Ritem srca

VEČ ...|26. 2. 2020
Pepelnična sreda in postna glasba - Ritem srca XXL

Z glasbenim izborom smo tokrat sledili vsebini praznika pepelnične srede, ki vabi, da se srečamo z lastno šibkostjo in grešnostjo. Šele priznanje naše ranjenosti nam namreč omogoči, da se srečamo z Njegovo milostjo.

V oddaji smo slišali: ABEND - Kdo sem jaz, Casting Crowns - Awaken me, Jon Foreman - White As Snow, Svetnik – Ko ne zmorem, Eclipse6 - Come Thou Fount of Every Blessing, Matt Redman - You Alone Can Rescue, The Brilliance - Dust We Are And Shall Return, Fred Hammond - Give Me A Clean Hear, Paul & Rita Baloche - Jesus You Are, Emanuel – Le v Bogu umiri se, All Sons & Daughters - Rest In You, Alfa in Omega – Vedno si z menoj, Athenas - Todo Lo Haces Nuevo, Matt Marvane – Je Chanterai, IMPACT - Mon secours est en Toi, Gungor - Beautiful Things, Chelsea Moon & Franz Brothers - What Wondrous Love Is This, Skromni band – Ni je večje Ljubezni.

Pepelnična sreda in postna glasba - Ritem srca XXL

Z glasbenim izborom smo tokrat sledili vsebini praznika pepelnične srede, ki vabi, da se srečamo z lastno šibkostjo in grešnostjo. Šele priznanje naše ranjenosti nam namreč omogoči, da se srečamo z Njegovo milostjo.

V oddaji smo slišali: ABEND - Kdo sem jaz, Casting Crowns - Awaken me, Jon Foreman - White As Snow, Svetnik – Ko ne zmorem, Eclipse6 - Come Thou Fount of Every Blessing, Matt Redman - You Alone Can Rescue, The Brilliance - Dust We Are And Shall Return, Fred Hammond - Give Me A Clean Hear, Paul & Rita Baloche - Jesus You Are, Emanuel – Le v Bogu umiri se, All Sons & Daughters - Rest In You, Alfa in Omega – Vedno si z menoj, Athenas - Todo Lo Haces Nuevo, Matt Marvane – Je Chanterai, IMPACT - Mon secours est en Toi, Gungor - Beautiful Things, Chelsea Moon & Franz Brothers - What Wondrous Love Is This, Skromni band – Ni je večje Ljubezni.

glasbasodobna krščanska glasbapepelnicapostduhovnost

Ritem srca

Pepelnična sreda in postna glasba - Ritem srca XXL
Z glasbenim izborom smo tokrat sledili vsebini praznika pepelnične srede, ki vabi, da se srečamo z lastno šibkostjo in grešnostjo. Šele priznanje naše ranjenosti nam namreč omogoči, da se srečamo z Njegovo milostjo.

V oddaji smo slišali: ABEND - Kdo sem jaz, Casting Crowns - Awaken me, Jon Foreman - White As Snow, Svetnik – Ko ne zmorem, Eclipse6 - Come Thou Fount of Every Blessing, Matt Redman - You Alone Can Rescue, The Brilliance - Dust We Are And Shall Return, Fred Hammond - Give Me A Clean Hear, Paul & Rita Baloche - Jesus You Are, Emanuel – Le v Bogu umiri se, All Sons & Daughters - Rest In You, Alfa in Omega – Vedno si z menoj, Athenas - Todo Lo Haces Nuevo, Matt Marvane – Je Chanterai, IMPACT - Mon secours est en Toi, Gungor - Beautiful Things, Chelsea Moon & Franz Brothers - What Wondrous Love Is This, Skromni band – Ni je večje Ljubezni.
VEČ ...|26. 2. 2020
Pepelnična sreda in postna glasba - Ritem srca XXL
Z glasbenim izborom smo tokrat sledili vsebini praznika pepelnične srede, ki vabi, da se srečamo z lastno šibkostjo in grešnostjo. Šele priznanje naše ranjenosti nam namreč omogoči, da se srečamo z Njegovo milostjo.

V oddaji smo slišali: ABEND - Kdo sem jaz, Casting Crowns - Awaken me, Jon Foreman - White As Snow, Svetnik – Ko ne zmorem, Eclipse6 - Come Thou Fount of Every Blessing, Matt Redman - You Alone Can Rescue, The Brilliance - Dust We Are And Shall Return, Fred Hammond - Give Me A Clean Hear, Paul & Rita Baloche - Jesus You Are, Emanuel – Le v Bogu umiri se, All Sons & Daughters - Rest In You, Alfa in Omega – Vedno si z menoj, Athenas - Todo Lo Haces Nuevo, Matt Marvane – Je Chanterai, IMPACT - Mon secours est en Toi, Gungor - Beautiful Things, Chelsea Moon & Franz Brothers - What Wondrous Love Is This, Skromni band – Ni je večje Ljubezni.

Tadej VindišAndrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbapepelnicapostduhovnost

Naš pogled

VEČ ...|25. 2. 2020
Vse je milost!

Pustna Sobotna iskrica je imela letos veliko skrbi. Ob koncu pa neizmerno veliko veselja. Jure ešek se v komentarju zahvali za darove in spregovori o vezeh, ki bogatijo in spoznanjih, ki bodo ostala. Ne le v Burundiju, za katerega so poslušalci Radia Ognjišče darovali skoraj 125.000 evrov.

Vse je milost!

Pustna Sobotna iskrica je imela letos veliko skrbi. Ob koncu pa neizmerno veliko veselja. Jure ešek se v komentarju zahvali za darove in spregovori o vezeh, ki bogatijo in spoznanjih, ki bodo ostala. Ne le v Burundiju, za katerega so poslušalci Radia Ognjišče darovali skoraj 125.000 evrov.

družbaduhovnostkomentarodnosipustna sobotna iskricaburundidobrodelnostvesna hitibogdana kavčič

Naš pogled

Vse je milost!
Pustna Sobotna iskrica je imela letos veliko skrbi. Ob koncu pa neizmerno veliko veselja. Jure ešek se v komentarju zahvali za darove in spregovori o vezeh, ki bogatijo in spoznanjih, ki bodo ostala. Ne le v Burundiju, za katerega so poslušalci Radia Ognjišče darovali skoraj 125.000 evrov.
VEČ ...|25. 2. 2020
Vse je milost!
Pustna Sobotna iskrica je imela letos veliko skrbi. Ob koncu pa neizmerno veliko veselja. Jure ešek se v komentarju zahvali za darove in spregovori o vezeh, ki bogatijo in spoznanjih, ki bodo ostala. Ne le v Burundiju, za katerega so poslušalci Radia Ognjišče darovali skoraj 125.000 evrov.

Jure Sešek

družbaduhovnostkomentarodnosipustna sobotna iskricaburundidobrodelnostvesna hitibogdana kavčič

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|24. 2. 2020
Pustni obhodi

V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali bogato dediščino fašenka s Ptujskega in Dravskega polja, orače iz haloškega zaselka Strajna, škoromate iz Brkinov, Cerkljanske laufarje in pústarje iz Grgarske kotline.

Pustni obhodi

V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali bogato dediščino fašenka s Ptujskega in Dravskega polja, orače iz haloškega zaselka Strajna, škoromate iz Brkinov, Cerkljanske laufarje in pústarje iz Grgarske kotline.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Pustni obhodi
V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali bogato dediščino fašenka s Ptujskega in Dravskega polja, orače iz haloškega zaselka Strajna, škoromate iz Brkinov, Cerkljanske laufarje in pústarje iz Grgarske kotline.
VEČ ...|24. 2. 2020
Pustni obhodi
V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali bogato dediščino fašenka s Ptujskega in Dravskega polja, orače iz haloškega zaselka Strajna, škoromate iz Brkinov, Cerkljanske laufarje in pústarje iz Grgarske kotline.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Duhovna misel

VEČ ...|24. 2. 2020
Bogá za očeta.

Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. (Jn 15, 9)

Bogá za očeta.

Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. (Jn 15, 9)

duhovnost

Duhovna misel

Bogá za očeta.
Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. (Jn 15, 9)
VEČ ...|24. 2. 2020
Bogá za očeta.
Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. (Jn 15, 9)

Gregor Čušin

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|22. 2. 2020
Točno tako.

Simon Peter je odgovoril in rekel: Ti si Kristus, Sin živega Boga. (Mt 16, 16)

Točno tako.

Simon Peter je odgovoril in rekel: Ti si Kristus, Sin živega Boga. (Mt 16, 16)

duhovnost

Duhovna misel

Točno tako.
Simon Peter je odgovoril in rekel: Ti si Kristus, Sin živega Boga. (Mt 16, 16)
VEČ ...|22. 2. 2020
Točno tako.
Simon Peter je odgovoril in rekel: Ti si Kristus, Sin živega Boga. (Mt 16, 16)

Gregor Čušin

duhovnost

Naš pogled

VEČ ...|18. 2. 2020
Tone Gorjup: Zbogom, oče Franc!

»Danes zjutraj je zaspal za večnost. Naj mu bo Gospod bogat plačnik.« je zapisal glavni urednik našega radia v kratkem sporočilu o smrti Franca Boleta. V duhu sem pred seboj zagledal nasmejan obraz očeta Franca, ki so ga na pragu večnosti pozdravili mnogi, ki so bili deležni sadov njegovega dela. Pred Gospoda ni prišel praznih rok in verjamem, da se veseli nebeške sreče.

Tone Gorjup: Zbogom, oče Franc!

»Danes zjutraj je zaspal za večnost. Naj mu bo Gospod bogat plačnik.« je zapisal glavni urednik našega radia v kratkem sporočilu o smrti Franca Boleta. V duhu sem pred seboj zagledal nasmejan obraz očeta Franca, ki so ga na pragu večnosti pozdravili mnogi, ki so bili deležni sadov njegovega dela. Pred Gospoda ni prišel praznih rok in verjamem, da se veseli nebeške sreče.

komentarspomin

Naš pogled

Tone Gorjup: Zbogom, oče Franc!
»Danes zjutraj je zaspal za večnost. Naj mu bo Gospod bogat plačnik.« je zapisal glavni urednik našega radia v kratkem sporočilu o smrti Franca Boleta. V duhu sem pred seboj zagledal nasmejan obraz očeta Franca, ki so ga na pragu večnosti pozdravili mnogi, ki so bili deležni sadov njegovega dela. Pred Gospoda ni prišel praznih rok in verjamem, da se veseli nebeške sreče.
VEČ ...|18. 2. 2020
Tone Gorjup: Zbogom, oče Franc!
»Danes zjutraj je zaspal za večnost. Naj mu bo Gospod bogat plačnik.« je zapisal glavni urednik našega radia v kratkem sporočilu o smrti Franca Boleta. V duhu sem pred seboj zagledal nasmejan obraz očeta Franca, ki so ga na pragu večnosti pozdravili mnogi, ki so bili deležni sadov njegovega dela. Pred Gospoda ni prišel praznih rok in verjamem, da se veseli nebeške sreče.

Tone Gorjup

komentarspomin

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 2. 2020
Sodelavci Ognjišča in Radia Ognjišče ob smrti msgr. Franca Boleta

Oče Franc Bole je v svojih izjavah večkrat dejal, da mu tako bogat življenjski opus ne bi uspel brez sodelavcev pri Ognjišču in na radiu.

Sodelavci Ognjišča in Radia Ognjišče ob smrti msgr. Franca Boleta

Oče Franc Bole je v svojih izjavah večkrat dejal, da mu tako bogat življenjski opus ne bi uspel brez sodelavcev pri Ognjišču in na radiu.

Bolesmrtognjiščespomin

Informativni prispevki

Sodelavci Ognjišča in Radia Ognjišče ob smrti msgr. Franca Boleta
Oče Franc Bole je v svojih izjavah večkrat dejal, da mu tako bogat življenjski opus ne bi uspel brez sodelavcev pri Ognjišču in na radiu.
VEČ ...|18. 2. 2020
Sodelavci Ognjišča in Radia Ognjišče ob smrti msgr. Franca Boleta
Oče Franc Bole je v svojih izjavah večkrat dejal, da mu tako bogat življenjski opus ne bi uspel brez sodelavcev pri Ognjišču in na radiu.

Alen Salihović

Bolesmrtognjiščespomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|17. 2. 2020
Vabilo na Pustno Sobotno iskrico

Vstopili smo v teden, ki prinaša tudi Pustno Sobotno iskrico. Nanjo smo vas skušali pripraviti tudi v oddaji Prijatelji Radia Ognjišče, ki je prinesla nekaj afriškega odmeva, misel, da smo lahko ponosni na slovenske misijonarje in misijonarke. Posebej smo bili povezani s sestro Vesno Hiti, ki v Burundiju skrbi za center Akamuri in otroke s posebnimi potrebami. Nestrpno pričakuje našo pomoč.

Vabilo na Pustno Sobotno iskrico

Vstopili smo v teden, ki prinaša tudi Pustno Sobotno iskrico. Nanjo smo vas skušali pripraviti tudi v oddaji Prijatelji Radia Ognjišče, ki je prinesla nekaj afriškega odmeva, misel, da smo lahko ponosni na slovenske misijonarje in misijonarke. Posebej smo bili povezani s sestro Vesno Hiti, ki v Burundiju skrbi za center Akamuri in otroke s posebnimi potrebami. Nestrpno pričakuje našo pomoč.

družbaduhovnostpustna sobotna iskricaburundiakamuribogdana kavcicvesna hitidobrodelnost. slovenska karitasmisijonsko središče slovenije

Prijatelji Radia Ognjišče

Vabilo na Pustno Sobotno iskrico
Vstopili smo v teden, ki prinaša tudi Pustno Sobotno iskrico. Nanjo smo vas skušali pripraviti tudi v oddaji Prijatelji Radia Ognjišče, ki je prinesla nekaj afriškega odmeva, misel, da smo lahko ponosni na slovenske misijonarje in misijonarke. Posebej smo bili povezani s sestro Vesno Hiti, ki v Burundiju skrbi za center Akamuri in otroke s posebnimi potrebami. Nestrpno pričakuje našo pomoč.
VEČ ...|17. 2. 2020
Vabilo na Pustno Sobotno iskrico
Vstopili smo v teden, ki prinaša tudi Pustno Sobotno iskrico. Nanjo smo vas skušali pripraviti tudi v oddaji Prijatelji Radia Ognjišče, ki je prinesla nekaj afriškega odmeva, misel, da smo lahko ponosni na slovenske misijonarje in misijonarke. Posebej smo bili povezani s sestro Vesno Hiti, ki v Burundiju skrbi za center Akamuri in otroke s posebnimi potrebami. Nestrpno pričakuje našo pomoč.

Jure Sešek

družbaduhovnostpustna sobotna iskricaburundiakamuribogdana kavcicvesna hitidobrodelnost. slovenska karitasmisijonsko središče slovenije

O klasiki drugače

VEČ ...|16. 2. 2020
Predstavitev treh šmarničnih pesmi in Brucknerjeva mašo v d-molu.

Predstavili smo še zadnje šmarnične pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice (O, Marija, ti cvetlica; Vse prepeva; Zbogom dans, Marija pravi), v drugem delu pa poslušali mašo v d-molu Antona Brucknerja .

Predstavitev treh šmarničnih pesmi in Brucknerjeva mašo v d-molu.

Predstavili smo še zadnje šmarnične pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice (O, Marija, ti cvetlica; Vse prepeva; Zbogom dans, Marija pravi), v drugem delu pa poslušali mašo v d-molu Antona Brucknerja .

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Predstavitev treh šmarničnih pesmi in Brucknerjeva mašo v d-molu.
Predstavili smo še zadnje šmarnične pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice (O, Marija, ti cvetlica; Vse prepeva; Zbogom dans, Marija pravi), v drugem delu pa poslušali mašo v d-molu Antona Brucknerja .
VEČ ...|16. 2. 2020
Predstavitev treh šmarničnih pesmi in Brucknerjeva mašo v d-molu.
Predstavili smo še zadnje šmarnične pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice (O, Marija, ti cvetlica; Vse prepeva; Zbogom dans, Marija pravi), v drugem delu pa poslušali mašo v d-molu Antona Brucknerja .

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Sobotna iskrica

VEČ ...|15. 2. 2020
Predpustno vabilo v Burundi in na pustni ples

Sobotna iskrica pred pustno dobrodelno izvedbo naše otroške oddaje je skoraj v celoti nastala v Burundiju, afriški državi, ki ji bomo tokrat priskočili na pomoč. Sestri Vesna Hiti in Bogdana Kavčič ter sodelavka Slovenske Karitas Jana Lampe so predstavile prizadevanja centra Akamuri, vsakdan afriških otrok in njihov klic na pomoč, ki bo, upamo, slišan čez teden dni. Saj veste, kajne? Na Pustni Sobotni iskrici nas bodo zabavali Modrijani in Pedenjped za male in velike.

Predpustno vabilo v Burundi in na pustni ples

Sobotna iskrica pred pustno dobrodelno izvedbo naše otroške oddaje je skoraj v celoti nastala v Burundiju, afriški državi, ki ji bomo tokrat priskočili na pomoč. Sestri Vesna Hiti in Bogdana Kavčič ter sodelavka Slovenske Karitas Jana Lampe so predstavile prizadevanja centra Akamuri, vsakdan afriških otrok in njihov klic na pomoč, ki bo, upamo, slišan čez teden dni. Saj veste, kajne? Na Pustni Sobotni iskrici nas bodo zabavali Modrijani in Pedenjped za male in velike.

otrocivzgojaduhovnostmisijoniburundivesna hitibogdana kavcicjana lampeslovenska karitasmisijonsko središčepustna sobotna iskrica

Sobotna iskrica

Predpustno vabilo v Burundi in na pustni ples
Sobotna iskrica pred pustno dobrodelno izvedbo naše otroške oddaje je skoraj v celoti nastala v Burundiju, afriški državi, ki ji bomo tokrat priskočili na pomoč. Sestri Vesna Hiti in Bogdana Kavčič ter sodelavka Slovenske Karitas Jana Lampe so predstavile prizadevanja centra Akamuri, vsakdan afriških otrok in njihov klic na pomoč, ki bo, upamo, slišan čez teden dni. Saj veste, kajne? Na Pustni Sobotni iskrici nas bodo zabavali Modrijani in Pedenjped za male in velike.
VEČ ...|15. 2. 2020
Predpustno vabilo v Burundi in na pustni ples
Sobotna iskrica pred pustno dobrodelno izvedbo naše otroške oddaje je skoraj v celoti nastala v Burundiju, afriški državi, ki ji bomo tokrat priskočili na pomoč. Sestri Vesna Hiti in Bogdana Kavčič ter sodelavka Slovenske Karitas Jana Lampe so predstavile prizadevanja centra Akamuri, vsakdan afriških otrok in njihov klic na pomoč, ki bo, upamo, slišan čez teden dni. Saj veste, kajne? Na Pustni Sobotni iskrici nas bodo zabavali Modrijani in Pedenjped za male in velike.

Jure Sešek

otrocivzgojaduhovnostmisijoniburundivesna hitibogdana kavcicjana lampeslovenska karitasmisijonsko središčepustna sobotna iskrica

Duhovna misel

VEČ ...|12. 2. 2020
Poslušate Boga? Ga razumete?

In spet je poklical k sebi množico in ji govoril: Poslušajte me vsi in razumite! Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo omadeževati, če pride vanj, ampak ga omadežuje to, kar pride iz človeka. (Mr 7, 14 - 15)

Poslušate Boga? Ga razumete?

In spet je poklical k sebi množico in ji govoril: Poslušajte me vsi in razumite! Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo omadeževati, če pride vanj, ampak ga omadežuje to, kar pride iz človeka. (Mr 7, 14 - 15)

duhovnost

Duhovna misel

Poslušate Boga? Ga razumete?
In spet je poklical k sebi množico in ji govoril: Poslušajte me vsi in razumite! Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo omadeževati, če pride vanj, ampak ga omadežuje to, kar pride iz človeka. (Mr 7, 14 - 15)
VEČ ...|12. 2. 2020
Poslušate Boga? Ga razumete?
In spet je poklical k sebi množico in ji govoril: Poslušajte me vsi in razumite! Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo omadeževati, če pride vanj, ampak ga omadežuje to, kar pride iz človeka. (Mr 7, 14 - 15)

Gregor Čušin

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

duhovnostzdravstvovzgoja

Informativni prispevki

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof
VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Alen Salihović

duhovnostzdravstvovzgoja

Globine

VEČ ...|11. 2. 2020
O zdravju in duhovnosti

Govorili smo o zdravju, njegovi odsotnosti in duhovnosti. Kako lahko bolezen pomaga človeku pri njegovi duhovni rasti? Kdaj ga napravi zrelejšega in v katerih primerih privede do upora zoper Boga? Ob klicih poslušalcev sta bila z nami bolniški duhovnik frančiškan p. Marko Novak in jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

O zdravju in duhovnosti

Govorili smo o zdravju, njegovi odsotnosti in duhovnosti. Kako lahko bolezen pomaga človeku pri njegovi duhovni rasti? Kdaj ga napravi zrelejšega in v katerih primerih privede do upora zoper Boga? Ob klicih poslušalcev sta bila z nami bolniški duhovnik frančiškan p. Marko Novak in jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

duhovnostzdravjebolezenduhovna rasttrpljenjesmrtzakramenti

Globine

O zdravju in duhovnosti
Govorili smo o zdravju, njegovi odsotnosti in duhovnosti. Kako lahko bolezen pomaga človeku pri njegovi duhovni rasti? Kdaj ga napravi zrelejšega in v katerih primerih privede do upora zoper Boga? Ob klicih poslušalcev sta bila z nami bolniški duhovnik frančiškan p. Marko Novak in jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.
VEČ ...|11. 2. 2020
O zdravju in duhovnosti
Govorili smo o zdravju, njegovi odsotnosti in duhovnosti. Kako lahko bolezen pomaga človeku pri njegovi duhovni rasti? Kdaj ga napravi zrelejšega in v katerih primerih privede do upora zoper Boga? Ob klicih poslušalcev sta bila z nami bolniški duhovnik frančiškan p. Marko Novak in jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

Blaž Lesnik

duhovnostzdravjebolezenduhovna rasttrpljenjesmrtzakramenti

Naš gost

VEČ ...|8. 2. 2020
Jože Marketz

64-letni koroški Slovenec Jože Marketz je bil na svečnico, v nedeljo, 2. februarja 2020, posvečen za 66. škofa celovško-krške škofije. Rodil se je župniji Št. Lipš v Podjuni, v duhovnika je bil posvečen leta 1982, dejaven je bil v več službah krške škofije, od leta 2014 je bil direktor škofijske Karitas. Njegovo škofovsko geslo je Deus caritas est - Bog je ljubezen.

Jože Marketz

64-letni koroški Slovenec Jože Marketz je bil na svečnico, v nedeljo, 2. februarja 2020, posvečen za 66. škofa celovško-krške škofije. Rodil se je župniji Št. Lipš v Podjuni, v duhovnika je bil posvečen leta 1982, dejaven je bil v več službah krške škofije, od leta 2014 je bil direktor škofijske Karitas. Njegovo škofovsko geslo je Deus caritas est - Bog je ljubezen.

pogovorkoroškaduhovnost

Naš gost

Jože Marketz
64-letni koroški Slovenec Jože Marketz je bil na svečnico, v nedeljo, 2. februarja 2020, posvečen za 66. škofa celovško-krške škofije. Rodil se je župniji Št. Lipš v Podjuni, v duhovnika je bil posvečen leta 1982, dejaven je bil v več službah krške škofije, od leta 2014 je bil direktor škofijske Karitas. Njegovo škofovsko geslo je Deus caritas est - Bog je ljubezen.
VEČ ...|8. 2. 2020
Jože Marketz
64-letni koroški Slovenec Jože Marketz je bil na svečnico, v nedeljo, 2. februarja 2020, posvečen za 66. škofa celovško-krške škofije. Rodil se je župniji Št. Lipš v Podjuni, v duhovnika je bil posvečen leta 1982, dejaven je bil v več službah krške škofije, od leta 2014 je bil direktor škofijske Karitas. Njegovo škofovsko geslo je Deus caritas est - Bog je ljubezen.

Matjaž Merljak

pogovorkoroškaduhovnost

Via positiva

VEČ ...|6. 2. 2020
Od pevca do pričevalca

Andrej Turk je danes prevajalec, mož in oče številne družine, nekdaj pa je bil glasbenik in pevec znane rock skupine. Kljub prepoznavnosti, muziciranju in nastopanju na odru, je iskal in želel nekaj več, nekaj iskrenejšega. Odkril je vero in Boga. Pogovor o iskanju vrednot, ki osmišljajo obstoj. Pogovor o pomenu izbiranja kakovostnih knjig.

Od pevca do pričevalca

Andrej Turk je danes prevajalec, mož in oče številne družine, nekdaj pa je bil glasbenik in pevec znane rock skupine. Kljub prepoznavnosti, muziciranju in nastopanju na odru, je iskal in želel nekaj več, nekaj iskrenejšega. Odkril je vero in Boga. Pogovor o iskanju vrednot, ki osmišljajo obstoj. Pogovor o pomenu izbiranja kakovostnih knjig.

družbaglasbaduhovnostkulturamladiodnosipogovorvzgoja

Via positiva

Od pevca do pričevalca
Andrej Turk je danes prevajalec, mož in oče številne družine, nekdaj pa je bil glasbenik in pevec znane rock skupine. Kljub prepoznavnosti, muziciranju in nastopanju na odru, je iskal in želel nekaj več, nekaj iskrenejšega. Odkril je vero in Boga. Pogovor o iskanju vrednot, ki osmišljajo obstoj. Pogovor o pomenu izbiranja kakovostnih knjig.
VEČ ...|6. 2. 2020
Od pevca do pričevalca
Andrej Turk je danes prevajalec, mož in oče številne družine, nekdaj pa je bil glasbenik in pevec znane rock skupine. Kljub prepoznavnosti, muziciranju in nastopanju na odru, je iskal in želel nekaj več, nekaj iskrenejšega. Odkril je vero in Boga. Pogovor o iskanju vrednot, ki osmišljajo obstoj. Pogovor o pomenu izbiranja kakovostnih knjig.

Nataša Ličen

družbaglasbaduhovnostkulturamladiodnosipogovorvzgoja

Za nasmeh

VEČ ...|6. 2. 2020
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|6. 2. 2020
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|2. 2. 2020
Dan posvečenega življenja

V oddaji ste slišali, kaj je pred dnevom Bogu posvečenega življenja redovnim skupnostim položil na srce apostolski nuncij, kako škof Peter Štumpf gleda na sodobno preganjanje Cerkve in kako salezijanci uresničujejo don Boskov zgled.

Dan posvečenega življenja

V oddaji ste slišali, kaj je pred dnevom Bogu posvečenega življenja redovnim skupnostim položil na srce apostolski nuncij, kako škof Peter Štumpf gleda na sodobno preganjanje Cerkve in kako salezijanci uresničujejo don Boskov zgled.

duhovnostcerkevlokalno

Utrip Cerkve v Sloveniji

Dan posvečenega življenja
V oddaji ste slišali, kaj je pred dnevom Bogu posvečenega življenja redovnim skupnostim položil na srce apostolski nuncij, kako škof Peter Štumpf gleda na sodobno preganjanje Cerkve in kako salezijanci uresničujejo don Boskov zgled.
VEČ ...|2. 2. 2020
Dan posvečenega življenja
V oddaji ste slišali, kaj je pred dnevom Bogu posvečenega življenja redovnim skupnostim položil na srce apostolski nuncij, kako škof Peter Štumpf gleda na sodobno preganjanje Cerkve in kako salezijanci uresničujejo don Boskov zgled.

Petra Stopar

duhovnostcerkevlokalno

Pojdite in učite

VEČ ...|2. 2. 2020
Misijonarka s. Bogdana Kavčič o Burundiju

Bliža se Pustna Sobotna iskrica, ki bo letos pomagala otrokom v Burundiju. Radi bi obnovili del centra za otroke s posebnimi potrebami, med katerimi deluje s. Vesna Hiti. Tokrat nam je deželo, ki je ena najrevnejših v Afriki in nujno potrebna pomoči, predstavila s. Bogdana Kavčič, Afriki predana misijonarka že skoraj petdeset let.

Misijonarka s. Bogdana Kavčič o Burundiju

Bliža se Pustna Sobotna iskrica, ki bo letos pomagala otrokom v Burundiju. Radi bi obnovili del centra za otroke s posebnimi potrebami, med katerimi deluje s. Vesna Hiti. Tokrat nam je deželo, ki je ena najrevnejših v Afriki in nujno potrebna pomoči, predstavila s. Bogdana Kavčič, Afriki predana misijonarka že skoraj petdeset let.

družbamisijoniPustna Sobotna iskricaBurundi

Pojdite in učite

Misijonarka s. Bogdana Kavčič o Burundiju
Bliža se Pustna Sobotna iskrica, ki bo letos pomagala otrokom v Burundiju. Radi bi obnovili del centra za otroke s posebnimi potrebami, med katerimi deluje s. Vesna Hiti. Tokrat nam je deželo, ki je ena najrevnejših v Afriki in nujno potrebna pomoči, predstavila s. Bogdana Kavčič, Afriki predana misijonarka že skoraj petdeset let.
VEČ ...|2. 2. 2020
Misijonarka s. Bogdana Kavčič o Burundiju
Bliža se Pustna Sobotna iskrica, ki bo letos pomagala otrokom v Burundiju. Radi bi obnovili del centra za otroke s posebnimi potrebami, med katerimi deluje s. Vesna Hiti. Tokrat nam je deželo, ki je ena najrevnejših v Afriki in nujno potrebna pomoči, predstavila s. Bogdana Kavčič, Afriki predana misijonarka že skoraj petdeset let.

Jure Sešek

družbamisijoniPustna Sobotna iskricaBurundi

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 2. 2020
Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta ob dnevu posvečenega življenja

V Katoliški Cerkvi s praznikom Jezusovega darovanja v templju oziroma svečnico sklepamo božični čas. To je tudi dan posvečenega življenja. Redovniki in redovnice so se že dan pred tem zbrali ob škofih ordinarijih ter se Bogu zahvalili za dar služenja. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je sveto mašo daroval na Rakovniku.

Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta ob dnevu posvečenega življenja

V Katoliški Cerkvi s praznikom Jezusovega darovanja v templju oziroma svečnico sklepamo božični čas. To je tudi dan posvečenega življenja. Redovniki in redovnice so se že dan pred tem zbrali ob škofih ordinarijih ter se Bogu zahvalili za dar služenja. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je sveto mašo daroval na Rakovniku.

infodružbacerkev

Informativni prispevki

Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta ob dnevu posvečenega življenja
V Katoliški Cerkvi s praznikom Jezusovega darovanja v templju oziroma svečnico sklepamo božični čas. To je tudi dan posvečenega življenja. Redovniki in redovnice so se že dan pred tem zbrali ob škofih ordinarijih ter se Bogu zahvalili za dar služenja. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je sveto mašo daroval na Rakovniku.
VEČ ...|2. 2. 2020
Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta ob dnevu posvečenega življenja
V Katoliški Cerkvi s praznikom Jezusovega darovanja v templju oziroma svečnico sklepamo božični čas. To je tudi dan posvečenega življenja. Redovniki in redovnice so se že dan pred tem zbrali ob škofih ordinarijih ter se Bogu zahvalili za dar služenja. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je sveto mašo daroval na Rakovniku.

p. Ivan Rampre/Vatican news

infodružbacerkev

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|1. 2. 2020
Abraham in Izak - zgodba sodobnih staršev in otrok

Bog Abrahamu naroči, naj mu daruje sina Izaka ... Razumete to zgodbo? Teolog in pedagog Stanko Gerjolj nas je popeljal po pogosto zapletenih in napornih poteh staršev in mladostnikov, o katerih na simbolni ravni govori to svetopisemsko besedilo.

Abraham in Izak - zgodba sodobnih staršev in otrok

Bog Abrahamu naroči, naj mu daruje sina Izaka ... Razumete to zgodbo? Teolog in pedagog Stanko Gerjolj nas je popeljal po pogosto zapletenih in napornih poteh staršev in mladostnikov, o katerih na simbolni ravni govori to svetopisemsko besedilo.

duhovnostmladiodnosivzgoja

Sobotni duhovni večer

Abraham in Izak - zgodba sodobnih staršev in otrok
Bog Abrahamu naroči, naj mu daruje sina Izaka ... Razumete to zgodbo? Teolog in pedagog Stanko Gerjolj nas je popeljal po pogosto zapletenih in napornih poteh staršev in mladostnikov, o katerih na simbolni ravni govori to svetopisemsko besedilo.
VEČ ...|1. 2. 2020
Abraham in Izak - zgodba sodobnih staršev in otrok
Bog Abrahamu naroči, naj mu daruje sina Izaka ... Razumete to zgodbo? Teolog in pedagog Stanko Gerjolj nas je popeljal po pogosto zapletenih in napornih poteh staršev in mladostnikov, o katerih na simbolni ravni govori to svetopisemsko besedilo.

Silvestra Sadar in Stanko Gerjolj

duhovnostmladiodnosivzgoja

Petkov večer

VEČ ...|31. 1. 2020
Kolesarjenje po Franciji

Tokrat se odkrivanja očarljive Provanse in skrivnostne Normandije lotevamo nekoliko drugače. S kolesi po hribih in dolinah. Ob tem pa spoznavamo prelestno pokrajino, bogato zgodovinsko dediščino, raznoliko kulturno izročilo in odlično kulinariko. Vse to z Matevžem Hrovatom s turistične agencije KOMPAS in Alenko Žibert.

Kolesarjenje po Franciji

Tokrat se odkrivanja očarljive Provanse in skrivnostne Normandije lotevamo nekoliko drugače. S kolesi po hribih in dolinah. Ob tem pa spoznavamo prelestno pokrajino, bogato zgodovinsko dediščino, raznoliko kulturno izročilo in odlično kulinariko. Vse to z Matevžem Hrovatom s turistične agencije KOMPAS in Alenko Žibert.

družbapogovoršportProvansaNormandija

Petkov večer

Kolesarjenje po Franciji
Tokrat se odkrivanja očarljive Provanse in skrivnostne Normandije lotevamo nekoliko drugače. S kolesi po hribih in dolinah. Ob tem pa spoznavamo prelestno pokrajino, bogato zgodovinsko dediščino, raznoliko kulturno izročilo in odlično kulinariko. Vse to z Matevžem Hrovatom s turistične agencije KOMPAS in Alenko Žibert.
VEČ ...|31. 1. 2020
Kolesarjenje po Franciji
Tokrat se odkrivanja očarljive Provanse in skrivnostne Normandije lotevamo nekoliko drugače. S kolesi po hribih in dolinah. Ob tem pa spoznavamo prelestno pokrajino, bogato zgodovinsko dediščino, raznoliko kulturno izročilo in odlično kulinariko. Vse to z Matevžem Hrovatom s turistične agencije KOMPAS in Alenko Žibert.

Alenka Žibert

družbapogovoršportProvansaNormandija

Informativne oddaje

VEČ ...|30. 1. 2020
S. Hermina Nemšak o Bogu posvečenem življenju

S. Hermina Nemšak o Bogu posvečenem življenju

duhovnostpapežpogovor

Informativne oddaje

S. Hermina Nemšak o Bogu posvečenem življenju
VEČ ...|30. 1. 2020
S. Hermina Nemšak o Bogu posvečenem življenju

Petra StoparAlen Salihović

duhovnostpapežpogovor

Komentar Družina

VEČ ...|30. 1. 2020
Bogomir Štefanič: Pokrov bo pač treba dvigniti

Komentar ob odstopu premierja Marjana Šarca s prizme polovično opravljene demokratizacije ob osamosvojitvi Slovenije.

Bogomir Štefanič: Pokrov bo pač treba dvigniti

Komentar ob odstopu premierja Marjana Šarca s prizme polovično opravljene demokratizacije ob osamosvojitvi Slovenije.

družbapolitikakomentar

Komentar Družina

Bogomir Štefanič: Pokrov bo pač treba dvigniti
Komentar ob odstopu premierja Marjana Šarca s prizme polovično opravljene demokratizacije ob osamosvojitvi Slovenije.
VEČ ...|30. 1. 2020
Bogomir Štefanič: Pokrov bo pač treba dvigniti
Komentar ob odstopu premierja Marjana Šarca s prizme polovično opravljene demokratizacije ob osamosvojitvi Slovenije.

Bogomir Štefanič

družbapolitikakomentar

Svetnik dneva

VEČ ...|29. 1. 2020
Sv. Julijan ubogi

Sv. Julijan ubogi

duhovnost

Svetnik dneva

Sv. Julijan ubogi
VEČ ...|29. 1. 2020
Sv. Julijan ubogi

Jure Sešek

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|29. 1. 2020
Poznaš me. Potrpi.

Spet drugi so vsejani med trnje. To so tisti, ki besedo slišijo, toda posvetne skrbi, zapeljivost bogastva in želje po drugih stvareh se prikradejo vanje in zadušijo besedo, tako da ostane brez sadu.(Mr 4, 18-19)

Poznaš me. Potrpi.

Spet drugi so vsejani med trnje. To so tisti, ki besedo slišijo, toda posvetne skrbi, zapeljivost bogastva in želje po drugih stvareh se prikradejo vanje in zadušijo besedo, tako da ostane brez sadu.(Mr 4, 18-19)

duhovnost

Duhovna misel

Poznaš me. Potrpi.
Spet drugi so vsejani med trnje. To so tisti, ki besedo slišijo, toda posvetne skrbi, zapeljivost bogastva in želje po drugih stvareh se prikradejo vanje in zadušijo besedo, tako da ostane brez sadu.(Mr 4, 18-19)
VEČ ...|29. 1. 2020
Poznaš me. Potrpi.
Spet drugi so vsejani med trnje. To so tisti, ki besedo slišijo, toda posvetne skrbi, zapeljivost bogastva in želje po drugih stvareh se prikradejo vanje in zadušijo besedo, tako da ostane brez sadu.(Mr 4, 18-19)

Gregor Čušin

duhovnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 1. 2020
Kuham domače in izbor lokalnega

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske je zaključila mednarodni projekt AlpFoodway in se lotila novega Kuham domače. Na širšem območju Julijskih Alp pa nastaja pilotni projekt izdelkov, storitev, kulinarike in tudi dogodkov po sistemu kolektivne blagovne znamke. O tem so govorili Mark Toplak, Ambrož Černe, Tomaž Rogelj, Tanja Lešnik Štuhec in dr. Janez Bogataj.

Kuham domače in izbor lokalnega

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske je zaključila mednarodni projekt AlpFoodway in se lotila novega Kuham domače. Na širšem območju Julijskih Alp pa nastaja pilotni projekt izdelkov, storitev, kulinarike in tudi dogodkov po sistemu kolektivne blagovne znamke. O tem so govorili Mark Toplak, Ambrož Černe, Tomaž Rogelj, Tanja Lešnik Štuhec in dr. Janez Bogataj.

družbakulturadediščinakulinarikazgodovinaslovenstvo

Zakladi naše dediščine

Kuham domače in izbor lokalnega
Razvojna agencija Zgornje Gorenjske je zaključila mednarodni projekt AlpFoodway in se lotila novega Kuham domače. Na širšem območju Julijskih Alp pa nastaja pilotni projekt izdelkov, storitev, kulinarike in tudi dogodkov po sistemu kolektivne blagovne znamke. O tem so govorili Mark Toplak, Ambrož Černe, Tomaž Rogelj, Tanja Lešnik Štuhec in dr. Janez Bogataj.
VEČ ...|28. 1. 2020
Kuham domače in izbor lokalnega
Razvojna agencija Zgornje Gorenjske je zaključila mednarodni projekt AlpFoodway in se lotila novega Kuham domače. Na širšem območju Julijskih Alp pa nastaja pilotni projekt izdelkov, storitev, kulinarike in tudi dogodkov po sistemu kolektivne blagovne znamke. O tem so govorili Mark Toplak, Ambrož Černe, Tomaž Rogelj, Tanja Lešnik Štuhec in dr. Janez Bogataj.

Nataša Ličen

družbakulturadediščinakulinarikazgodovinaslovenstvo

Duhovna misel

VEČ ...|23. 1. 2020
Priznati Bogu

Kadar so ga nečisti duhovi videli, so padali predenj in vpili in govorili: Ti si Božji Sin!(Mr 3, 11)

Priznati Bogu

Kadar so ga nečisti duhovi videli, so padali predenj in vpili in govorili: Ti si Božji Sin!(Mr 3, 11)

duhovnost

Duhovna misel

Priznati Bogu
Kadar so ga nečisti duhovi videli, so padali predenj in vpili in govorili: Ti si Božji Sin!(Mr 3, 11)
VEČ ...|23. 1. 2020
Priznati Bogu
Kadar so ga nečisti duhovi videli, so padali predenj in vpili in govorili: Ti si Božji Sin!(Mr 3, 11)

Gregor Čušin

duhovnost

Komentar Časnik.si

VEČ ...|22. 1. 2020
Težave, s katerimi se soočajo starejši in gibalno ovirani meščani Ljubljane

Nedavno je bil sin ljubljanskega župana zaradi davčnih utaj in ponarejanja listin obsojen na 2.000 eurov denarne kazni. Glede na dejstvo, da naj bi utajena denarna vsota bila »težka« okoli 60 0000 eurov, je to mala malenkost. Še zlasti, če upoštevamo, da bi enako ali višjo kazen dobila branjevka na tržnici, ki ne bi izdala računa za prodani peteršilj v znesku 70 centov. Baje nekateri ljudje že skačejo od veselja in iščejo priliko, da bi tudi oni utajili oziroma ukradli takšne vsote. Z utajeno vsoto in plačano (!) kaznijo, županov sin je v osebnem stečaju in ni jasno, ali jo bo plačal, bi namreč odlično živeli leto ali dve. Sicer pa je bilo takšno milo kazen pričakovati. Če sodišče razveljavi sodbo generalu Rupniku, je kazen županovemu sinu resnično krivična.Častni ljubljanski meščani v bran županove časti in likaTako vsaj misli skupina najuglednejših Slovencev, častnih meščanov Ljubljane, ki je izdala poziv, da se ohrani čast in lik ljubljanskega župana. Kot vse kaže gre oblikovanje Jankovićeve varde. Glede na njihovo stikanje glav na proslavi Dražgošah, je to rezultat tamkajšnjega prikritega sestanka. Revolucija teče dalje! »Najuglednejši Ljubljančani« s Kučanom na čelu namreč opozarjajo, da je Zoran Jankovič najuglednejši župan po Hribarju na čelu Ljubljane. Še Adlešič in marsikdo je pred njim, ni pa »naš«. Zato se ga ne priznavajo in ne omenjajo! Korak za obrambo ljubljanskega župana je samo predpriprava za poziv k denarni nabirki za plačilo kazni njegovega sina. Ni prav, da bo oče, ki toliko in tako enkratno dela za Ljubljano, za kar je, mimogrede bogato poplačan, poleg sramote še denarno trpel. Številka tekočega računa bo znana v najkrajšem možnem času.O tem, da je bilo v »Jankovičevem obdobju« Ljubljane veliko narejenega, ni dvoma. Ne razumem sicer, zakaj se nekateri čudijo, če nekdo za vrhunsko plačo in v tako dolgem obdobju tudi nekaj naredi. Ljudje imamo različno dioptrijo. Ob strani tudi puščamo vprašanje, koliko so lepotni popravki trajni in koliko je Ljubljana zaradi tega zadolžena. V to, koliko je župan zaradi tega osebno profitiral, se ne spuščam, ker ne vem.Starejši in gibalno ovirani stanovalci centra Ljubljane doživljajo Jankovićevo vlado kot velik terorSprašujem se, kdo ima predvsem od tega korist. Ljudje s težavami z gibanjem in invalidi gotovo ne. Za njih je vrsta objektov težko ali celo nedostopna, ker se sami ali brez pomoči bližnjih tem ne morejo približati. No, k mašam zaradi nedostopnosti cerkve, hodi čedalje manj ljudi, kar pa je tudi cilj Jankovićeve politične opcije in je vse skupaj lahko razumeti tudi kot protiversko dejavnost dejavnost.“So stvari, ki jih treba sovražiti. Po mojem mnenju je Katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti,” razglaša ena najvidnejših Jankovićevih branilk.No, pustimo to ob strani, saj je versko prepričanje, ne pa protiversko prepričanje in govorjenje, strogo osebna zadeva in se javnosti, tudi glede dostopnosti cerkva, ne tiče. Bodite srečni, umazane živali, da vam jih nismo podrli, bi rekel Štromajer, ki bo naslednji častni Ljubljančan! Škoda, da so na Jankovičevo tovrstno zaslugo njegovi branilci pozabili. Ni prav, da za opozarjanje na krivice, ki jih doživlja župan, delajo nove krivice. No, saj priznavajo, da nihče ni brez napak! Žal pa niso vse enake in še manj enako usodne. Nekateri, revni in v stiski so tatovi, politični odličneži kleptomani!Ne samo, da spomladi in v jeseni, ne morejo nemoteno do svojih stanovanj, ker stalno snemajo neke reklamne filme. Še huje je in to vsakodnevno. Ker so številna parkirišča rezervirana za vladne službe in električne avtomobile, samo v zadnjem času je njihovo število naraslo, ne moremo pred hišami parkirati. Niti takrat, ko prevažamo bolne ali otroke. Gre za kratenje temeljne človekove in ustavne pravice do uporabe lastnega stanovanja!Meščani Ljubljane prvega in drugega razredaLjubljanske odličneže to ne zanima, saj jim je posebni status dal človek, ki se na moralo, pravo in ustavo požvižga. Znan je primer, kako so nekega umirajočega po eni osrednjih ljubljanskih cest na bolniškem vozičku peljali do rešilca, ki ni imel naprave za znižanje stebrička. Tudi če se stanovalci dogovorijo in v sili in neodložljivi potrebi zaradi višje sile parkirajo pred vhodom v hišo, tam ni dovoljeno parkirati. Vozniku, ki nikogar ne ovira, takoj prilepijo 80 evrov kazni! Četudi plača parkirni listek!Osebni dovoz nakupljenih življenjskih potreb je kazniv. Razen če niso županov pristaš. Potem lahko parkiraš na pločniku ali pa ti stalno rezervirajo prostor najmanj za avtobus! To in še številni grozljivi primeri so druga plat Jankovićeve ljudovlade, ki jo branijo in ščitijo njegovi častni Ljubljančani. Sedaj lahko vsak razume, zakaj je v Slovenji tako kriminalna politika do starostnikov. Ker niso pravi in niso privilegirani. Za njih, četudi po zaslugi ljubljanskega župana, oblast že poskrbi.

Težave, s katerimi se soočajo starejši in gibalno ovirani meščani Ljubljane

Nedavno je bil sin ljubljanskega župana zaradi davčnih utaj in ponarejanja listin obsojen na 2.000 eurov denarne kazni. Glede na dejstvo, da naj bi utajena denarna vsota bila »težka« okoli 60 0000 eurov, je to mala malenkost. Še zlasti, če upoštevamo, da bi enako ali višjo kazen dobila branjevka na tržnici, ki ne bi izdala računa za prodani peteršilj v znesku 70 centov. Baje nekateri ljudje že skačejo od veselja in iščejo priliko, da bi tudi oni utajili oziroma ukradli takšne vsote. Z utajeno vsoto in plačano (!) kaznijo, županov sin je v osebnem stečaju in ni jasno, ali jo bo plačal, bi namreč odlično živeli leto ali dve. Sicer pa je bilo takšno milo kazen pričakovati. Če sodišče razveljavi sodbo generalu Rupniku, je kazen županovemu sinu resnično krivična.Častni ljubljanski meščani v bran županove časti in likaTako vsaj misli skupina najuglednejših Slovencev, častnih meščanov Ljubljane, ki je izdala poziv, da se ohrani čast in lik ljubljanskega župana. Kot vse kaže gre oblikovanje Jankovićeve varde. Glede na njihovo stikanje glav na proslavi Dražgošah, je to rezultat tamkajšnjega prikritega sestanka. Revolucija teče dalje! »Najuglednejši Ljubljančani« s Kučanom na čelu namreč opozarjajo, da je Zoran Jankovič najuglednejši župan po Hribarju na čelu Ljubljane. Še Adlešič in marsikdo je pred njim, ni pa »naš«. Zato se ga ne priznavajo in ne omenjajo! Korak za obrambo ljubljanskega župana je samo predpriprava za poziv k denarni nabirki za plačilo kazni njegovega sina. Ni prav, da bo oče, ki toliko in tako enkratno dela za Ljubljano, za kar je, mimogrede bogato poplačan, poleg sramote še denarno trpel. Številka tekočega računa bo znana v najkrajšem možnem času.O tem, da je bilo v »Jankovičevem obdobju« Ljubljane veliko narejenega, ni dvoma. Ne razumem sicer, zakaj se nekateri čudijo, če nekdo za vrhunsko plačo in v tako dolgem obdobju tudi nekaj naredi. Ljudje imamo različno dioptrijo. Ob strani tudi puščamo vprašanje, koliko so lepotni popravki trajni in koliko je Ljubljana zaradi tega zadolžena. V to, koliko je župan zaradi tega osebno profitiral, se ne spuščam, ker ne vem.Starejši in gibalno ovirani stanovalci centra Ljubljane doživljajo Jankovićevo vlado kot velik terorSprašujem se, kdo ima predvsem od tega korist. Ljudje s težavami z gibanjem in invalidi gotovo ne. Za njih je vrsta objektov težko ali celo nedostopna, ker se sami ali brez pomoči bližnjih tem ne morejo približati. No, k mašam zaradi nedostopnosti cerkve, hodi čedalje manj ljudi, kar pa je tudi cilj Jankovićeve politične opcije in je vse skupaj lahko razumeti tudi kot protiversko dejavnost dejavnost.“So stvari, ki jih treba sovražiti. Po mojem mnenju je Katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti,” razglaša ena najvidnejših Jankovićevih branilk.No, pustimo to ob strani, saj je versko prepričanje, ne pa protiversko prepričanje in govorjenje, strogo osebna zadeva in se javnosti, tudi glede dostopnosti cerkva, ne tiče. Bodite srečni, umazane živali, da vam jih nismo podrli, bi rekel Štromajer, ki bo naslednji častni Ljubljančan! Škoda, da so na Jankovičevo tovrstno zaslugo njegovi branilci pozabili. Ni prav, da za opozarjanje na krivice, ki jih doživlja župan, delajo nove krivice. No, saj priznavajo, da nihče ni brez napak! Žal pa niso vse enake in še manj enako usodne. Nekateri, revni in v stiski so tatovi, politični odličneži kleptomani!Ne samo, da spomladi in v jeseni, ne morejo nemoteno do svojih stanovanj, ker stalno snemajo neke reklamne filme. Še huje je in to vsakodnevno. Ker so številna parkirišča rezervirana za vladne službe in električne avtomobile, samo v zadnjem času je njihovo število naraslo, ne moremo pred hišami parkirati. Niti takrat, ko prevažamo bolne ali otroke. Gre za kratenje temeljne človekove in ustavne pravice do uporabe lastnega stanovanja!Meščani Ljubljane prvega in drugega razredaLjubljanske odličneže to ne zanima, saj jim je posebni status dal človek, ki se na moralo, pravo in ustavo požvižga. Znan je primer, kako so nekega umirajočega po eni osrednjih ljubljanskih cest na bolniškem vozičku peljali do rešilca, ki ni imel naprave za znižanje stebrička. Tudi če se stanovalci dogovorijo in v sili in neodložljivi potrebi zaradi višje sile parkirajo pred vhodom v hišo, tam ni dovoljeno parkirati. Vozniku, ki nikogar ne ovira, takoj prilepijo 80 evrov kazni! Četudi plača parkirni listek!Osebni dovoz nakupljenih življenjskih potreb je kazniv. Razen če niso županov pristaš. Potem lahko parkiraš na pločniku ali pa ti stalno rezervirajo prostor najmanj za avtobus! To in še številni grozljivi primeri so druga plat Jankovićeve ljudovlade, ki jo branijo in ščitijo njegovi častni Ljubljančani. Sedaj lahko vsak razume, zakaj je v Slovenji tako kriminalna politika do starostnikov. Ker niso pravi in niso privilegirani. Za njih, četudi po zaslugi ljubljanskega župana, oblast že poskrbi.

politikadrugorazredna temaLjubljanamestna politikamestno redarstvostarejši Zoran Janković

Komentar Časnik.si

Težave, s katerimi se soočajo starejši in gibalno ovirani meščani Ljubljane
Nedavno je bil sin ljubljanskega župana zaradi davčnih utaj in ponarejanja listin obsojen na 2.000 eurov denarne kazni. Glede na dejstvo, da naj bi utajena denarna vsota bila »težka« okoli 60 0000 eurov, je to mala malenkost. Še zlasti, če upoštevamo, da bi enako ali višjo kazen dobila branjevka na tržnici, ki ne bi izdala računa za prodani peteršilj v znesku 70 centov. Baje nekateri ljudje že skačejo od veselja in iščejo priliko, da bi tudi oni utajili oziroma ukradli takšne vsote. Z utajeno vsoto in plačano (!) kaznijo, županov sin je v osebnem stečaju in ni jasno, ali jo bo plačal, bi namreč odlično živeli leto ali dve. Sicer pa je bilo takšno milo kazen pričakovati. Če sodišče razveljavi sodbo generalu Rupniku, je kazen županovemu sinu resnično krivična.Častni ljubljanski meščani v bran županove časti in likaTako vsaj misli skupina najuglednejših Slovencev, častnih meščanov Ljubljane, ki je izdala poziv, da se ohrani čast in lik ljubljanskega župana. Kot vse kaže gre oblikovanje Jankovićeve varde. Glede na njihovo stikanje glav na proslavi Dražgošah, je to rezultat tamkajšnjega prikritega sestanka. Revolucija teče dalje! »Najuglednejši Ljubljančani« s Kučanom na čelu namreč opozarjajo, da je Zoran Jankovič najuglednejši župan po Hribarju na čelu Ljubljane. Še Adlešič in marsikdo je pred njim, ni pa »naš«. Zato se ga ne priznavajo in ne omenjajo! Korak za obrambo ljubljanskega župana je samo predpriprava za poziv k denarni nabirki za plačilo kazni njegovega sina. Ni prav, da bo oče, ki toliko in tako enkratno dela za Ljubljano, za kar je, mimogrede bogato poplačan, poleg sramote še denarno trpel. Številka tekočega računa bo znana v najkrajšem možnem času.O tem, da je bilo v »Jankovičevem obdobju« Ljubljane veliko narejenega, ni dvoma. Ne razumem sicer, zakaj se nekateri čudijo, če nekdo za vrhunsko plačo in v tako dolgem obdobju tudi nekaj naredi. Ljudje imamo različno dioptrijo. Ob strani tudi puščamo vprašanje, koliko so lepotni popravki trajni in koliko je Ljubljana zaradi tega zadolžena. V to, koliko je župan zaradi tega osebno profitiral, se ne spuščam, ker ne vem.Starejši in gibalno ovirani stanovalci centra Ljubljane doživljajo Jankovićevo vlado kot velik terorSprašujem se, kdo ima predvsem od tega korist. Ljudje s težavami z gibanjem in invalidi gotovo ne. Za njih je vrsta objektov težko ali celo nedostopna, ker se sami ali brez pomoči bližnjih tem ne morejo približati. No, k mašam zaradi nedostopnosti cerkve, hodi čedalje manj ljudi, kar pa je tudi cilj Jankovićeve politične opcije in je vse skupaj lahko razumeti tudi kot protiversko dejavnost dejavnost.“So stvari, ki jih treba sovražiti. Po mojem mnenju je Katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti,” razglaša ena najvidnejših Jankovićevih branilk.No, pustimo to ob strani, saj je versko prepričanje, ne pa protiversko prepričanje in govorjenje, strogo osebna zadeva in se javnosti, tudi glede dostopnosti cerkva, ne tiče. Bodite srečni, umazane živali, da vam jih nismo podrli, bi rekel Štromajer, ki bo naslednji častni Ljubljančan! Škoda, da so na Jankovičevo tovrstno zaslugo njegovi branilci pozabili. Ni prav, da za opozarjanje na krivice, ki jih doživlja župan, delajo nove krivice. No, saj priznavajo, da nihče ni brez napak! Žal pa niso vse enake in še manj enako usodne. Nekateri, revni in v stiski so tatovi, politični odličneži kleptomani!Ne samo, da spomladi in v jeseni, ne morejo nemoteno do svojih stanovanj, ker stalno snemajo neke reklamne filme. Še huje je in to vsakodnevno. Ker so številna parkirišča rezervirana za vladne službe in električne avtomobile, samo v zadnjem času je njihovo število naraslo, ne moremo pred hišami parkirati. Niti takrat, ko prevažamo bolne ali otroke. Gre za kratenje temeljne človekove in ustavne pravice do uporabe lastnega stanovanja!Meščani Ljubljane prvega in drugega razredaLjubljanske odličneže to ne zanima, saj jim je posebni status dal človek, ki se na moralo, pravo in ustavo požvižga. Znan je primer, kako so nekega umirajočega po eni osrednjih ljubljanskih cest na bolniškem vozičku peljali do rešilca, ki ni imel naprave za znižanje stebrička. Tudi če se stanovalci dogovorijo in v sili in neodložljivi potrebi zaradi višje sile parkirajo pred vhodom v hišo, tam ni dovoljeno parkirati. Vozniku, ki nikogar ne ovira, takoj prilepijo 80 evrov kazni! Četudi plača parkirni listek!Osebni dovoz nakupljenih življenjskih potreb je kazniv. Razen če niso županov pristaš. Potem lahko parkiraš na pločniku ali pa ti stalno rezervirajo prostor najmanj za avtobus! To in še številni grozljivi primeri so druga plat Jankovićeve ljudovlade, ki jo branijo in ščitijo njegovi častni Ljubljančani. Sedaj lahko vsak razume, zakaj je v Slovenji tako kriminalna politika do starostnikov. Ker niso pravi in niso privilegirani. Za njih, četudi po zaslugi ljubljanskega župana, oblast že poskrbi.
VEČ ...|22. 1. 2020
Težave, s katerimi se soočajo starejši in gibalno ovirani meščani Ljubljane
Nedavno je bil sin ljubljanskega župana zaradi davčnih utaj in ponarejanja listin obsojen na 2.000 eurov denarne kazni. Glede na dejstvo, da naj bi utajena denarna vsota bila »težka« okoli 60 0000 eurov, je to mala malenkost. Še zlasti, če upoštevamo, da bi enako ali višjo kazen dobila branjevka na tržnici, ki ne bi izdala računa za prodani peteršilj v znesku 70 centov. Baje nekateri ljudje že skačejo od veselja in iščejo priliko, da bi tudi oni utajili oziroma ukradli takšne vsote. Z utajeno vsoto in plačano (!) kaznijo, županov sin je v osebnem stečaju in ni jasno, ali jo bo plačal, bi namreč odlično živeli leto ali dve. Sicer pa je bilo takšno milo kazen pričakovati. Če sodišče razveljavi sodbo generalu Rupniku, je kazen županovemu sinu resnično krivična.Častni ljubljanski meščani v bran županove časti in likaTako vsaj misli skupina najuglednejših Slovencev, častnih meščanov Ljubljane, ki je izdala poziv, da se ohrani čast in lik ljubljanskega župana. Kot vse kaže gre oblikovanje Jankovićeve varde. Glede na njihovo stikanje glav na proslavi Dražgošah, je to rezultat tamkajšnjega prikritega sestanka. Revolucija teče dalje! »Najuglednejši Ljubljančani« s Kučanom na čelu namreč opozarjajo, da je Zoran Jankovič najuglednejši župan po Hribarju na čelu Ljubljane. Še Adlešič in marsikdo je pred njim, ni pa »naš«. Zato se ga ne priznavajo in ne omenjajo! Korak za obrambo ljubljanskega župana je samo predpriprava za poziv k denarni nabirki za plačilo kazni njegovega sina. Ni prav, da bo oče, ki toliko in tako enkratno dela za Ljubljano, za kar je, mimogrede bogato poplačan, poleg sramote še denarno trpel. Številka tekočega računa bo znana v najkrajšem možnem času.O tem, da je bilo v »Jankovičevem obdobju« Ljubljane veliko narejenega, ni dvoma. Ne razumem sicer, zakaj se nekateri čudijo, če nekdo za vrhunsko plačo in v tako dolgem obdobju tudi nekaj naredi. Ljudje imamo različno dioptrijo. Ob strani tudi puščamo vprašanje, koliko so lepotni popravki trajni in koliko je Ljubljana zaradi tega zadolžena. V to, koliko je župan zaradi tega osebno profitiral, se ne spuščam, ker ne vem.Starejši in gibalno ovirani stanovalci centra Ljubljane doživljajo Jankovićevo vlado kot velik terorSprašujem se, kdo ima predvsem od tega korist. Ljudje s težavami z gibanjem in invalidi gotovo ne. Za njih je vrsta objektov težko ali celo nedostopna, ker se sami ali brez pomoči bližnjih tem ne morejo približati. No, k mašam zaradi nedostopnosti cerkve, hodi čedalje manj ljudi, kar pa je tudi cilj Jankovićeve politične opcije in je vse skupaj lahko razumeti tudi kot protiversko dejavnost dejavnost.“So stvari, ki jih treba sovražiti. Po mojem mnenju je Katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti,” razglaša ena najvidnejših Jankovićevih branilk.No, pustimo to ob strani, saj je versko prepričanje, ne pa protiversko prepričanje in govorjenje, strogo osebna zadeva in se javnosti, tudi glede dostopnosti cerkva, ne tiče. Bodite srečni, umazane živali, da vam jih nismo podrli, bi rekel Štromajer, ki bo naslednji častni Ljubljančan! Škoda, da so na Jankovičevo tovrstno zaslugo njegovi branilci pozabili. Ni prav, da za opozarjanje na krivice, ki jih doživlja župan, delajo nove krivice. No, saj priznavajo, da nihče ni brez napak! Žal pa niso vse enake in še manj enako usodne. Nekateri, revni in v stiski so tatovi, politični odličneži kleptomani!Ne samo, da spomladi in v jeseni, ne morejo nemoteno do svojih stanovanj, ker stalno snemajo neke reklamne filme. Še huje je in to vsakodnevno. Ker so številna parkirišča rezervirana za vladne službe in električne avtomobile, samo v zadnjem času je njihovo število naraslo, ne moremo pred hišami parkirati. Niti takrat, ko prevažamo bolne ali otroke. Gre za kratenje temeljne človekove in ustavne pravice do uporabe lastnega stanovanja!Meščani Ljubljane prvega in drugega razredaLjubljanske odličneže to ne zanima, saj jim je posebni status dal človek, ki se na moralo, pravo in ustavo požvižga. Znan je primer, kako so nekega umirajočega po eni osrednjih ljubljanskih cest na bolniškem vozičku peljali do rešilca, ki ni imel naprave za znižanje stebrička. Tudi če se stanovalci dogovorijo in v sili in neodložljivi potrebi zaradi višje sile parkirajo pred vhodom v hišo, tam ni dovoljeno parkirati. Vozniku, ki nikogar ne ovira, takoj prilepijo 80 evrov kazni! Četudi plača parkirni listek!Osebni dovoz nakupljenih življenjskih potreb je kazniv. Razen če niso županov pristaš. Potem lahko parkiraš na pločniku ali pa ti stalno rezervirajo prostor najmanj za avtobus! To in še številni grozljivi primeri so druga plat Jankovićeve ljudovlade, ki jo branijo in ščitijo njegovi častni Ljubljančani. Sedaj lahko vsak razume, zakaj je v Slovenji tako kriminalna politika do starostnikov. Ker niso pravi in niso privilegirani. Za njih, četudi po zaslugi ljubljanskega župana, oblast že poskrbi.

Stane Granda

politikadrugorazredna temaLjubljanamestna politikamestno redarstvostarejši Zoran Janković

Za nasmeh

VEČ ...|21. 1. 2020
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|21. 1. 2020
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Svetovalnica

VEČ ...|20. 1. 2020
Vplivu kozmetike na naše telo

Jutranjo svetovalno oddajo je tokrat obogatila gostja Viviana Golja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s katero smo se pogovarjali o vplivu kozmetike na naše telo in naše zdravje.

Vplivu kozmetike na naše telo

Jutranjo svetovalno oddajo je tokrat obogatila gostja Viviana Golja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s katero smo se pogovarjali o vplivu kozmetike na naše telo in naše zdravje.

svetovanjezdravstvo

Svetovalnica

Vplivu kozmetike na naše telo
Jutranjo svetovalno oddajo je tokrat obogatila gostja Viviana Golja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s katero smo se pogovarjali o vplivu kozmetike na naše telo in naše zdravje.
VEČ ...|20. 1. 2020
Vplivu kozmetike na naše telo
Jutranjo svetovalno oddajo je tokrat obogatila gostja Viviana Golja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s katero smo se pogovarjali o vplivu kozmetike na naše telo in naše zdravje.

Tanja Dominko

svetovanjezdravstvo

O klasiki drugače

VEČ ...|19. 1. 2020
Tri Marijine pesmi in Dettingenski Te Deum.

Še zadnje Marijine pesmi iz ljudske pesmarice predstavljamo v oddaji O klasiki drugače (Veš, o Marija; Veselimo se, kristjani in Za Bogom najrajši Marijo častim), v drugem delu pa smo poslušali Dettingenski Te Deum, Georga Friedricha Händla.

Tri Marijine pesmi in Dettingenski Te Deum.

Še zadnje Marijine pesmi iz ljudske pesmarice predstavljamo v oddaji O klasiki drugače (Veš, o Marija; Veselimo se, kristjani in Za Bogom najrajši Marijo častim), v drugem delu pa smo poslušali Dettingenski Te Deum, Georga Friedricha Händla.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Tri Marijine pesmi in Dettingenski Te Deum.
Še zadnje Marijine pesmi iz ljudske pesmarice predstavljamo v oddaji O klasiki drugače (Veš, o Marija; Veselimo se, kristjani in Za Bogom najrajši Marijo častim), v drugem delu pa smo poslušali Dettingenski Te Deum, Georga Friedricha Händla.
VEČ ...|19. 1. 2020
Tri Marijine pesmi in Dettingenski Te Deum.
Še zadnje Marijine pesmi iz ljudske pesmarice predstavljamo v oddaji O klasiki drugače (Veš, o Marija; Veselimo se, kristjani in Za Bogom najrajši Marijo častim), v drugem delu pa smo poslušali Dettingenski Te Deum, Georga Friedricha Händla.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|19. 1. 2020
Tone Bitenc (1920 - 1977)

Arhitekt Tone oziroma Anton Bitenc, ki je bil zadnji Plečnikov asistent, je v duhu pokoncilske prenove bogoslužnih prostorov preuredil prek sto cerkvenih notranjščin in projektiral več novih; v Dražgošah, Idriji, Poljanah nad Škofjo Loko, Kosezah in drugod ... Posveča se je tudi obnovi kulturnih spomenikov: od blejskega gradu in cerkve Marijinega rojstva na blejskem Otoku, za kar je leta 1973 prejel Plečnikovo nagrado, do dvorca Zemono. Ker je bil tih in skromen, o njem ni prav dosti zapisov.Stoletnica rojstva pa je priložnost, da ga bolje spoznamo.

Tone Bitenc (1920 - 1977)

Arhitekt Tone oziroma Anton Bitenc, ki je bil zadnji Plečnikov asistent, je v duhu pokoncilske prenove bogoslužnih prostorov preuredil prek sto cerkvenih notranjščin in projektiral več novih; v Dražgošah, Idriji, Poljanah nad Škofjo Loko, Kosezah in drugod ... Posveča se je tudi obnovi kulturnih spomenikov: od blejskega gradu in cerkve Marijinega rojstva na blejskem Otoku, za kar je leta 1973 prejel Plečnikovo nagrado, do dvorca Zemono. Ker je bil tih in skromen, o njem ni prav dosti zapisov.Stoletnica rojstva pa je priložnost, da ga bolje spoznamo.

spomin

Graditelji slovenskega doma

Tone Bitenc (1920 - 1977)
Arhitekt Tone oziroma Anton Bitenc, ki je bil zadnji Plečnikov asistent, je v duhu pokoncilske prenove bogoslužnih prostorov preuredil prek sto cerkvenih notranjščin in projektiral več novih; v Dražgošah, Idriji, Poljanah nad Škofjo Loko, Kosezah in drugod ... Posveča se je tudi obnovi kulturnih spomenikov: od blejskega gradu in cerkve Marijinega rojstva na blejskem Otoku, za kar je leta 1973 prejel Plečnikovo nagrado, do dvorca Zemono. Ker je bil tih in skromen, o njem ni prav dosti zapisov.Stoletnica rojstva pa je priložnost, da ga bolje spoznamo.
VEČ ...|19. 1. 2020
Tone Bitenc (1920 - 1977)
Arhitekt Tone oziroma Anton Bitenc, ki je bil zadnji Plečnikov asistent, je v duhu pokoncilske prenove bogoslužnih prostorov preuredil prek sto cerkvenih notranjščin in projektiral več novih; v Dražgošah, Idriji, Poljanah nad Škofjo Loko, Kosezah in drugod ... Posveča se je tudi obnovi kulturnih spomenikov: od blejskega gradu in cerkve Marijinega rojstva na blejskem Otoku, za kar je leta 1973 prejel Plečnikovo nagrado, do dvorca Zemono. Ker je bil tih in skromen, o njem ni prav dosti zapisov.Stoletnica rojstva pa je priložnost, da ga bolje spoznamo.

Tone Gorjup

spomin

Duhovna misel

VEČ ...|17. 1. 2020
Kaj takega!

Pravim ti: Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi na svoj dom! Ta pa je vstal in takoj vzel posteljo ter šel ven vpričo vseh, tako da so vsi strmeli in slavili Boga ter govorili: Kaj takega še nikoli nismo videli.(Mr 2, 11-12)

Kaj takega!

Pravim ti: Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi na svoj dom! Ta pa je vstal in takoj vzel posteljo ter šel ven vpričo vseh, tako da so vsi strmeli in slavili Boga ter govorili: Kaj takega še nikoli nismo videli.(Mr 2, 11-12)

duhovnost

Duhovna misel

Kaj takega!
Pravim ti: Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi na svoj dom! Ta pa je vstal in takoj vzel posteljo ter šel ven vpričo vseh, tako da so vsi strmeli in slavili Boga ter govorili: Kaj takega še nikoli nismo videli.(Mr 2, 11-12)
VEČ ...|17. 1. 2020
Kaj takega!
Pravim ti: Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi na svoj dom! Ta pa je vstal in takoj vzel posteljo ter šel ven vpričo vseh, tako da so vsi strmeli in slavili Boga ter govorili: Kaj takega še nikoli nismo videli.(Mr 2, 11-12)

Gregor Čušin

duhovnost

Komentar Družina

VEČ ...|16. 1. 2020
Bogdan Dolenc: (Ne)kultura odmetavanja in brezbrižnosti

Najlepša božična pesem, ki je leta 1818 prvič zazvenela v Oberndorfu pri Salzburgu, izvirno prinaša tudi naslednjo, manj znano kitico: Tiha noč, sveta noč.

Bogdan Dolenc: (Ne)kultura odmetavanja in brezbrižnosti

Najlepša božična pesem, ki je leta 1818 prvič zazvenela v Oberndorfu pri Salzburgu, izvirno prinaša tudi naslednjo, manj znano kitico: Tiha noč, sveta noč.

družbakulturaodnosi

Komentar Družina

Bogdan Dolenc: (Ne)kultura odmetavanja in brezbrižnosti
Najlepša božična pesem, ki je leta 1818 prvič zazvenela v Oberndorfu pri Salzburgu, izvirno prinaša tudi naslednjo, manj znano kitico: Tiha noč, sveta noč.
VEČ ...|16. 1. 2020
Bogdan Dolenc: (Ne)kultura odmetavanja in brezbrižnosti
Najlepša božična pesem, ki je leta 1818 prvič zazvenela v Oberndorfu pri Salzburgu, izvirno prinaša tudi naslednjo, manj znano kitico: Tiha noč, sveta noč.

Bogdan Dolenc

družbakulturaodnosi

Za nasmeh

VEČ ...|15. 1. 2020
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|15. 1. 2020
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Komentar Časnik.si

VEČ ...|15. 1. 2020
Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti

Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti

Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

komentarčasnikpolpretekla zgodovinapobojiinfopolitika

Komentar Časnik.si

Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti
Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.
VEČ ...|15. 1. 2020
Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti
Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

Romana Bider

komentarčasnikpolpretekla zgodovinapobojiinfopolitika

Za nasmeh

VEČ ...|14. 1. 2020
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|14. 1. 2020
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|13. 1. 2020
Na temu svet veselo živet, na onemu svet pa v nebesih pri Bogu sedet

V tokratni oddaji smo se s krajšimi odlomki spomnili nekaterih srečanj pevcev in godcev, ki smo jih zabeležili v naših oddajah v letu 2019.

Na temu svet veselo živet, na onemu svet pa v nebesih pri Bogu sedet

V tokratni oddaji smo se s krajšimi odlomki spomnili nekaterih srečanj pevcev in godcev, ki smo jih zabeležili v naših oddajah v letu 2019.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Na temu svet veselo živet, na onemu svet pa v nebesih pri Bogu sedet
V tokratni oddaji smo se s krajšimi odlomki spomnili nekaterih srečanj pevcev in godcev, ki smo jih zabeležili v naših oddajah v letu 2019.
VEČ ...|13. 1. 2020
Na temu svet veselo živet, na onemu svet pa v nebesih pri Bogu sedet
V tokratni oddaji smo se s krajšimi odlomki spomnili nekaterih srečanj pevcev in godcev, ki smo jih zabeležili v naših oddajah v letu 2019.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Za nasmeh

VEČ ...|13. 1. 2020
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|13. 1. 2020
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|13. 1. 2020
Jedi iz radiča

Radiča v solati so se že najedli, kaj še lahko naredi, sprašuje poslušalka. Lahko ga nareže na široke rezance in na maslu pokrito duši. Tako dobi prilogo (kot je špinača). Možno ga je narezati na tanjše rezance, ga prav tako zmehčati oz. dušiti nato pa doda na praženo čebulo. Lahko doda še malo pora. Lahko naredi tudi juho - tako kot se naredi iz špinače. Tilka iz Cerknice je povedala, da se lahko naredi tudi sataraš: radič pokuhamo (vodo se popije, saj je bogata z vitamini), se ga nareže ter doda jacje in čebulo.

Jedi iz radiča

Radiča v solati so se že najedli, kaj še lahko naredi, sprašuje poslušalka. Lahko ga nareže na široke rezance in na maslu pokrito duši. Tako dobi prilogo (kot je špinača). Možno ga je narezati na tanjše rezance, ga prav tako zmehčati oz. dušiti nato pa doda na praženo čebulo. Lahko doda še malo pora. Lahko naredi tudi juho - tako kot se naredi iz špinače. Tilka iz Cerknice je povedala, da se lahko naredi tudi sataraš: radič pokuhamo (vodo se popije, saj je bogata z vitamini), se ga nareže ter doda jacje in čebulo.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Jedi iz radiča
Radiča v solati so se že najedli, kaj še lahko naredi, sprašuje poslušalka. Lahko ga nareže na široke rezance in na maslu pokrito duši. Tako dobi prilogo (kot je špinača). Možno ga je narezati na tanjše rezance, ga prav tako zmehčati oz. dušiti nato pa doda na praženo čebulo. Lahko doda še malo pora. Lahko naredi tudi juho - tako kot se naredi iz špinače. Tilka iz Cerknice je povedala, da se lahko naredi tudi sataraš: radič pokuhamo (vodo se popije, saj je bogata z vitamini), se ga nareže ter doda jacje in čebulo.
VEČ ...|13. 1. 2020
Jedi iz radiča
Radiča v solati so se že najedli, kaj še lahko naredi, sprašuje poslušalka. Lahko ga nareže na široke rezance in na maslu pokrito duši. Tako dobi prilogo (kot je špinača). Možno ga je narezati na tanjše rezance, ga prav tako zmehčati oz. dušiti nato pa doda na praženo čebulo. Lahko doda še malo pora. Lahko naredi tudi juho - tako kot se naredi iz špinače. Tilka iz Cerknice je povedala, da se lahko naredi tudi sataraš: radič pokuhamo (vodo se popije, saj je bogata z vitamini), se ga nareže ter doda jacje in čebulo.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Sveta maša

VEČ ...|12. 1. 2020
Nedeljska sveta maša iz župnije Dekani pri Kopru

Iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Dekanih pri Kopru smo na nedeljo Jezusovega krsta neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Bogdan Berce, pel pa Cerkveni mešani zbor Dekani pod vodstvom Mateja Lazarja. Na orgle je igral Bojan Fortuna.

Nedeljska sveta maša iz župnije Dekani pri Kopru

Iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Dekanih pri Kopru smo na nedeljo Jezusovega krsta neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Bogdan Berce, pel pa Cerkveni mešani zbor Dekani pod vodstvom Mateja Lazarja. Na orgle je igral Bojan Fortuna.

duhovnost

Sveta maša

Nedeljska sveta maša iz župnije Dekani pri Kopru
Iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Dekanih pri Kopru smo na nedeljo Jezusovega krsta neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Bogdan Berce, pel pa Cerkveni mešani zbor Dekani pod vodstvom Mateja Lazarja. Na orgle je igral Bojan Fortuna.
VEČ ...|12. 1. 2020
Nedeljska sveta maša iz župnije Dekani pri Kopru
Iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Dekanih pri Kopru smo na nedeljo Jezusovega krsta neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Bogdan Berce, pel pa Cerkveni mešani zbor Dekani pod vodstvom Mateja Lazarja. Na orgle je igral Bojan Fortuna.

Radio OgnjiščeARS

duhovnost

Za nasmeh

VEČ ...|9. 1. 2020
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|9. 1. 2020
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|7. 1. 2020
Poprtnik

Nada Lunder z Dobrega Polja je ena od nosilk ali ambasadork krušne dediščine - poprtnika, ki v delavnicah uči njegove priprave, peke in pravilnega razumevanja. Poprtnik obogati praznično omizje in obrede. Pripravljamo ga na vse tri svete večere.

Poprtnik

Nada Lunder z Dobrega Polja je ena od nosilk ali ambasadork krušne dediščine - poprtnika, ki v delavnicah uči njegove priprave, peke in pravilnega razumevanja. Poprtnik obogati praznično omizje in obrede. Pripravljamo ga na vse tri svete večere.

družbaizobraževanjeodnosipogovordediščinazgodovinakultura

Zakladi naše dediščine

Poprtnik
Nada Lunder z Dobrega Polja je ena od nosilk ali ambasadork krušne dediščine - poprtnika, ki v delavnicah uči njegove priprave, peke in pravilnega razumevanja. Poprtnik obogati praznično omizje in obrede. Pripravljamo ga na vse tri svete večere.
VEČ ...|7. 1. 2020
Poprtnik
Nada Lunder z Dobrega Polja je ena od nosilk ali ambasadork krušne dediščine - poprtnika, ki v delavnicah uči njegove priprave, peke in pravilnega razumevanja. Poprtnik obogati praznično omizje in obrede. Pripravljamo ga na vse tri svete večere.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeodnosipogovordediščinazgodovinakultura

Rožni venec

VEČ ...|2. 1. 2020
Veseli del

Molili so bogoslovci.

Veseli del

Molili so bogoslovci.

duhovnost

Rožni venec

Veseli del
Molili so bogoslovci.
VEČ ...|2. 1. 2020
Veseli del
Molili so bogoslovci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|31. 12. 2019
Vse je milost. In Bog je.

Kajti iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo. (Jn 1, 16)

Vse je milost. In Bog je.

Kajti iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo. (Jn 1, 16)

duhovnost

Duhovna misel

Vse je milost. In Bog je.
Kajti iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo. (Jn 1, 16)
VEČ ...|31. 12. 2019
Vse je milost. In Bog je.
Kajti iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo. (Jn 1, 16)

Gregor Čušin

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|30. 12. 2019
Bog je čakal. Se pripravljal.

Ko so izvršili vse po Gospodovi postavi, so se vrnili v Galilejo, v svoje mesto Nazaret. Dete pa je raslo in se krepilo, vedno bolj polno modrosti, in Božja milost je bila z njim. (Lk 2, 39-40)

Bog je čakal. Se pripravljal.

Ko so izvršili vse po Gospodovi postavi, so se vrnili v Galilejo, v svoje mesto Nazaret. Dete pa je raslo in se krepilo, vedno bolj polno modrosti, in Božja milost je bila z njim. (Lk 2, 39-40)

duhovnost

Duhovna misel

Bog je čakal. Se pripravljal.
Ko so izvršili vse po Gospodovi postavi, so se vrnili v Galilejo, v svoje mesto Nazaret. Dete pa je raslo in se krepilo, vedno bolj polno modrosti, in Božja milost je bila z njim. (Lk 2, 39-40)
VEČ ...|30. 12. 2019
Bog je čakal. Se pripravljal.
Ko so izvršili vse po Gospodovi postavi, so se vrnili v Galilejo, v svoje mesto Nazaret. Dete pa je raslo in se krepilo, vedno bolj polno modrosti, in Božja milost je bila z njim. (Lk 2, 39-40)

Gregor Čušin

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|26. 12. 2019
Biti Bogu po volji

Izdajal pa bo v smrt brat brata in oče sina in otroci bodo vstajali zoper starše ter jih izročali v smrt; in sovražili vas bodo vsi zaradi mojega imena; kdor pa bo vztrajal do konca, bo zveličan (Mt 10, 21-22)

Biti Bogu po volji

Izdajal pa bo v smrt brat brata in oče sina in otroci bodo vstajali zoper starše ter jih izročali v smrt; in sovražili vas bodo vsi zaradi mojega imena; kdor pa bo vztrajal do konca, bo zveličan (Mt 10, 21-22)

duhovnost

Duhovna misel

Biti Bogu po volji
Izdajal pa bo v smrt brat brata in oče sina in otroci bodo vstajali zoper starše ter jih izročali v smrt; in sovražili vas bodo vsi zaradi mojega imena; kdor pa bo vztrajal do konca, bo zveličan (Mt 10, 21-22)
VEČ ...|26. 12. 2019
Biti Bogu po volji
Izdajal pa bo v smrt brat brata in oče sina in otroci bodo vstajali zoper starše ter jih izročali v smrt; in sovražili vas bodo vsi zaradi mojega imena; kdor pa bo vztrajal do konca, bo zveličan (Mt 10, 21-22)

Gregor Čušin

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|24. 12. 2019
Božični kruh

Ali veste, kako se lotiti poprtnika? Božični kruh ima bogato trdicijo, zato je bil leta 2013 vpisan v register nesnovne kulturne dediščine. V Svetovalnici ste slišali, kako se lotite priprave in kakšen je njegov duhovni pomen. Z nami so bili Milka Debeljak, Nada Lunder in Jože Senegačnik.

Božični kruh

Ali veste, kako se lotiti poprtnika? Božični kruh ima bogato trdicijo, zato je bil leta 2013 vpisan v register nesnovne kulturne dediščine. V Svetovalnici ste slišali, kako se lotite priprave in kakšen je njegov duhovni pomen. Z nami so bili Milka Debeljak, Nada Lunder in Jože Senegačnik.

svetovanjehrana

Svetovalnica

Božični kruh
Ali veste, kako se lotiti poprtnika? Božični kruh ima bogato trdicijo, zato je bil leta 2013 vpisan v register nesnovne kulturne dediščine. V Svetovalnici ste slišali, kako se lotite priprave in kakšen je njegov duhovni pomen. Z nami so bili Milka Debeljak, Nada Lunder in Jože Senegačnik.
VEČ ...|24. 12. 2019
Božični kruh
Ali veste, kako se lotiti poprtnika? Božični kruh ima bogato trdicijo, zato je bil leta 2013 vpisan v register nesnovne kulturne dediščine. V Svetovalnici ste slišali, kako se lotite priprave in kakšen je njegov duhovni pomen. Z nami so bili Milka Debeljak, Nada Lunder in Jože Senegačnik.

Blaž Lesnik

svetovanjehrana

Duhovna misel

VEČ ...|24. 12. 2019
Kaj je pravi Mir!

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota, da daš njegovemu ljudstvu spoznati odrešenje v odpuščenju njihovih grehov, po prisrčnem usmiljenju našega Boga, s katerim nas bo obiskal Vzhajajoči z višave, da razsvetli te, ki sedijo v temi in smrtni senci, da naravna naše noge na pot miru. (Lk 1, 76-79)

Kaj je pravi Mir!

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota, da daš njegovemu ljudstvu spoznati odrešenje v odpuščenju njihovih grehov, po prisrčnem usmiljenju našega Boga, s katerim nas bo obiskal Vzhajajoči z višave, da razsvetli te, ki sedijo v temi in smrtni senci, da naravna naše noge na pot miru. (Lk 1, 76-79)

duhovnost

Duhovna misel

Kaj je pravi Mir!
In ti, dete, boš prerok Najvišjega, pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota, da daš njegovemu ljudstvu spoznati odrešenje v odpuščenju njihovih grehov, po prisrčnem usmiljenju našega Boga, s katerim nas bo obiskal Vzhajajoči z višave, da razsvetli te, ki sedijo v temi in smrtni senci, da naravna naše noge na pot miru. (Lk 1, 76-79)
VEČ ...|24. 12. 2019
Kaj je pravi Mir!
In ti, dete, boš prerok Najvišjega, pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota, da daš njegovemu ljudstvu spoznati odrešenje v odpuščenju njihovih grehov, po prisrčnem usmiljenju našega Boga, s katerim nas bo obiskal Vzhajajoči z višave, da razsvetli te, ki sedijo v temi in smrtni senci, da naravna naše noge na pot miru. (Lk 1, 76-79)

Gregor Čušin

duhovnost

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|23. 12. 2019
Orehovi štruklji

Zakaj so štruklji iz vlečenega testa, kuhani nad soparo, pretrdi, kljub temu, da jih kuham pol ure, je vprašala poslušalka. Sestra je odgovorila, da je dobro nadev obogatiti - orehom naj daj rumenjak in malo maščobe.

Orehovi štruklji

Zakaj so štruklji iz vlečenega testa, kuhani nad soparo, pretrdi, kljub temu, da jih kuham pol ure, je vprašala poslušalka. Sestra je odgovorila, da je dobro nadev obogatiti - orehom naj daj rumenjak in malo maščobe.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Orehovi štruklji
Zakaj so štruklji iz vlečenega testa, kuhani nad soparo, pretrdi, kljub temu, da jih kuham pol ure, je vprašala poslušalka. Sestra je odgovorila, da je dobro nadev obogatiti - orehom naj daj rumenjak in malo maščobe.
VEČ ...|23. 12. 2019
Orehovi štruklji
Zakaj so štruklji iz vlečenega testa, kuhani nad soparo, pretrdi, kljub temu, da jih kuham pol ure, je vprašala poslušalka. Sestra je odgovorila, da je dobro nadev obogatiti - orehom naj daj rumenjak in malo maščobe.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|26. 2. 2020
Sara in Drago Jerebic: O zakonskem odnosu in o postu.

O krizah v zakonskem odnosu, vzgoji in postu sta v Pogovoru o govorila zakonska in družinska terapevta Sara in Drago Jerebic.

Sara in Drago Jerebic: O zakonskem odnosu in o postu.

O krizah v zakonskem odnosu, vzgoji in postu sta v Pogovoru o govorila zakonska in družinska terapevta Sara in Drago Jerebic.

Silvestra Sadar

duhovnostodnosiodnosivzgoja

Moja zgodba

VEČ ...|23. 2. 2020
Razstava Po sili vojak II - katalog

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili katalog razstave o mobiliziranih Gorenjcih in Korošcih v nemški vojski med letoma 1943 in 1945. Razstava je še do konca februarja na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Z nami v studiu je bila soavtorica razstave dr. Monika Kokalj Kočevar! Prisluhnite ob 20.h.

Razstava Po sili vojak II - katalog

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili katalog razstave o mobiliziranih Gorenjcih in Korošcih v nemški vojski med letoma 1943 in 1945. Razstava je še do konca februarja na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Z nami v studiu je bila soavtorica razstave dr. Monika Kokalj Kočevar! Prisluhnite ob 20.h.

Jože Bartolj

spominMonika Kokalj Kočevar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 2. 2020
Zahvala za 18-letno delovanje p. Cirila

V Melbournu so se preteklo nedeljo, 16. februarja 2020, poslovili od p. Cirila Božiča in Marije Anžič in se jima zahvalili za 18-letno delovanje v slovenski skupnosti. Slišali ste še nekaj zanimivih prispevkov z lanskoletnega Vseslovenskega srečanja v državnem zboru, in sicer: Drago Gelt, Aljaža Pestotnika in Mariano Poznič. Ob koncu je bilo še nekaj aktualnih novic in vabil.

Zahvala za 18-letno delovanje p. Cirila

V Melbournu so se preteklo nedeljo, 16. februarja 2020, poslovili od p. Cirila Božiča in Marije Anžič in se jima zahvalili za 18-letno delovanje v slovenski skupnosti. Slišali ste še nekaj zanimivih prispevkov z lanskoletnega Vseslovenskega srečanja v državnem zboru, in sicer: Drago Gelt, Aljaža Pestotnika in Mariano Poznič. Ob koncu je bilo še nekaj aktualnih novic in vabil.

Matjaž Merljak

inforojakimelbourne

Za življenje

VEČ ...|22. 2. 2020
Post v znamenju hvaležnosti

V oddaji Za življenje smo gostili Martina Goloba, župnika iz Bohinja. Dihali smo s Pustno sobotno iskrico in razmišljali o maskah, ki si jih nadenemo za pusta, se vprašali, zakaj jih nosimo v običajnih dneh, predvsem pa skušali vse nagovoriti, da bi v postu znali živeti v hvaležnosti do vsega, kar imamo in nas obdaja.

Post v znamenju hvaležnosti

V oddaji Za življenje smo gostili Martina Goloba, župnika iz Bohinja. Dihali smo s Pustno sobotno iskrico in razmišljali o maskah, ki si jih nadenemo za pusta, se vprašali, zakaj jih nosimo v običajnih dneh, predvsem pa skušali vse nagovoriti, da bi v postu znali živeti v hvaležnosti do vsega, kar imamo in nas obdaja.

Mateja Feltrin Novljan

družbamladipogovor

Svetovalnica

VEČ ...|26. 2. 2020
Aktualna priprava gredic

V Svetovalnici je naša gostja ponovno Fanči Perdih iz kooperative Amarant, s katero mso spregovorili o aktualni pripravi gredic in o tem, katere rastline že lahko sejemo na prosto.Predstavila je tudi nekaj manj znanih rastlin,kot je npr. črni koren.

Aktualna priprava gredic

V Svetovalnici je naša gostja ponovno Fanči Perdih iz kooperative Amarant, s katero mso spregovorili o aktualni pripravi gredic in o tem, katere rastline že lahko sejemo na prosto.Predstavila je tudi nekaj manj znanih rastlin,kot je npr. črni koren.

Slavi Košir

vrtkmetijstvonaravasvetovanje

Ritem srca

VEČ ...|26. 2. 2020
Pepelnična sreda in postna glasba - Ritem srca XXL

Z glasbenim izborom smo tokrat sledili vsebini praznika pepelnične srede, ki vabi, da se srečamo z lastno šibkostjo in grešnostjo. Šele priznanje naše ranjenosti nam namreč omogoči, da se srečamo z Njegovo milostjo.

V oddaji smo slišali: ABEND - Kdo sem jaz, Casting Crowns - Awaken me, Jon Foreman - White As Snow, Svetnik – Ko ne zmorem, Eclipse6 - Come Thou Fount of Every Blessing, Matt Redman - You Alone Can Rescue, The Brilliance - Dust We Are And Shall Return, Fred Hammond - Give Me A Clean Hear, Paul & Rita Baloche - Jesus You Are, Emanuel – Le v Bogu umiri se, All Sons & Daughters - Rest In You, Alfa in Omega – Vedno si z menoj, Athenas - Todo Lo Haces Nuevo, Matt Marvane – Je Chanterai, IMPACT - Mon secours est en Toi, Gungor - Beautiful Things, Chelsea Moon & Franz Brothers - What Wondrous Love Is This, Skromni band – Ni je večje Ljubezni.

Pepelnična sreda in postna glasba - Ritem srca XXL

Z glasbenim izborom smo tokrat sledili vsebini praznika pepelnične srede, ki vabi, da se srečamo z lastno šibkostjo in grešnostjo. Šele priznanje naše ranjenosti nam namreč omogoči, da se srečamo z Njegovo milostjo.

V oddaji smo slišali: ABEND - Kdo sem jaz, Casting Crowns - Awaken me, Jon Foreman - White As Snow, Svetnik – Ko ne zmorem, Eclipse6 - Come Thou Fount of Every Blessing, Matt Redman - You Alone Can Rescue, The Brilliance - Dust We Are And Shall Return, Fred Hammond - Give Me A Clean Hear, Paul & Rita Baloche - Jesus You Are, Emanuel – Le v Bogu umiri se, All Sons & Daughters - Rest In You, Alfa in Omega – Vedno si z menoj, Athenas - Todo Lo Haces Nuevo, Matt Marvane – Je Chanterai, IMPACT - Mon secours est en Toi, Gungor - Beautiful Things, Chelsea Moon & Franz Brothers - What Wondrous Love Is This, Skromni band – Ni je večje Ljubezni.

Tadej Vindiš, Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbapepelnicapostduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 2. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|26. 2. 2020
Sara in Drago Jerebic: O zakonskem odnosu in o postu.

O krizah v zakonskem odnosu, vzgoji in postu sta v Pogovoru o govorila zakonska in družinska terapevta Sara in Drago Jerebic.

Sara in Drago Jerebic: O zakonskem odnosu in o postu.

O krizah v zakonskem odnosu, vzgoji in postu sta v Pogovoru o govorila zakonska in družinska terapevta Sara in Drago Jerebic.

Silvestra Sadar

duhovnostodnosiodnosivzgoja

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 2. 2020
Razstava France Rotar (1933–2001)

Odprtje razstave »V znamenju večne krogle in življenjskega križa« akad. kiparja Franceta Rotarja bo v četrtek, 27. februarja 2020, ob 18. uri v Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava.

Razstava France Rotar (1933–2001)

Odprtje razstave »V znamenju večne krogle in življenjskega križa« akad. kiparja Franceta Rotarja bo v četrtek, 27. februarja 2020, ob 18. uri v Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava.

Jože Bartolj

kulturaFrance RotarBernarda StenovecZala Hriberšek

Komentar Časnik.si

VEČ ...|26. 2. 2020
Andrej Marko Poznič: Privoščimo si tudi post od manipulativnih medijev

Ali lahko zaupamo medijem, ki tako očitno in pristransko navijajo za ene, demonizirajo druge in delajo za tretje? Zdrava pamet pravi: ne moremo in ne smemo! Zato bi bilo pametno, da si privoščimo post od teh medijev. Jih ne gledamo, ne poslušamo, jim ne sledimo. Jih morda celo odpovemo in se obrnemo k bolj užitnim oz. resnicoljubnim. Seveda bomo pri tem previdni in nezaupljivi, kajti osel gre samo enkrat na led, človek pa večkrat. A družbeno političnim agitatorjem moramo dati vedeti, da smo jih spregledali, Tudi jih ne cenimo, čeprav se njihovemu vplivu ne moremo docela odtegniti.

Andrej Marko Poznič: Privoščimo si tudi post od manipulativnih medijev

Ali lahko zaupamo medijem, ki tako očitno in pristransko navijajo za ene, demonizirajo druge in delajo za tretje? Zdrava pamet pravi: ne moremo in ne smemo! Zato bi bilo pametno, da si privoščimo post od teh medijev. Jih ne gledamo, ne poslušamo, jim ne sledimo. Jih morda celo odpovemo in se obrnemo k bolj užitnim oz. resnicoljubnim. Seveda bomo pri tem previdni in nezaupljivi, kajti osel gre samo enkrat na led, človek pa večkrat. A družbeno političnim agitatorjem moramo dati vedeti, da smo jih spregledali, Tudi jih ne cenimo, čeprav se njihovemu vplivu ne moremo docela odtegniti.

Andrej Marko Poznič

politikadružba