uresniči vsak posameznik in težko bi našli boljšega sogovornika ob prazniku Dneva državnosti.

Tone Kuntner o sebi pravi, da je pesnil prej preden je vedel, da gledališče obstaja. Izdal je več kot 20 pesniških zbirk, za igro pa prejel več nagrad. O Domovini piše s takšnim spoštovanjem in ljubeznijo, da človek osupne. V oddajo Sol in luč smo ga povabili na Dan državnosti.

Tadej Sadar, Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosi

Program zadnjega tedna

VEČ ...|25. 6. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. junij 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. junij 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Za življenje

VEČ ...|22. 6. 2019
Jeza

Polno malho modrosti nam je ob 11h v oddaji Za življenje natrosil zaporniški duhovnik Robert Friškovec o katerem so slikovito zapisali, da je brez talarja in brez mask.

Jeza

Polno malho modrosti nam je ob 11h v oddaji Za življenje natrosil zaporniški duhovnik Robert Friškovec o katerem so slikovito zapisali, da je brez talarja in brez mask.

Mateja Feltrin Novljan

odnosisvetovanjedružbavzgoja

Doživetja narave

VEČ ...|21. 6. 2019
Ljudje s posebnimi potrebami in zdravstvenimi težavami, ki si želijo hoditi v hribe, priznanje Unesca za spodnjo dolino Mure in o umirjanju prometa v gorskih dolinah

Prva poletna Doživetja narave smo začeli s pogovorom o ljudeh s posebnimi potrebami in zdravstvenimi težavami, ki si želijo hoditi v hribe. Naš gost je bil vodja odbora Planinstvo za invalide pri Planinski zvezi Slovenije Jurček Nowakk. V nadaljevanju pa ste slišali tudi, kaj pomeni priznanje Unesca za spodnjo dolino Mure in o umirjanju prometa v gorskih dolinah.

Ljudje s posebnimi potrebami in zdravstvenimi težavami, ki si želijo hoditi v hribe, priznanje Unesca za spodnjo dolino Mure in o umirjanju prometa v gorskih dolinah

Prva poletna Doživetja narave smo začeli s pogovorom o ljudeh s posebnimi potrebami in zdravstvenimi težavami, ki si želijo hoditi v hribe. Naš gost je bil vodja odbora Planinstvo za invalide pri Planinski zvezi Slovenije Jurček Nowakk. V nadaljevanju pa ste slišali tudi, kaj pomeni priznanje Unesca za spodnjo dolino Mure in o umirjanju prometa v gorskih dolinah.

Blaž Lesnik

naravapogovoršport

Radijski misijon 2019

VEČ ...|13. 4. 2019
Večerni pogovor: Bil sem izgubljen in Si me našel

V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.

Večerni pogovor: Bil sem izgubljen in Si me našel

V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.

Nataša Ličen

Radijski misijon 2019duhovnostpogovor

Dogodki

VEČ ...|25. 6. 2019
Razglednica - Krvavec

Krvavec je gora, ki se nahaja v občini Cerklje na Gorenjskem in je del kamniško - savinjskih Alp. Na njenem pobočju je istoimensko zimskošportno središče RTC Krvavec. Gora je od daleč razpoznavna tudi po stometrskem železobetonskem stolpu, oddajniku Nacionalne televizijske in radijske hiše. S tega mesta oddaja tudi Radio Ognjišče svoj program.

Razglednica - Krvavec

Krvavec je gora, ki se nahaja v občini Cerklje na Gorenjskem in je del kamniško - savinjskih Alp. Na njenem pobočju je istoimensko zimskošportno središče RTC Krvavec. Gora je od daleč razpoznavna tudi po stometrskem železobetonskem stolpu, oddajniku Nacionalne televizijske in radijske hiše. S tega mesta oddaja tudi Radio Ognjišče svoj program.

Robert Božič

varno na vrh

Dogodki

VEČ ...|25. 6. 2019
Razglednica - Arboretum

Arboretum Volčji potok (Souvanov park) je največji arboretum v Sloveniji in edini samostojen arboretum pri nas. Naselje Volčji Potok ali Wolfsbühel ima dolgo zgodovino, po legendi pa naj bi se kraj tako imenoval zaradi volkov, ki so tod pogosto plenili.

Razglednica - Arboretum

Arboretum Volčji potok (Souvanov park) je največji arboretum v Sloveniji in edini samostojen arboretum pri nas. Naselje Volčji Potok ali Wolfsbühel ima dolgo zgodovino, po legendi pa naj bi se kraj tako imenoval zaradi volkov, ki so tod pogosto plenili.

Mateja Subotičanec

varno na vrh

Dogodki

VEČ ...|25. 6. 2019
Utrinek - Bogdan Žorž in Krvavec

Na Krvavcu je že potekalo srečanje PRO, ki ga je s svojimi nastopom krepko zaznamoval psihoterapevt Bogdan Žorž. V okviru oddaje Za življenje je namreč 11. avgusta 2012 v živo odgovarjal na vprašanja tam zbranih poslušalcev in se dotaknil tudi pomena vzgoje otrrok skozi izlete in bivanje v naravi.

Utrinek - Bogdan Žorž in Krvavec

Na Krvavcu je že potekalo srečanje PRO, ki ga je s svojimi nastopom krepko zaznamoval psihoterapevt Bogdan Žorž. V okviru oddaje Za življenje je namreč 11. avgusta 2012 v živo odgovarjal na vprašanja tam zbranih poslušalcev in se dotaknil tudi pomena vzgoje otrrok skozi izlete in bivanje v naravi.

Robert Božič

varno na vrh

Dogodki

VEČ ...|25. 6. 2019
Prifarci na Krvavcu pred sedmimi leti

25. junija praznuje domovina in praznujemo tudi na radiu Ognjišče. Na praznični dan je popoldne v Arboretumu zaznamoval koncert Prifarskih muzikantov. Prifarci so z nami bili tudi pred sedmimi leti na Krvavcu.

Prifarci na Krvavcu pred sedmimi leti

25. junija praznuje domovina in praznujemo tudi na radiu Ognjišče. Na praznični dan je popoldne v Arboretumu zaznamoval koncert Prifarskih muzikantov. Prifarci so z nami bili tudi pred sedmimi leti na Krvavcu.

Radio Ognjišče

glasbaspominPrifarski muzikantje

Dogodki

VEČ ...|25. 6. 2019
Radio Ognjišče osvaja vrhove (Krvavec)

25. junija praznuje domovina in praznujemo tudi na radiu Ognjišče. Povezani smo bili s Krvavcem, kjer stoji ena najpomembnejših oddajniških točk. Ko smo 26. junija 1991 razglasili samostojnost, so enote JLA skušale onesposobiti oddajnik na Krvavcu. Svoje spomine je z nami delil Mitja Zatler, ki je bil takrat vodja izmene na oddajnem centru Krvavec.

Radio Ognjišče osvaja vrhove (Krvavec)

25. junija praznuje domovina in praznujemo tudi na radiu Ognjišče. Povezani smo bili s Krvavcem, kjer stoji ena najpomembnejših oddajniških točk. Ko smo 26. junija 1991 razglasili samostojnost, so enote JLA skušale onesposobiti oddajnik na Krvavcu. Svoje spomine je z nami delil Mitja Zatler, ki je bil takrat vodja izmene na oddajnem centru Krvavec.

Radio Ognjišče

Krvavec25 let radia Ognjiščepogovorspomin