Pogovor o

VEČ ...|1. 7. 2020
Bo Trumpu uspelo osvojiti še en mandat?

Pred novembrskimi predsedniškimi volitvami v Združenih državah Amerike smo govorili o soočenju z novim koronavirusom, protestih proti policijskem nasilju in kampanji pred volitvami. V studiu sta bila politični analitik dr. Bogomil Ferfila in sociolog dr. Matevž Tomšič.

Bo Trumpu uspelo osvojiti še en mandat?

Pred novembrskimi predsedniškimi volitvami v Združenih državah Amerike smo govorili o soočenju z novim koronavirusom, protestih proti policijskem nasilju in kampanji pred volitvami. V studiu sta bila politični analitik dr. Bogomil Ferfila in sociolog dr. Matevž Tomšič.

politikaAmerikaZDAsocialavolitve

Pogovor o

Bo Trumpu uspelo osvojiti še en mandat?
Pred novembrskimi predsedniškimi volitvami v Združenih državah Amerike smo govorili o soočenju z novim koronavirusom, protestih proti policijskem nasilju in kampanji pred volitvami. V studiu sta bila politični analitik dr. Bogomil Ferfila in sociolog dr. Matevž Tomšič.
VEČ ...|1. 7. 2020
Bo Trumpu uspelo osvojiti še en mandat?
Pred novembrskimi predsedniškimi volitvami v Združenih državah Amerike smo govorili o soočenju z novim koronavirusom, protestih proti policijskem nasilju in kampanji pred volitvami. V studiu sta bila politični analitik dr. Bogomil Ferfila in sociolog dr. Matevž Tomšič.

Andrej Šinko

politikaAmerikaZDAsocialavolitve

Rožni venec

VEČ ...|29. 6. 2020
Veseli del dne 29.6.

Molili so bogoslovci.

Veseli del dne 29.6.

Molili so bogoslovci.

Rožni venec

Veseli del dne 29.6.
Molili so bogoslovci.
VEČ ...|29. 6. 2020
Veseli del dne 29.6.
Molili so bogoslovci.

Radio Ognjišče

Za nasmeh

VEČ ...|29. 6. 2020
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|29. 6. 2020
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|28. 6. 2020
Pogovor s Petrom Kokotcem, rektorjem bogoslovnega semenišča v Ljubljani

V oddaji ste lahko prisluhnili pogovoru z rektorjem bogoslovnega semenišča v Ljubljani, Petrom Kokotcem. Odgovarjal je na vprašanja, kakšna je njegova vloga v bogoslovju, zakaj bi se v današnjem času mlad človek sploh odločil za duhovni poklic in kaj storiti, če se pri kom pojavi strah, da izzivov ne bo zdržal.

Pogovor s Petrom Kokotcem, rektorjem bogoslovnega semenišča v Ljubljani

V oddaji ste lahko prisluhnili pogovoru z rektorjem bogoslovnega semenišča v Ljubljani, Petrom Kokotcem. Odgovarjal je na vprašanja, kakšna je njegova vloga v bogoslovju, zakaj bi se v današnjem času mlad človek sploh odločil za duhovni poklic in kaj storiti, če se pri kom pojavi strah, da izzivov ne bo zdržal.

duhovnostpogovorbogoslovno semeniščePeter Kokotec

Utrip Cerkve v Sloveniji

Pogovor s Petrom Kokotcem, rektorjem bogoslovnega semenišča v Ljubljani
V oddaji ste lahko prisluhnili pogovoru z rektorjem bogoslovnega semenišča v Ljubljani, Petrom Kokotcem. Odgovarjal je na vprašanja, kakšna je njegova vloga v bogoslovju, zakaj bi se v današnjem času mlad človek sploh odločil za duhovni poklic in kaj storiti, če se pri kom pojavi strah, da izzivov ne bo zdržal.
VEČ ...|28. 6. 2020
Pogovor s Petrom Kokotcem, rektorjem bogoslovnega semenišča v Ljubljani
V oddaji ste lahko prisluhnili pogovoru z rektorjem bogoslovnega semenišča v Ljubljani, Petrom Kokotcem. Odgovarjal je na vprašanja, kakšna je njegova vloga v bogoslovju, zakaj bi se v današnjem času mlad človek sploh odločil za duhovni poklic in kaj storiti, če se pri kom pojavi strah, da izzivov ne bo zdržal.

Silvestra Sadar

duhovnostpogovorbogoslovno semeniščePeter Kokotec

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 6. 2020
Škof Bizjak pri sveti maši za domovino: Dajajte čast, komur pripada čast!

Pred dnevom državnosti je bila v ljubljanski stolnici zahvalna sveta maša za domovino. Daroval jo je predsednik Slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Zbrane predstavnike političnega, družbenega in kulturnega življenja ter diplomatskega zbora, prav tako pa tudi vse ostale ljudi dobre volje, ki so slovesno bogoslužje med drugim lahko spremljali na Radiu Ognjišče, je v pridigi nagovoril koprski škof Jurij Bizjak. Med drugim je razmišljal o časti.

Škof Bizjak pri sveti maši za domovino: Dajajte čast, komur pripada čast!

Pred dnevom državnosti je bila v ljubljanski stolnici zahvalna sveta maša za domovino. Daroval jo je predsednik Slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Zbrane predstavnike političnega, družbenega in kulturnega življenja ter diplomatskega zbora, prav tako pa tudi vse ostale ljudi dobre volje, ki so slovesno bogoslužje med drugim lahko spremljali na Radiu Ognjišče, je v pridigi nagovoril koprski škof Jurij Bizjak. Med drugim je razmišljal o časti.

infodružba

Informativni prispevki

Škof Bizjak pri sveti maši za domovino: Dajajte čast, komur pripada čast!
Pred dnevom državnosti je bila v ljubljanski stolnici zahvalna sveta maša za domovino. Daroval jo je predsednik Slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Zbrane predstavnike političnega, družbenega in kulturnega življenja ter diplomatskega zbora, prav tako pa tudi vse ostale ljudi dobre volje, ki so slovesno bogoslužje med drugim lahko spremljali na Radiu Ognjišče, je v pridigi nagovoril koprski škof Jurij Bizjak. Med drugim je razmišljal o časti.
VEČ ...|24. 6. 2020
Škof Bizjak pri sveti maši za domovino: Dajajte čast, komur pripada čast!
Pred dnevom državnosti je bila v ljubljanski stolnici zahvalna sveta maša za domovino. Daroval jo je predsednik Slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Zbrane predstavnike političnega, družbenega in kulturnega življenja ter diplomatskega zbora, prav tako pa tudi vse ostale ljudi dobre volje, ki so slovesno bogoslužje med drugim lahko spremljali na Radiu Ognjišče, je v pridigi nagovoril koprski škof Jurij Bizjak. Med drugim je razmišljal o časti.

Helena Križnik

infodružba

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 6. 2020
Evropski poslanec Bogovič ob dnevu državnosti: Pred nami je veliko izzivov, bodimo bolj enotni

Ob dnevu državnosti smo gostili podpredsednika Slovenske ljudske stranke ter poslanca Slovenske ljudske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franca Bogoviča. V pogovoru je ocenil večletni finančni okvir Evropske unije in načrt za njeno obnovo po zdravstveni krizi, komentiral je protivladne proteste, ki se v zadnjem času vrstijo v Sloveniji, vprašali smo ga tudi, kakšno je njegovo sporočilo državljanov ob dnevu državnosti.

Evropski poslanec Bogovič ob dnevu državnosti: Pred nami je veliko izzivov, bodimo bolj enotni

Ob dnevu državnosti smo gostili podpredsednika Slovenske ljudske stranke ter poslanca Slovenske ljudske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franca Bogoviča. V pogovoru je ocenil večletni finančni okvir Evropske unije in načrt za njeno obnovo po zdravstveni krizi, komentiral je protivladne proteste, ki se v zadnjem času vrstijo v Sloveniji, vprašali smo ga tudi, kakšno je njegovo sporočilo državljanov ob dnevu državnosti.

infopogovorpolitika

Informativni prispevki

Evropski poslanec Bogovič ob dnevu državnosti: Pred nami je veliko izzivov, bodimo bolj enotni
Ob dnevu državnosti smo gostili podpredsednika Slovenske ljudske stranke ter poslanca Slovenske ljudske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franca Bogoviča. V pogovoru je ocenil večletni finančni okvir Evropske unije in načrt za njeno obnovo po zdravstveni krizi, komentiral je protivladne proteste, ki se v zadnjem času vrstijo v Sloveniji, vprašali smo ga tudi, kakšno je njegovo sporočilo državljanov ob dnevu državnosti.
VEČ ...|24. 6. 2020
Evropski poslanec Bogovič ob dnevu državnosti: Pred nami je veliko izzivov, bodimo bolj enotni
Ob dnevu državnosti smo gostili podpredsednika Slovenske ljudske stranke ter poslanca Slovenske ljudske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franca Bogoviča. V pogovoru je ocenil večletni finančni okvir Evropske unije in načrt za njeno obnovo po zdravstveni krizi, komentiral je protivladne proteste, ki se v zadnjem času vrstijo v Sloveniji, vprašali smo ga tudi, kakšno je njegovo sporočilo državljanov ob dnevu državnosti.

Helena Križnik

infopogovorpolitika

Duhovna misel

VEČ ...|24. 6. 2020
Boga slaviti!

Njemu pa so se pri priči razvezala usta in jezik, in je govoril in slavil Boga.(Lk 1, 64)

Boga slaviti!

Njemu pa so se pri priči razvezala usta in jezik, in je govoril in slavil Boga.(Lk 1, 64)

duhovnost

Duhovna misel

Boga slaviti!
Njemu pa so se pri priči razvezala usta in jezik, in je govoril in slavil Boga.(Lk 1, 64)
VEČ ...|24. 6. 2020
Boga slaviti!
Njemu pa so se pri priči razvezala usta in jezik, in je govoril in slavil Boga.(Lk 1, 64)

Gregor Čušin

duhovnost

Komentar Časnik.si

VEČ ...|24. 6. 2020
Andrej M. Poznič: Praznični komentar ob dnevu državnosti

Ko bi bil Poncij Pilat vedel, da bo njegovo umivanje rok postalo simbol bega pred odgovornostjo, Bog ve, kaj bi naredil? Imel je, strahopetec, vso oblast, da Jezusa oprosti ali da križati. Spoznal je njegovo nedolžnost, a je popustil pred drhaljo, ki jo je podpihovala takratna judovska elita. Preprosto se je zbal po pravici soditi. Klavrna podoba, ki jo je zapustil v zgodovini, je postala simbol vseh tistih, ki bi lahko kaj storili, pa se bojijo in pobegnejo pred odgovornostjo. Marjan Šarec npr. je strahopetec in je vrgel puško v koruzo, a ne pravimo »da si je umil roke«, ker pač vsi vemo, da je bila njegova oblast navidezna in je lahko igral predsednika vlade, kolikor časa se je držal scenarija, ki mu ga je pisala globoka država.Pravimo pa, da si umije roke tisti, ki zavestno pogleda stran. Takih pa je, priznajmo si, mnogo preveč. Marsikdaj tudi sami spadamo v kategorijo umivalcev rok.Molk je včasih ponaredek miru

Andrej M. Poznič: Praznični komentar ob dnevu državnosti

Ko bi bil Poncij Pilat vedel, da bo njegovo umivanje rok postalo simbol bega pred odgovornostjo, Bog ve, kaj bi naredil? Imel je, strahopetec, vso oblast, da Jezusa oprosti ali da križati. Spoznal je njegovo nedolžnost, a je popustil pred drhaljo, ki jo je podpihovala takratna judovska elita. Preprosto se je zbal po pravici soditi. Klavrna podoba, ki jo je zapustil v zgodovini, je postala simbol vseh tistih, ki bi lahko kaj storili, pa se bojijo in pobegnejo pred odgovornostjo. Marjan Šarec npr. je strahopetec in je vrgel puško v koruzo, a ne pravimo »da si je umil roke«, ker pač vsi vemo, da je bila njegova oblast navidezna in je lahko igral predsednika vlade, kolikor časa se je držal scenarija, ki mu ga je pisala globoka država.Pravimo pa, da si umije roke tisti, ki zavestno pogleda stran. Takih pa je, priznajmo si, mnogo preveč. Marsikdaj tudi sami spadamo v kategorijo umivalcev rok.Molk je včasih ponaredek miru

komentar

Komentar Časnik.si

Andrej M. Poznič: Praznični komentar ob dnevu državnosti
Ko bi bil Poncij Pilat vedel, da bo njegovo umivanje rok postalo simbol bega pred odgovornostjo, Bog ve, kaj bi naredil? Imel je, strahopetec, vso oblast, da Jezusa oprosti ali da križati. Spoznal je njegovo nedolžnost, a je popustil pred drhaljo, ki jo je podpihovala takratna judovska elita. Preprosto se je zbal po pravici soditi. Klavrna podoba, ki jo je zapustil v zgodovini, je postala simbol vseh tistih, ki bi lahko kaj storili, pa se bojijo in pobegnejo pred odgovornostjo. Marjan Šarec npr. je strahopetec in je vrgel puško v koruzo, a ne pravimo »da si je umil roke«, ker pač vsi vemo, da je bila njegova oblast navidezna in je lahko igral predsednika vlade, kolikor časa se je držal scenarija, ki mu ga je pisala globoka država.Pravimo pa, da si umije roke tisti, ki zavestno pogleda stran. Takih pa je, priznajmo si, mnogo preveč. Marsikdaj tudi sami spadamo v kategorijo umivalcev rok.Molk je včasih ponaredek miru
VEČ ...|24. 6. 2020
Andrej M. Poznič: Praznični komentar ob dnevu državnosti
Ko bi bil Poncij Pilat vedel, da bo njegovo umivanje rok postalo simbol bega pred odgovornostjo, Bog ve, kaj bi naredil? Imel je, strahopetec, vso oblast, da Jezusa oprosti ali da križati. Spoznal je njegovo nedolžnost, a je popustil pred drhaljo, ki jo je podpihovala takratna judovska elita. Preprosto se je zbal po pravici soditi. Klavrna podoba, ki jo je zapustil v zgodovini, je postala simbol vseh tistih, ki bi lahko kaj storili, pa se bojijo in pobegnejo pred odgovornostjo. Marjan Šarec npr. je strahopetec in je vrgel puško v koruzo, a ne pravimo »da si je umil roke«, ker pač vsi vemo, da je bila njegova oblast navidezna in je lahko igral predsednika vlade, kolikor časa se je držal scenarija, ki mu ga je pisala globoka država.Pravimo pa, da si umije roke tisti, ki zavestno pogleda stran. Takih pa je, priznajmo si, mnogo preveč. Marsikdaj tudi sami spadamo v kategorijo umivalcev rok.Molk je včasih ponaredek miru

Andrej M. Poznič

komentar

Pojdite in učite

VEČ ...|21. 6. 2020
Razmišljanje Pavleta Novaka in pismi iz Ugande in Ruande

Lazarist Pavle Novak je urednik Misijonskih obzorij. V uvodniku v junijsko številko je razmišljal o pandemiji, akciji MIVA in poslanstvu današnjih misijonarjev. S. Bogdana Kavčič se je s pismom oglasila iz Runda in pogledala še v Burundi, misijonar Danilo Lisjak pa je pisal iz Ugande.

Razmišljanje Pavleta Novaka in pismi iz Ugande in Ruande

Lazarist Pavle Novak je urednik Misijonskih obzorij. V uvodniku v junijsko številko je razmišljal o pandemiji, akciji MIVA in poslanstvu današnjih misijonarjev. S. Bogdana Kavčič se je s pismom oglasila iz Runda in pogledala še v Burundi, misijonar Danilo Lisjak pa je pisal iz Ugande.

družbaduhovnostmisijoniMisijonska obzorjaPavle Novaks. Bogdana KavčičDanilo LisjakUgandaBurundi

Pojdite in učite

Razmišljanje Pavleta Novaka in pismi iz Ugande in Ruande
Lazarist Pavle Novak je urednik Misijonskih obzorij. V uvodniku v junijsko številko je razmišljal o pandemiji, akciji MIVA in poslanstvu današnjih misijonarjev. S. Bogdana Kavčič se je s pismom oglasila iz Runda in pogledala še v Burundi, misijonar Danilo Lisjak pa je pisal iz Ugande.
VEČ ...|21. 6. 2020
Razmišljanje Pavleta Novaka in pismi iz Ugande in Ruande
Lazarist Pavle Novak je urednik Misijonskih obzorij. V uvodniku v junijsko številko je razmišljal o pandemiji, akciji MIVA in poslanstvu današnjih misijonarjev. S. Bogdana Kavčič se je s pismom oglasila iz Runda in pogledala še v Burundi, misijonar Danilo Lisjak pa je pisal iz Ugande.

Jure Sešek

družbaduhovnostmisijoniMisijonska obzorjaPavle Novaks. Bogdana KavčičDanilo LisjakUgandaBurundi

Za nasmeh

VEČ ...|19. 6. 2020
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|19. 6. 2020
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Luč v temi

VEČ ...|14. 6. 2020
Aktivnosti ob tednu slepih

V letošnjem letu (2020) obeležujemo stoto obletnico organiziranega delovanja slepih na slovenskem. Prav zato je bil letošnji teden slepih še posebej bogat z najrazličnejšimi aktivnostmi. O tem smo se pogovarjali z gostoma Štefanom Kušarjem in Brigito Kosi. Ravnateljica Centra Iris Katjuša Koprivnikar pa je spregovorila o izzivih na področju izobraževanja slepih in slabovidnih v času trajanja ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa.

Aktivnosti ob tednu slepih

V letošnjem letu (2020) obeležujemo stoto obletnico organiziranega delovanja slepih na slovenskem. Prav zato je bil letošnji teden slepih še posebej bogat z najrazličnejšimi aktivnostmi. O tem smo se pogovarjali z gostoma Štefanom Kušarjem in Brigito Kosi. Ravnateljica Centra Iris Katjuša Koprivnikar pa je spregovorila o izzivih na področju izobraževanja slepih in slabovidnih v času trajanja ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa.

družbaslepi in slabovidniizobraževanje

Luč v temi

Aktivnosti ob tednu slepih
V letošnjem letu (2020) obeležujemo stoto obletnico organiziranega delovanja slepih na slovenskem. Prav zato je bil letošnji teden slepih še posebej bogat z najrazličnejšimi aktivnostmi. O tem smo se pogovarjali z gostoma Štefanom Kušarjem in Brigito Kosi. Ravnateljica Centra Iris Katjuša Koprivnikar pa je spregovorila o izzivih na področju izobraževanja slepih in slabovidnih v času trajanja ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa.
VEČ ...|14. 6. 2020
Aktivnosti ob tednu slepih
V letošnjem letu (2020) obeležujemo stoto obletnico organiziranega delovanja slepih na slovenskem. Prav zato je bil letošnji teden slepih še posebej bogat z najrazličnejšimi aktivnostmi. O tem smo se pogovarjali z gostoma Štefanom Kušarjem in Brigito Kosi. Ravnateljica Centra Iris Katjuša Koprivnikar pa je spregovorila o izzivih na področju izobraževanja slepih in slabovidnih v času trajanja ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidniizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|11. 6. 2020
Praznična svetovalnica

Gostili smo duhovnika Gabriela Kavčiča ter ga vprašali: Kaj je bistvo tega praznika in kako ga doživlja moderni človek, ki je Boga izrinil na rob svojega bivanja, a ga hkrati tako zelo išče?

Praznična svetovalnica

Gostili smo duhovnika Gabriela Kavčiča ter ga vprašali: Kaj je bistvo tega praznika in kako ga doživlja moderni človek, ki je Boga izrinil na rob svojega bivanja, a ga hkrati tako zelo išče?

duhovnostsvetovanje

Svetovalnica

Praznična svetovalnica
Gostili smo duhovnika Gabriela Kavčiča ter ga vprašali: Kaj je bistvo tega praznika in kako ga doživlja moderni človek, ki je Boga izrinil na rob svojega bivanja, a ga hkrati tako zelo išče?
VEČ ...|11. 6. 2020
Praznična svetovalnica
Gostili smo duhovnika Gabriela Kavčiča ter ga vprašali: Kaj je bistvo tega praznika in kako ga doživlja moderni človek, ki je Boga izrinil na rob svojega bivanja, a ga hkrati tako zelo išče?

Blaž Lesnik

duhovnostsvetovanje

Via positiva

VEČ ...|11. 6. 2020
Duhovnost je ključna v moči premagovanja negotovih časov

Slovenija je oaza. Zakaj in v čem, je povedal psihoterapevt dr. Bogdan Polajner. Na minulo epidemijo smo se v pogovoru z njim ozrli tudi skozi duhovni vidik, tudi zato, da bi okrepljeni zmogli preko različnih preizkušenj, s katerimi se in se še bomo srečali v življenju.

Duhovnost je ključna v moči premagovanja negotovih časov

Slovenija je oaza. Zakaj in v čem, je povedal psihoterapevt dr. Bogdan Polajner. Na minulo epidemijo smo se v pogovoru z njim ozrli tudi skozi duhovni vidik, tudi zato, da bi okrepljeni zmogli preko različnih preizkušenj, s katerimi se in se še bomo srečali v življenju.

družbaduhovnostizobraževanjekoronavirusodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Duhovnost je ključna v moči premagovanja negotovih časov
Slovenija je oaza. Zakaj in v čem, je povedal psihoterapevt dr. Bogdan Polajner. Na minulo epidemijo smo se v pogovoru z njim ozrli tudi skozi duhovni vidik, tudi zato, da bi okrepljeni zmogli preko različnih preizkušenj, s katerimi se in se še bomo srečali v življenju.
VEČ ...|11. 6. 2020
Duhovnost je ključna v moči premagovanja negotovih časov
Slovenija je oaza. Zakaj in v čem, je povedal psihoterapevt dr. Bogdan Polajner. Na minulo epidemijo smo se v pogovoru z njim ozrli tudi skozi duhovni vidik, tudi zato, da bi okrepljeni zmogli preko različnih preizkušenj, s katerimi se in se še bomo srečali v življenju.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekoronavirusodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Svetnik dneva

VEČ ...|10. 6. 2020
Sv. Bogumil

Sv. Bogumil

duhovnost

Svetnik dneva

Sv. Bogumil
VEČ ...|10. 6. 2020
Sv. Bogumil

Jure Sešek

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|10. 6. 2020
Častitljivi del dne 10.6.

Molili so bogoslovci.

Častitljivi del dne 10.6.

Molili so bogoslovci.

Rožni venec

Častitljivi del dne 10.6.
Molili so bogoslovci.
VEČ ...|10. 6. 2020
Častitljivi del dne 10.6.
Molili so bogoslovci.

Radio Ognjišče

Ritem srca

VEČ ...|10. 6. 2020
JOHNNYSWIM

Predstavili smo nekaj svežih pesmi vmes pa dodali nekaj že preizkušenih pesmi, ki pa so dodatno obogatile večer.

V oddaji smo slišali: Crowder, JOHNNYSWIM, Tori Kelly - Because He Lives, JOHNNYSWIM - Touching Heaven, JOHNNYSWIM - Bridges, Anna Golden - PEACE, Matt Maher & Phil Wickham - Lord I Need You.

JOHNNYSWIM

Predstavili smo nekaj svežih pesmi vmes pa dodali nekaj že preizkušenih pesmi, ki pa so dodatno obogatile večer.

V oddaji smo slišali: Crowder, JOHNNYSWIM, Tori Kelly - Because He Lives, JOHNNYSWIM - Touching Heaven, JOHNNYSWIM - Bridges, Anna Golden - PEACE, Matt Maher & Phil Wickham - Lord I Need You.

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnost

Ritem srca

JOHNNYSWIM
Predstavili smo nekaj svežih pesmi vmes pa dodali nekaj že preizkušenih pesmi, ki pa so dodatno obogatile večer.

V oddaji smo slišali: Crowder, JOHNNYSWIM, Tori Kelly - Because He Lives, JOHNNYSWIM - Touching Heaven, JOHNNYSWIM - Bridges, Anna Golden - PEACE, Matt Maher & Phil Wickham - Lord I Need You.
VEČ ...|10. 6. 2020
JOHNNYSWIM
Predstavili smo nekaj svežih pesmi vmes pa dodali nekaj že preizkušenih pesmi, ki pa so dodatno obogatile večer.

V oddaji smo slišali: Crowder, JOHNNYSWIM, Tori Kelly - Because He Lives, JOHNNYSWIM - Touching Heaven, JOHNNYSWIM - Bridges, Anna Golden - PEACE, Matt Maher & Phil Wickham - Lord I Need You.

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnost

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|8. 6. 2020
Slane štručke

Sestavine: 1/2 kg moke, 1 žlička soli, 1/4 l mleka, 1 1/2 dl olja, 2,5-3 dag kvasa. Za nadev je lahko košček sira, skuta s šunko, orehovo jedrce ... Naredimo bogato masleno kvašeno testo. Vzhajano razvaljamo za 2-3 mm debeline in razrežemo ozke trikotnike, na ožjo stranico naložimo nadev in zavijemo v štručko. Damo na peki papir, namažemo z jajcem in spečemo pri 190 stopinjah.

Slane štručke

Sestavine: 1/2 kg moke, 1 žlička soli, 1/4 l mleka, 1 1/2 dl olja, 2,5-3 dag kvasa. Za nadev je lahko košček sira, skuta s šunko, orehovo jedrce ... Naredimo bogato masleno kvašeno testo. Vzhajano razvaljamo za 2-3 mm debeline in razrežemo ozke trikotnike, na ožjo stranico naložimo nadev in zavijemo v štručko. Damo na peki papir, namažemo z jajcem in spečemo pri 190 stopinjah.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Slane štručke
Sestavine: 1/2 kg moke, 1 žlička soli, 1/4 l mleka, 1 1/2 dl olja, 2,5-3 dag kvasa. Za nadev je lahko košček sira, skuta s šunko, orehovo jedrce ... Naredimo bogato masleno kvašeno testo. Vzhajano razvaljamo za 2-3 mm debeline in razrežemo ozke trikotnike, na ožjo stranico naložimo nadev in zavijemo v štručko. Damo na peki papir, namažemo z jajcem in spečemo pri 190 stopinjah.
VEČ ...|8. 6. 2020
Slane štručke
Sestavine: 1/2 kg moke, 1 žlička soli, 1/4 l mleka, 1 1/2 dl olja, 2,5-3 dag kvasa. Za nadev je lahko košček sira, skuta s šunko, orehovo jedrce ... Naredimo bogato masleno kvašeno testo. Vzhajano razvaljamo za 2-3 mm debeline in razrežemo ozke trikotnike, na ožjo stranico naložimo nadev in zavijemo v štručko. Damo na peki papir, namažemo z jajcem in spečemo pri 190 stopinjah.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 6. 2020
Štuhec: Nagovori ob roškem breznu pod Macesnovo gorico so bili ubrani na isto struno

»Slovesnost sem doživel komorno, kljub temu pa je bilo prisrčno, duhovno bogato in zelo umirjeno,« je sobotno sveto mašo in akademijo ob roškem breznu pod Macesnovo gorico ocenil moralni teolog dr. Ivan Štuhec. Govori, tako nadškofa Stanislava Zoreta kot predsednika Nove slovenske zaveze Matije Ogrina ter predsednikov Boruta Pahorja in Janeza Janše so bili »ubrani na isto struno«. Govor obeh predsednikov pa je imel državniško težko, takšno kakšne do sedaj še nismo doživeli, je dejal.

Štuhec: Nagovori ob roškem breznu pod Macesnovo gorico so bili ubrani na isto struno

»Slovesnost sem doživel komorno, kljub temu pa je bilo prisrčno, duhovno bogato in zelo umirjeno,« je sobotno sveto mašo in akademijo ob roškem breznu pod Macesnovo gorico ocenil moralni teolog dr. Ivan Štuhec. Govori, tako nadškofa Stanislava Zoreta kot predsednika Nove slovenske zaveze Matije Ogrina ter predsednikov Boruta Pahorja in Janeza Janše so bili »ubrani na isto struno«. Govor obeh predsednikov pa je imel državniško težko, takšno kakšne do sedaj še nismo doživeli, je dejal.

kočevski roginfopogovorpolitikaspomin

Informativni prispevki

Štuhec: Nagovori ob roškem breznu pod Macesnovo gorico so bili ubrani na isto struno
»Slovesnost sem doživel komorno, kljub temu pa je bilo prisrčno, duhovno bogato in zelo umirjeno,« je sobotno sveto mašo in akademijo ob roškem breznu pod Macesnovo gorico ocenil moralni teolog dr. Ivan Štuhec. Govori, tako nadškofa Stanislava Zoreta kot predsednika Nove slovenske zaveze Matije Ogrina ter predsednikov Boruta Pahorja in Janeza Janše so bili »ubrani na isto struno«. Govor obeh predsednikov pa je imel državniško težko, takšno kakšne do sedaj še nismo doživeli, je dejal.
VEČ ...|8. 6. 2020
Štuhec: Nagovori ob roškem breznu pod Macesnovo gorico so bili ubrani na isto struno
»Slovesnost sem doživel komorno, kljub temu pa je bilo prisrčno, duhovno bogato in zelo umirjeno,« je sobotno sveto mašo in akademijo ob roškem breznu pod Macesnovo gorico ocenil moralni teolog dr. Ivan Štuhec. Govori, tako nadškofa Stanislava Zoreta kot predsednika Nove slovenske zaveze Matije Ogrina ter predsednikov Boruta Pahorja in Janeza Janše so bili »ubrani na isto struno«. Govor obeh predsednikov pa je imel državniško težko, takšno kakšne do sedaj še nismo doživeli, je dejal.

Alen Salihović

kočevski roginfopogovorpolitikaspomin

Naš pogled

VEČ ...|2. 6. 2020
Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

komentarkoronavirusinfopolitika

Naš pogled

Kolesarji ne določajo moje poti!
Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?
VEČ ...|2. 6. 2020
Kolesarji ne določajo moje poti!
Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Alen Salihović

komentarkoronavirusinfopolitika

Duhovna misel

VEČ ...|2. 6. 2020
Kar je njegovo

In rekel jim je: Čigava sta ta podoba in napis? Rekli so mu: Cesarjeva. Jezus pa jim je rekel: Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega!(Mr 12, 16-17)

Kar je njegovo

In rekel jim je: Čigava sta ta podoba in napis? Rekli so mu: Cesarjeva. Jezus pa jim je rekel: Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega!(Mr 12, 16-17)

duhovnost

Duhovna misel

Kar je njegovo
In rekel jim je: Čigava sta ta podoba in napis? Rekli so mu: Cesarjeva. Jezus pa jim je rekel: Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega!(Mr 12, 16-17)
VEČ ...|2. 6. 2020
Kar je njegovo
In rekel jim je: Čigava sta ta podoba in napis? Rekli so mu: Cesarjeva. Jezus pa jim je rekel: Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega!(Mr 12, 16-17)

Gregor Čušin

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|1. 6. 2020
Kako sprejeti zdravniško diagnozo

O tem, kako sprejeti zdravniško diagnozo, ki lahko zamaje naše življenje, smo se pogovarjali v Svetovalnici. Z nami je bil psihoterapevt dr. Bogdan Polajnar.

Kako sprejeti zdravniško diagnozo

O tem, kako sprejeti zdravniško diagnozo, ki lahko zamaje naše življenje, smo se pogovarjali v Svetovalnici. Z nami je bil psihoterapevt dr. Bogdan Polajnar.

zdravstvo

Svetovalnica

Kako sprejeti zdravniško diagnozo
O tem, kako sprejeti zdravniško diagnozo, ki lahko zamaje naše življenje, smo se pogovarjali v Svetovalnici. Z nami je bil psihoterapevt dr. Bogdan Polajnar.
VEČ ...|1. 6. 2020
Kako sprejeti zdravniško diagnozo
O tem, kako sprejeti zdravniško diagnozo, ki lahko zamaje naše življenje, smo se pogovarjali v Svetovalnici. Z nami je bil psihoterapevt dr. Bogdan Polajnar.

Blaž Lesnik

zdravstvo

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Največji dar
Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.
VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar
Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

O klasiki drugače

VEČ ...|31. 5. 2020
Tri blagoslovne pesmi in Mozartove litanije Najsvetejšega oltarnega zakramenta.

Predstavili smo še tri blagoslovne pesmi (Slavo Večnemu zapeti, Hvaljen bodi Bog, Tebe molim Jezusa) in poslušali Mozartove litanije Najsvetejšega oltarnega zakramenta.

Tri blagoslovne pesmi in Mozartove litanije Najsvetejšega oltarnega zakramenta.

Predstavili smo še tri blagoslovne pesmi (Slavo Večnemu zapeti, Hvaljen bodi Bog, Tebe molim Jezusa) in poslušali Mozartove litanije Najsvetejšega oltarnega zakramenta.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Tri blagoslovne pesmi in Mozartove litanije Najsvetejšega oltarnega zakramenta.
Predstavili smo še tri blagoslovne pesmi (Slavo Večnemu zapeti, Hvaljen bodi Bog, Tebe molim Jezusa) in poslušali Mozartove litanije Najsvetejšega oltarnega zakramenta.
VEČ ...|31. 5. 2020
Tri blagoslovne pesmi in Mozartove litanije Najsvetejšega oltarnega zakramenta.
Predstavili smo še tri blagoslovne pesmi (Slavo Večnemu zapeti, Hvaljen bodi Bog, Tebe molim Jezusa) in poslušali Mozartove litanije Najsvetejšega oltarnega zakramenta.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Sveta maša

VEČ ...|30. 5. 2020
Krizmena maša iz stolnice sv. Janeza Krsnika - Maribor

Mašo so darovali škofje Alojzij Cvikl, Stanko Lipovšek in Peter Štumpf, ob oltarju so se jim pridružili dekani in naddekani škofij Celje, Murska Sobota in nadškofije Maribor, upravitelj celjske škofije Rok Metličar in provincial minoritov Igor Salmič ter nuncij Jean-Marie Joseph Speich, ter upokojena nadškofa Franc Kramberger in Marjan Turnšek. Na orglah je bogoslužje spremljal Luka Hergarek, petje pa je vodil Sebastjan Tišler.

Krizmena maša iz stolnice sv. Janeza Krsnika - Maribor

Mašo so darovali škofje Alojzij Cvikl, Stanko Lipovšek in Peter Štumpf, ob oltarju so se jim pridružili dekani in naddekani škofij Celje, Murska Sobota in nadškofije Maribor, upravitelj celjske škofije Rok Metličar in provincial minoritov Igor Salmič ter nuncij Jean-Marie Joseph Speich, ter upokojena nadškofa Franc Kramberger in Marjan Turnšek. Na orglah je bogoslužje spremljal Luka Hergarek, petje pa je vodil Sebastjan Tišler.

duhovnost

Sveta maša

Krizmena maša iz stolnice sv. Janeza Krsnika - Maribor
Mašo so darovali škofje Alojzij Cvikl, Stanko Lipovšek in Peter Štumpf, ob oltarju so se jim pridružili dekani in naddekani škofij Celje, Murska Sobota in nadškofije Maribor, upravitelj celjske škofije Rok Metličar in provincial minoritov Igor Salmič ter nuncij Jean-Marie Joseph Speich, ter upokojena nadškofa Franc Kramberger in Marjan Turnšek. Na orglah je bogoslužje spremljal Luka Hergarek, petje pa je vodil Sebastjan Tišler.
VEČ ...|30. 5. 2020
Krizmena maša iz stolnice sv. Janeza Krsnika - Maribor
Mašo so darovali škofje Alojzij Cvikl, Stanko Lipovšek in Peter Štumpf, ob oltarju so se jim pridružili dekani in naddekani škofij Celje, Murska Sobota in nadškofije Maribor, upravitelj celjske škofije Rok Metličar in provincial minoritov Igor Salmič ter nuncij Jean-Marie Joseph Speich, ter upokojena nadškofa Franc Kramberger in Marjan Turnšek. Na orglah je bogoslužje spremljal Luka Hergarek, petje pa je vodil Sebastjan Tišler.

Radio Ognjišče

duhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|29. 5. 2020
Andreja Eržen Firšt: V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog

Na binkoštni dan so bili apostoli zbrani na istem kraju, odprti za prihod in delovanje Svetega duha. Želim, da bi tudi mi odprli naša srca, da bi uvideli, da Bog za nas po Svetemu Duhu dela čudovita dela. Da bi uvideli, da tudi težke stvari, ki nas doletijo, niso rezultat Božje kazni, ampak nas spodbujajo, da rastemo v veri in zaupanju. Iz višin Babilonskega stolpa sestopimo v globino delovanja Svetega duha in odrinimo na globoko.

Andreja Eržen Firšt: V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog

Na binkoštni dan so bili apostoli zbrani na istem kraju, odprti za prihod in delovanje Svetega duha. Želim, da bi tudi mi odprli naša srca, da bi uvideli, da Bog za nas po Svetemu Duhu dela čudovita dela. Da bi uvideli, da tudi težke stvari, ki nas doletijo, niso rezultat Božje kazni, ampak nas spodbujajo, da rastemo v veri in zaupanju. Iz višin Babilonskega stolpa sestopimo v globino delovanja Svetega duha in odrinimo na globoko.

komentarduhovnostodnosi

Komentar tedna

Andreja Eržen Firšt: V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog
Na binkoštni dan so bili apostoli zbrani na istem kraju, odprti za prihod in delovanje Svetega duha. Želim, da bi tudi mi odprli naša srca, da bi uvideli, da Bog za nas po Svetemu Duhu dela čudovita dela. Da bi uvideli, da tudi težke stvari, ki nas doletijo, niso rezultat Božje kazni, ampak nas spodbujajo, da rastemo v veri in zaupanju. Iz višin Babilonskega stolpa sestopimo v globino delovanja Svetega duha in odrinimo na globoko.
VEČ ...|29. 5. 2020
Andreja Eržen Firšt: V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog
Na binkoštni dan so bili apostoli zbrani na istem kraju, odprti za prihod in delovanje Svetega duha. Želim, da bi tudi mi odprli naša srca, da bi uvideli, da Bog za nas po Svetemu Duhu dela čudovita dela. Da bi uvideli, da tudi težke stvari, ki nas doletijo, niso rezultat Božje kazni, ampak nas spodbujajo, da rastemo v veri in zaupanju. Iz višin Babilonskega stolpa sestopimo v globino delovanja Svetega duha in odrinimo na globoko.

Andreja Eržen Firšt

komentarduhovnostodnosi

Za nasmeh

VEČ ...|28. 5. 2020
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|28. 5. 2020
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Za nasmeh

VEČ ...|25. 5. 2020
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|25. 5. 2020
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|24. 5. 2020
Da bi delovali v korist ubogim in tistim, ki so na obrobju med pandemijo covid-19

V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce (JRS) v Sloveniji, je p. Robin Schweiger prebral pismo, ki ga je napisal p. Xavier Jeyeraj iz Sekretariata za socialno pravičnost in ekologijo iz Generalne kurije sobratom jezuitom ob pandemiji zaradi novega koronavirusa. V oddaji ste lahko slišali tudi različne novice z begunsko tematiko iz  domovine in tujine.

Da bi delovali v korist ubogim in tistim, ki so na obrobju med pandemijo covid-19

V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce (JRS) v Sloveniji, je p. Robin Schweiger prebral pismo, ki ga je napisal p. Xavier Jeyeraj iz Sekretariata za socialno pravičnost in ekologijo iz Generalne kurije sobratom jezuitom ob pandemiji zaradi novega koronavirusa. V oddaji ste lahko slišali tudi različne novice z begunsko tematiko iz  domovine in tujine.

begunci

Gradimo odprto družbo

Da bi delovali v korist ubogim in tistim, ki so na obrobju med pandemijo covid-19
V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce (JRS) v Sloveniji, je p. Robin Schweiger prebral pismo, ki ga je napisal p. Xavier Jeyeraj iz Sekretariata za socialno pravičnost in ekologijo iz Generalne kurije sobratom jezuitom ob pandemiji zaradi novega koronavirusa. V oddaji ste lahko slišali tudi različne novice z begunsko tematiko iz  domovine in tujine.
VEČ ...|24. 5. 2020
Da bi delovali v korist ubogim in tistim, ki so na obrobju med pandemijo covid-19
V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce (JRS) v Sloveniji, je p. Robin Schweiger prebral pismo, ki ga je napisal p. Xavier Jeyeraj iz Sekretariata za socialno pravičnost in ekologijo iz Generalne kurije sobratom jezuitom ob pandemiji zaradi novega koronavirusa. V oddaji ste lahko slišali tudi različne novice z begunsko tematiko iz  domovine in tujine.

JRSMatjaž Merljak

begunci

Via positiva

VEČ ...|21. 5. 2020
Zgodbe iz gline

Petra Markič, mlada umetnica oblikovanja iz gline, mati treh otrok in žena, po poklicu socialna pedagoginja, zaposlena v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna, kjer preko terapije s konji pomaga otrokom in mladostnikom s čustvenimi ali vedenjskimi težavami, je v pogovoru delila z nami tudi del svoje poti iskanja Boga in notranjega miru, spregovorila pa je tudi o delu s konji.

Zgodbe iz gline

Petra Markič, mlada umetnica oblikovanja iz gline, mati treh otrok in žena, po poklicu socialna pedagoginja, zaposlena v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna, kjer preko terapije s konji pomaga otrokom in mladostnikom s čustvenimi ali vedenjskimi težavami, je v pogovoru delila z nami tudi del svoje poti iskanja Boga in notranjega miru, spregovorila pa je tudi o delu s konji.

odnosipogovorustvarjalnostpričevanjeodnosivzgojaduhovnost

Via positiva

Zgodbe iz gline
Petra Markič, mlada umetnica oblikovanja iz gline, mati treh otrok in žena, po poklicu socialna pedagoginja, zaposlena v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna, kjer preko terapije s konji pomaga otrokom in mladostnikom s čustvenimi ali vedenjskimi težavami, je v pogovoru delila z nami tudi del svoje poti iskanja Boga in notranjega miru, spregovorila pa je tudi o delu s konji.
VEČ ...|21. 5. 2020
Zgodbe iz gline
Petra Markič, mlada umetnica oblikovanja iz gline, mati treh otrok in žena, po poklicu socialna pedagoginja, zaposlena v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna, kjer preko terapije s konji pomaga otrokom in mladostnikom s čustvenimi ali vedenjskimi težavami, je v pogovoru delila z nami tudi del svoje poti iskanja Boga in notranjega miru, spregovorila pa je tudi o delu s konji.

Nataša Ličen

odnosipogovorustvarjalnostpričevanjeodnosivzgojaduhovnost

Komentar Časnik.si

VEČ ...|20. 5. 2020
Žiga Turk: Sindrom motenosti z Janšo?

Janša s svojimi tviti kar naprej vklaplja smernike za v desno, ko pa je za volanom, vozi bolj ali manj naravnost. Če ne celo levo z vsemi temi bogatimi socialnimi ukrepi.

Žiga Turk: Sindrom motenosti z Janšo?

Janša s svojimi tviti kar naprej vklaplja smernike za v desno, ko pa je za volanom, vozi bolj ali manj naravnost. Če ne celo levo z vsemi temi bogatimi socialnimi ukrepi.

komentar

Komentar Časnik.si

Žiga Turk: Sindrom motenosti z Janšo?
Janša s svojimi tviti kar naprej vklaplja smernike za v desno, ko pa je za volanom, vozi bolj ali manj naravnost. Če ne celo levo z vsemi temi bogatimi socialnimi ukrepi.
VEČ ...|20. 5. 2020
Žiga Turk: Sindrom motenosti z Janšo?
Janša s svojimi tviti kar naprej vklaplja smernike za v desno, ko pa je za volanom, vozi bolj ali manj naravnost. Če ne celo levo z vsemi temi bogatimi socialnimi ukrepi.

Žiga Turk

komentar

Svetovalnica

VEČ ...|18. 5. 2020
Alkohol in droge v času epidemije DrogArt

V času epidemije so mladi bolj posegali po alkoholu, je pokazala raziskava v združenju DrogArt. O tem in o problemu drog smo se pogovarjali z Anjo Mihevc in Natalijo Tetičkovič Bogataj.

Alkohol in droge v času epidemije DrogArt

V času epidemije so mladi bolj posegali po alkoholu, je pokazala raziskava v združenju DrogArt. O tem in o problemu drog smo se pogovarjali z Anjo Mihevc in Natalijo Tetičkovič Bogataj.

družbamladivzgoja

Svetovalnica

Alkohol in droge v času epidemije DrogArt
V času epidemije so mladi bolj posegali po alkoholu, je pokazala raziskava v združenju DrogArt. O tem in o problemu drog smo se pogovarjali z Anjo Mihevc in Natalijo Tetičkovič Bogataj.
VEČ ...|18. 5. 2020
Alkohol in droge v času epidemije DrogArt
V času epidemije so mladi bolj posegali po alkoholu, je pokazala raziskava v združenju DrogArt. O tem in o problemu drog smo se pogovarjali z Anjo Mihevc in Natalijo Tetičkovič Bogataj.

Tanja Dominko

družbamladivzgoja

Duhovna misel

VEČ ...|18. 5. 2020
Ker ne poznajo ne Očeta ne mene

Iz shodnic vas bodo izobčili; pride celo ura, ko bo vsak, kdor vas bo umoril, mislil, da opravlja daritev Bogu. In to bodo delali, ker niso spoznali ne Očeta ne mene.(Jn 16, 2-3)

Ker ne poznajo ne Očeta ne mene

Iz shodnic vas bodo izobčili; pride celo ura, ko bo vsak, kdor vas bo umoril, mislil, da opravlja daritev Bogu. In to bodo delali, ker niso spoznali ne Očeta ne mene.(Jn 16, 2-3)

duhovnost

Duhovna misel

Ker ne poznajo ne Očeta ne mene
Iz shodnic vas bodo izobčili; pride celo ura, ko bo vsak, kdor vas bo umoril, mislil, da opravlja daritev Bogu. In to bodo delali, ker niso spoznali ne Očeta ne mene.(Jn 16, 2-3)
VEČ ...|18. 5. 2020
Ker ne poznajo ne Očeta ne mene
Iz shodnic vas bodo izobčili; pride celo ura, ko bo vsak, kdor vas bo umoril, mislil, da opravlja daritev Bogu. In to bodo delali, ker niso spoznali ne Očeta ne mene.(Jn 16, 2-3)

Gregor Čušin

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|16. 5. 2020
Častitljivi del

Molili so bogoslovci.

Častitljivi del

Molili so bogoslovci.

duhovnost

Rožni venec

Častitljivi del
Molili so bogoslovci.
VEČ ...|16. 5. 2020
Častitljivi del
Molili so bogoslovci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|11. 5. 2020
O vnovični vzpostavitvi bogoslužja v naših cerkvah

Cerkve so se v ponedeljek odprle za udeležbo pri mašah. V Svetovalnici smo spregovorili o upoštevanju omejitvenih ukrepov in izkušnjah iz prakse. Z nami je bil idrijski župnik Marko Rijavec.

O vnovični vzpostavitvi bogoslužja v naših cerkvah

Cerkve so se v ponedeljek odprle za udeležbo pri mašah. V Svetovalnici smo spregovorili o upoštevanju omejitvenih ukrepov in izkušnjah iz prakse. Z nami je bil idrijski župnik Marko Rijavec.

družbaduhovnost

Svetovalnica

O vnovični vzpostavitvi bogoslužja v naših cerkvah
Cerkve so se v ponedeljek odprle za udeležbo pri mašah. V Svetovalnici smo spregovorili o upoštevanju omejitvenih ukrepov in izkušnjah iz prakse. Z nami je bil idrijski župnik Marko Rijavec.
VEČ ...|11. 5. 2020
O vnovični vzpostavitvi bogoslužja v naših cerkvah
Cerkve so se v ponedeljek odprle za udeležbo pri mašah. V Svetovalnici smo spregovorili o upoštevanju omejitvenih ukrepov in izkušnjah iz prakse. Z nami je bil idrijski župnik Marko Rijavec.

Jure Sešek

družbaduhovnost

Za življenje

VEČ ...|9. 5. 2020
Izkazalo se je, da otroci ne ubogajo

Marko Juhant, specialni pedagog, je v odmeuv na razmere zaradi epidemije opisal rezultate ankete, ko so starši in učitelji opisovali razmere učenja na daljavo oziroma doma.

Izkazalo se je, da otroci ne ubogajo

Marko Juhant, specialni pedagog, je v odmeuv na razmere zaradi epidemije opisal rezultate ankete, ko so starši in učitelji opisovali razmere učenja na daljavo oziroma doma.

družbaizobraževanjemladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Za življenje

Izkazalo se je, da otroci ne ubogajo
Marko Juhant, specialni pedagog, je v odmeuv na razmere zaradi epidemije opisal rezultate ankete, ko so starši in učitelji opisovali razmere učenja na daljavo oziroma doma.
VEČ ...|9. 5. 2020
Izkazalo se je, da otroci ne ubogajo
Marko Juhant, specialni pedagog, je v odmeuv na razmere zaradi epidemije opisal rezultate ankete, ko so starši in učitelji opisovali razmere učenja na daljavo oziroma doma.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjemladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Ostanimo povezani

VEČ ...|9. 5. 2020
Andraž Arko: Česa smo se naučili

Če smo se torej v tem času naučili, da si je vredno in dobro vzeti čas za Boga, zase in za bližnje, predvsem z namenom, da bi odrinili na globoko, potem smo se v tej krizi veliko naučili. Vprašanje je le, ali bomo to uspeli v prihodnje tudi ubraniti in obdržati? Tako nas je med drugim v zadnji rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovoril bežigrajski župnik p. Andraž Arko.

Andraž Arko: Česa smo se naučili

Če smo se torej v tem času naučili, da si je vredno in dobro vzeti čas za Boga, zase in za bližnje, predvsem z namenom, da bi odrinili na globoko, potem smo se v tej krizi veliko naučili. Vprašanje je le, ali bomo to uspeli v prihodnje tudi ubraniti in obdržati? Tako nas je med drugim v zadnji rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovoril bežigrajski župnik p. Andraž Arko.

duhovnostkoronavirus

Ostanimo povezani

Andraž Arko: Česa smo se naučili
Če smo se torej v tem času naučili, da si je vredno in dobro vzeti čas za Boga, zase in za bližnje, predvsem z namenom, da bi odrinili na globoko, potem smo se v tej krizi veliko naučili. Vprašanje je le, ali bomo to uspeli v prihodnje tudi ubraniti in obdržati? Tako nas je med drugim v zadnji rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovoril bežigrajski župnik p. Andraž Arko.
VEČ ...|9. 5. 2020
Andraž Arko: Česa smo se naučili
Če smo se torej v tem času naučili, da si je vredno in dobro vzeti čas za Boga, zase in za bližnje, predvsem z namenom, da bi odrinili na globoko, potem smo se v tej krizi veliko naučili. Vprašanje je le, ali bomo to uspeli v prihodnje tudi ubraniti in obdržati? Tako nas je med drugim v zadnji rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovoril bežigrajski župnik p. Andraž Arko.

Marjan Bunič

duhovnostkoronavirus

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 5. 2020
Bogovič: Slovenci bi morali biti hvaležni, da smo del Evropske unije

Ob dnevu Evrope smo govorili s podpredsednikom Slovenske ljudske stranke ter poslancem Slovenske ljudske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Francem Bogovičem. Prepričan je, da se moramo v Sloveniji veseliti dejstva, da smo del velike družine evropskih narodov. Kot je dodal, moramo biti za to tudi hvaležni. Opozoril je tudi na posledice aktualne zdravstvene krize in skorajšnji jubilej Slovenske ljudske stranke.

Bogovič: Slovenci bi morali biti hvaležni, da smo del Evropske unije

Ob dnevu Evrope smo govorili s podpredsednikom Slovenske ljudske stranke ter poslancem Slovenske ljudske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Francem Bogovičem. Prepričan je, da se moramo v Sloveniji veseliti dejstva, da smo del velike družine evropskih narodov. Kot je dodal, moramo biti za to tudi hvaležni. Opozoril je tudi na posledice aktualne zdravstvene krize in skorajšnji jubilej Slovenske ljudske stranke.

družbapolitikaspomin

Informativni prispevki

Bogovič: Slovenci bi morali biti hvaležni, da smo del Evropske unije
Ob dnevu Evrope smo govorili s podpredsednikom Slovenske ljudske stranke ter poslancem Slovenske ljudske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Francem Bogovičem. Prepričan je, da se moramo v Sloveniji veseliti dejstva, da smo del velike družine evropskih narodov. Kot je dodal, moramo biti za to tudi hvaležni. Opozoril je tudi na posledice aktualne zdravstvene krize in skorajšnji jubilej Slovenske ljudske stranke.
VEČ ...|9. 5. 2020
Bogovič: Slovenci bi morali biti hvaležni, da smo del Evropske unije
Ob dnevu Evrope smo govorili s podpredsednikom Slovenske ljudske stranke ter poslancem Slovenske ljudske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Francem Bogovičem. Prepričan je, da se moramo v Sloveniji veseliti dejstva, da smo del velike družine evropskih narodov. Kot je dodal, moramo biti za to tudi hvaležni. Opozoril je tudi na posledice aktualne zdravstvene krize in skorajšnji jubilej Slovenske ljudske stranke.

Helena Križnik

družbapolitikaspomin

Sveta maša

VEČ ...|6. 5. 2020
Prenos svete maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah dne 6. 5.

Maševal je p. Tomaž Menart, z orglanjem pa je bogoslužje spremljal organist Borut Zupan.

Prenos svete maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah dne 6. 5.

Maševal je p. Tomaž Menart, z orglanjem pa je bogoslužje spremljal organist Borut Zupan.

duhovnost

Sveta maša

Prenos svete maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah dne 6. 5.
Maševal je p. Tomaž Menart, z orglanjem pa je bogoslužje spremljal organist Borut Zupan.
VEČ ...|6. 5. 2020
Prenos svete maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah dne 6. 5.
Maševal je p. Tomaž Menart, z orglanjem pa je bogoslužje spremljal organist Borut Zupan.

Radio Ognjišče

duhovnost

Družinska kateheza

VEČ ...|5. 5. 2020
Izzivi družinskega življenja v času epidemije

V Družinsko katehezo smo povabili Marjeto in Mateja Bec, ki imata dva predšolska in tri osnovnošolske otroke. Oba sta tudi zelo dejavna pri Družini in življenju, v župniji in zakonskih skupinah. Pravita, da če si polikan, popoln, izrivaš Boga iz svojega življenja, ker ga ne potrebuješ več. Spregovorila sta o tem, kako se v času epidemije soočata z izzivi starševstva, kako usklajujeta službene obveznosti in družino in kakšno mesto ima molitev v njihovi družini.

Izzivi družinskega življenja v času epidemije

V Družinsko katehezo smo povabili Marjeto in Mateja Bec, ki imata dva predšolska in tri osnovnošolske otroke. Oba sta tudi zelo dejavna pri Družini in življenju, v župniji in zakonskih skupinah. Pravita, da če si polikan, popoln, izrivaš Boga iz svojega življenja, ker ga ne potrebuješ več. Spregovorila sta o tem, kako se v času epidemije soočata z izzivi starševstva, kako usklajujeta službene obveznosti in družino in kakšno mesto ima molitev v njihovi družini.

odnosivzgojaduhovnostotrocikoronavirus

Družinska kateheza

Izzivi družinskega življenja v času epidemije
V Družinsko katehezo smo povabili Marjeto in Mateja Bec, ki imata dva predšolska in tri osnovnošolske otroke. Oba sta tudi zelo dejavna pri Družini in življenju, v župniji in zakonskih skupinah. Pravita, da če si polikan, popoln, izrivaš Boga iz svojega življenja, ker ga ne potrebuješ več. Spregovorila sta o tem, kako se v času epidemije soočata z izzivi starševstva, kako usklajujeta službene obveznosti in družino in kakšno mesto ima molitev v njihovi družini.
VEČ ...|5. 5. 2020
Izzivi družinskega življenja v času epidemije
V Družinsko katehezo smo povabili Marjeto in Mateja Bec, ki imata dva predšolska in tri osnovnošolske otroke. Oba sta tudi zelo dejavna pri Družini in življenju, v župniji in zakonskih skupinah. Pravita, da če si polikan, popoln, izrivaš Boga iz svojega življenja, ker ga ne potrebuješ več. Spregovorila sta o tem, kako se v času epidemije soočata z izzivi starševstva, kako usklajujeta službene obveznosti in družino in kakšno mesto ima molitev v njihovi družini.

Marjana DebevecBlaž Lesnik

odnosivzgojaduhovnostotrocikoronavirus

Ostanimo povezani

VEČ ...|4. 5. 2020
Ivan Platovnjak: Znamenje križa

Če naredimo križ v zbranosti in zavedanju, da s tem izpovedujemo vero v navzočnost Troedinega Boga v nas in med nami, mu s tem dopustimo, da sme biti dejavno navzoč v našem življenju - v naši zavesti, čutenju, v besedah, mislih in dejanjih. Vabim vas, da si vzamete čas in da skupaj naredimo to znamenje. Tako nas v svojem nagovoru v rubriki Ostanímo povezano občestvo vabi p. dr. Ivan Platovnjak.

Ivan Platovnjak: Znamenje križa

Če naredimo križ v zbranosti in zavedanju, da s tem izpovedujemo vero v navzočnost Troedinega Boga v nas in med nami, mu s tem dopustimo, da sme biti dejavno navzoč v našem življenju - v naši zavesti, čutenju, v besedah, mislih in dejanjih. Vabim vas, da si vzamete čas in da skupaj naredimo to znamenje. Tako nas v svojem nagovoru v rubriki Ostanímo povezano občestvo vabi p. dr. Ivan Platovnjak.

duhovnostkriž

Ostanimo povezani

Ivan Platovnjak: Znamenje križa
Če naredimo križ v zbranosti in zavedanju, da s tem izpovedujemo vero v navzočnost Troedinega Boga v nas in med nami, mu s tem dopustimo, da sme biti dejavno navzoč v našem življenju - v naši zavesti, čutenju, v besedah, mislih in dejanjih. Vabim vas, da si vzamete čas in da skupaj naredimo to znamenje. Tako nas v svojem nagovoru v rubriki Ostanímo povezano občestvo vabi p. dr. Ivan Platovnjak.
VEČ ...|4. 5. 2020
Ivan Platovnjak: Znamenje križa
Če naredimo križ v zbranosti in zavedanju, da s tem izpovedujemo vero v navzočnost Troedinega Boga v nas in med nami, mu s tem dopustimo, da sme biti dejavno navzoč v našem življenju - v naši zavesti, čutenju, v besedah, mislih in dejanjih. Vabim vas, da si vzamete čas in da skupaj naredimo to znamenje. Tako nas v svojem nagovoru v rubriki Ostanímo povezano občestvo vabi p. dr. Ivan Platovnjak.

Marjan Bunič

duhovnostkriž

Ostanimo povezani

VEČ ...|1. 5. 2020
Janez Kobal: Najprej je na delu Bog!

Bog, delavec. Najprej je na delu Bog. Vsak delavec z delom ustvarja nekaj novega iz snovi, ki jo daje Bog. Delavec, na primer mizar mora odrezati slabe in nepomembne dele lesa, da lahko naredi nekaj novega.

Janez Kobal: Najprej je na delu Bog!

Bog, delavec. Najprej je na delu Bog. Vsak delavec z delom ustvarja nekaj novega iz snovi, ki jo daje Bog. Delavec, na primer mizar mora odrezati slabe in nepomembne dele lesa, da lahko naredi nekaj novega.

duhovnost

Ostanimo povezani

Janez Kobal: Najprej je na delu Bog!
Bog, delavec. Najprej je na delu Bog. Vsak delavec z delom ustvarja nekaj novega iz snovi, ki jo daje Bog. Delavec, na primer mizar mora odrezati slabe in nepomembne dele lesa, da lahko naredi nekaj novega.
VEČ ...|1. 5. 2020
Janez Kobal: Najprej je na delu Bog!
Bog, delavec. Najprej je na delu Bog. Vsak delavec z delom ustvarja nekaj novega iz snovi, ki jo daje Bog. Delavec, na primer mizar mora odrezati slabe in nepomembne dele lesa, da lahko naredi nekaj novega.

Marjan Bunič

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 4. 2020
Predstavitev majskega Ognjišča

Urednik Matej Erjavec predstavi gosta meseca - kirurga in alpinista Jurija Gorjanca, naše preiskušane brate in sestre, obisk pri Karitas, zakaj bioenergija ni v skladu z vero v Boga, prilogo o 100. obletnici rojstva sv. papeža Janeza Pavla II., mladinsko prilogo o našem odnosu do narave ... Napove tudi vnovično odprtje knjigarn v Kranju, Kopru, Mariboru in Ptuju v ponedeljek, 4. maja.

Predstavitev majskega Ognjišča

Urednik Matej Erjavec predstavi gosta meseca - kirurga in alpinista Jurija Gorjanca, naše preiskušane brate in sestre, obisk pri Karitas, zakaj bioenergija ni v skladu z vero v Boga, prilogo o 100. obletnici rojstva sv. papeža Janeza Pavla II., mladinsko prilogo o našem odnosu do narave ... Napove tudi vnovično odprtje knjigarn v Kranju, Kopru, Mariboru in Ptuju v ponedeljek, 4. maja.

info

Informativni prispevki

Predstavitev majskega Ognjišča
Urednik Matej Erjavec predstavi gosta meseca - kirurga in alpinista Jurija Gorjanca, naše preiskušane brate in sestre, obisk pri Karitas, zakaj bioenergija ni v skladu z vero v Boga, prilogo o 100. obletnici rojstva sv. papeža Janeza Pavla II., mladinsko prilogo o našem odnosu do narave ... Napove tudi vnovično odprtje knjigarn v Kranju, Kopru, Mariboru in Ptuju v ponedeljek, 4. maja.
VEČ ...|30. 4. 2020
Predstavitev majskega Ognjišča
Urednik Matej Erjavec predstavi gosta meseca - kirurga in alpinista Jurija Gorjanca, naše preiskušane brate in sestre, obisk pri Karitas, zakaj bioenergija ni v skladu z vero v Boga, prilogo o 100. obletnici rojstva sv. papeža Janeza Pavla II., mladinsko prilogo o našem odnosu do narave ... Napove tudi vnovično odprtje knjigarn v Kranju, Kopru, Mariboru in Ptuju v ponedeljek, 4. maja.

Matjaž Merljak

info

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 4. 2020
Tadej Jakopič ob smrti vodja malteškega viteškega reda: Bil je neomajni zaščitnik ubogih in bolnih

Po nekajmesečni težki bolezni je umrl veliki mojster Suverenega malteškega reda Giacomo dalla Torre del Tempio di Sanguinetto. Star je bil 80 let. Kot so zapisali pri slovenski asociaciji se ga bodo »spominjali kot velikega dobrotnika in kot moža z globoko duhovnostjo in čutom za sočloveka ter neomajnega zaščitnika ubogih in bolnih«. Lani je bil veliki mojster na uradnem obisku tudi v Sloveniji. O tem je za Radio Ognjišče spregovoril predsednik slovenske asociacije Suverenega malteškega reda dr. Tadej Jakopič.

Tadej Jakopič ob smrti vodja malteškega viteškega reda: Bil je neomajni zaščitnik ubogih in bolnih

Po nekajmesečni težki bolezni je umrl veliki mojster Suverenega malteškega reda Giacomo dalla Torre del Tempio di Sanguinetto. Star je bil 80 let. Kot so zapisali pri slovenski asociaciji se ga bodo »spominjali kot velikega dobrotnika in kot moža z globoko duhovnostjo in čutom za sočloveka ter neomajnega zaščitnika ubogih in bolnih«. Lani je bil veliki mojster na uradnem obisku tudi v Sloveniji. O tem je za Radio Ognjišče spregovoril predsednik slovenske asociacije Suverenega malteškega reda dr. Tadej Jakopič.

duhovnostinfoizobraževanje

Informativni prispevki

Tadej Jakopič ob smrti vodja malteškega viteškega reda: Bil je neomajni zaščitnik ubogih in bolnih
Po nekajmesečni težki bolezni je umrl veliki mojster Suverenega malteškega reda Giacomo dalla Torre del Tempio di Sanguinetto. Star je bil 80 let. Kot so zapisali pri slovenski asociaciji se ga bodo »spominjali kot velikega dobrotnika in kot moža z globoko duhovnostjo in čutom za sočloveka ter neomajnega zaščitnika ubogih in bolnih«. Lani je bil veliki mojster na uradnem obisku tudi v Sloveniji. O tem je za Radio Ognjišče spregovoril predsednik slovenske asociacije Suverenega malteškega reda dr. Tadej Jakopič.
VEČ ...|29. 4. 2020
Tadej Jakopič ob smrti vodja malteškega viteškega reda: Bil je neomajni zaščitnik ubogih in bolnih
Po nekajmesečni težki bolezni je umrl veliki mojster Suverenega malteškega reda Giacomo dalla Torre del Tempio di Sanguinetto. Star je bil 80 let. Kot so zapisali pri slovenski asociaciji se ga bodo »spominjali kot velikega dobrotnika in kot moža z globoko duhovnostjo in čutom za sočloveka ter neomajnega zaščitnika ubogih in bolnih«. Lani je bil veliki mojster na uradnem obisku tudi v Sloveniji. O tem je za Radio Ognjišče spregovoril predsednik slovenske asociacije Suverenega malteškega reda dr. Tadej Jakopič.

Alen Salihović

duhovnostinfoizobraževanje

Rožni venec

VEČ ...|28. 4. 2020
Častitljivi del

Molili so bogoslovci.

Častitljivi del

Molili so bogoslovci.

duhovnost

Rožni venec

Častitljivi del
Molili so bogoslovci.
VEČ ...|28. 4. 2020
Častitljivi del
Molili so bogoslovci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Sveta maša

VEČ ...|26. 4. 2020
Posnetek svete maše iz mariborske stolnice

Na 3. velikonočno nedeljo smo prenašali posnetek svete maše iz mariborske stolnice, ki jo je daroval nadškof msgr. Alojzij Cvikl. Bogoslužje je s petjem spremljal Dominik Hojnik. Orgle je igrala Lučka Fortek.

Posnetek svete maše iz mariborske stolnice

Na 3. velikonočno nedeljo smo prenašali posnetek svete maše iz mariborske stolnice, ki jo je daroval nadškof msgr. Alojzij Cvikl. Bogoslužje je s petjem spremljal Dominik Hojnik. Orgle je igrala Lučka Fortek.

duhovnost

Sveta maša

Posnetek svete maše iz mariborske stolnice
Na 3. velikonočno nedeljo smo prenašali posnetek svete maše iz mariborske stolnice, ki jo je daroval nadškof msgr. Alojzij Cvikl. Bogoslužje je s petjem spremljal Dominik Hojnik. Orgle je igrala Lučka Fortek.
VEČ ...|26. 4. 2020
Posnetek svete maše iz mariborske stolnice
Na 3. velikonočno nedeljo smo prenašali posnetek svete maše iz mariborske stolnice, ki jo je daroval nadškof msgr. Alojzij Cvikl. Bogoslužje je s petjem spremljal Dominik Hojnik. Orgle je igrala Lučka Fortek.

Radio OgnjiščeRTV Slovenija

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|23. 4. 2020
Dihalna telovadba

V starem Egiptu so vajam iz dihanja pravili darilo bogov in v današnji Svetovalnici ste spoznali takšno telovadbo, ki skozi 14 osnovnih vaj razgiba vse telo. Redna dihalna telovadba hitro okrepi mišice dihalnega aparata do te mere, da telo samo začne spet polno dihati. Predstavila jo je pevka Manca Izmajlova.

Dihalna telovadba

V starem Egiptu so vajam iz dihanja pravili darilo bogov in v današnji Svetovalnici ste spoznali takšno telovadbo, ki skozi 14 osnovnih vaj razgiba vse telo. Redna dihalna telovadba hitro okrepi mišice dihalnega aparata do te mere, da telo samo začne spet polno dihati. Predstavila jo je pevka Manca Izmajlova.

svetovanjezdravstvo

Svetovalnica

Dihalna telovadba
V starem Egiptu so vajam iz dihanja pravili darilo bogov in v današnji Svetovalnici ste spoznali takšno telovadbo, ki skozi 14 osnovnih vaj razgiba vse telo. Redna dihalna telovadba hitro okrepi mišice dihalnega aparata do te mere, da telo samo začne spet polno dihati. Predstavila jo je pevka Manca Izmajlova.
VEČ ...|23. 4. 2020
Dihalna telovadba
V starem Egiptu so vajam iz dihanja pravili darilo bogov in v današnji Svetovalnici ste spoznali takšno telovadbo, ki skozi 14 osnovnih vaj razgiba vse telo. Redna dihalna telovadba hitro okrepi mišice dihalnega aparata do te mere, da telo samo začne spet polno dihati. Predstavila jo je pevka Manca Izmajlova.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvo

Ostanimo povezani

VEČ ...|23. 4. 2020
Mag. Anton Berčan: Bog ne potrebuje svetnikov, potrebujemo jih mi!

V rubriki Ostanimo povezano občestvo nas ribniški župnik mag. Anton Berčan nagovarja: V svoji vsemogočnosti, zaverovanosti vase, smo pozabili na naše velike priprošnjike. Bog ne potrebuje svetnikov. Potrebujemo jih mi! Zato vas prosim, da se v svojih molitvah, v svojih prošnjah priporočite in izročite našim priprošnjikom, tistim, ki so že razglašeni za blažene in svete, pa tudi vsem tistim, za katere še prosimo, da bi dosegli čast oltarja.

Mag. Anton Berčan: Bog ne potrebuje svetnikov, potrebujemo jih mi!

V rubriki Ostanimo povezano občestvo nas ribniški župnik mag. Anton Berčan nagovarja: V svoji vsemogočnosti, zaverovanosti vase, smo pozabili na naše velike priprošnjike. Bog ne potrebuje svetnikov. Potrebujemo jih mi! Zato vas prosim, da se v svojih molitvah, v svojih prošnjah priporočite in izročite našim priprošnjikom, tistim, ki so že razglašeni za blažene in svete, pa tudi vsem tistim, za katere še prosimo, da bi dosegli čast oltarja.

duhovnost

Ostanimo povezani

Mag. Anton Berčan: Bog ne potrebuje svetnikov, potrebujemo jih mi!
V rubriki Ostanimo povezano občestvo nas ribniški župnik mag. Anton Berčan nagovarja: V svoji vsemogočnosti, zaverovanosti vase, smo pozabili na naše velike priprošnjike. Bog ne potrebuje svetnikov. Potrebujemo jih mi! Zato vas prosim, da se v svojih molitvah, v svojih prošnjah priporočite in izročite našim priprošnjikom, tistim, ki so že razglašeni za blažene in svete, pa tudi vsem tistim, za katere še prosimo, da bi dosegli čast oltarja.
VEČ ...|23. 4. 2020
Mag. Anton Berčan: Bog ne potrebuje svetnikov, potrebujemo jih mi!
V rubriki Ostanimo povezano občestvo nas ribniški župnik mag. Anton Berčan nagovarja: V svoji vsemogočnosti, zaverovanosti vase, smo pozabili na naše velike priprošnjike. Bog ne potrebuje svetnikov. Potrebujemo jih mi! Zato vas prosim, da se v svojih molitvah, v svojih prošnjah priporočite in izročite našim priprošnjikom, tistim, ki so že razglašeni za blažene in svete, pa tudi vsem tistim, za katere še prosimo, da bi dosegli čast oltarja.

Marjan Bunič

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|23. 4. 2020
Kar pove, vidi, sliši

Kogar je namreč poslal Bog, govori Božje besede, kajti on ne daje Duha na mero. (Jn 3, 34)

Kar pove, vidi, sliši

Kogar je namreč poslal Bog, govori Božje besede, kajti on ne daje Duha na mero. (Jn 3, 34)

duhovnost

Duhovna misel

Kar pove, vidi, sliši
Kogar je namreč poslal Bog, govori Božje besede, kajti on ne daje Duha na mero. (Jn 3, 34)
VEČ ...|23. 4. 2020
Kar pove, vidi, sliši
Kogar je namreč poslal Bog, govori Božje besede, kajti on ne daje Duha na mero. (Jn 3, 34)

Gregor Čušin

duhovnost

Ostanimo povezani

VEČ ...|22. 4. 2020
Ivan Jagodic: V teh dneh prav občestvo najbolj pogrešam.

V rubriki Ostanímo povezano občestvo nas nagovarja župnik v Šentvidu v Ljubljani Ivan Jagodic: Po dobrem mesecu stanja, v katerem smo, vedno bolj razmišljam, da nam Bog v te naše vse mogoče duhovniške in človeške akcije želi tudi kaj povedati in sporočiti. Na primer, da bi se kot duhovniki bolj posvečali duhovnemu življenju, kar se nam je v teh dneh že dodobra zgodilo. Še sam več molim, več berem in premišljujem Sveto pismo ter imam čas tudi za knjige. Ali pa, da bi se mi duhovniki bolj kot na svoje sposobnosti in moči zanašali na Božje delovanje.

Ivan Jagodic: V teh dneh prav občestvo najbolj pogrešam.

V rubriki Ostanímo povezano občestvo nas nagovarja župnik v Šentvidu v Ljubljani Ivan Jagodic: Po dobrem mesecu stanja, v katerem smo, vedno bolj razmišljam, da nam Bog v te naše vse mogoče duhovniške in človeške akcije želi tudi kaj povedati in sporočiti. Na primer, da bi se kot duhovniki bolj posvečali duhovnemu življenju, kar se nam je v teh dneh že dodobra zgodilo. Še sam več molim, več berem in premišljujem Sveto pismo ter imam čas tudi za knjige. Ali pa, da bi se mi duhovniki bolj kot na svoje sposobnosti in moči zanašali na Božje delovanje.

duhovnost

Ostanimo povezani

Ivan Jagodic: V teh dneh prav občestvo najbolj pogrešam.
V rubriki Ostanímo povezano občestvo nas nagovarja župnik v Šentvidu v Ljubljani Ivan Jagodic: Po dobrem mesecu stanja, v katerem smo, vedno bolj razmišljam, da nam Bog v te naše vse mogoče duhovniške in človeške akcije želi tudi kaj povedati in sporočiti. Na primer, da bi se kot duhovniki bolj posvečali duhovnemu življenju, kar se nam je v teh dneh že dodobra zgodilo. Še sam več molim, več berem in premišljujem Sveto pismo ter imam čas tudi za knjige. Ali pa, da bi se mi duhovniki bolj kot na svoje sposobnosti in moči zanašali na Božje delovanje.
VEČ ...|22. 4. 2020
Ivan Jagodic: V teh dneh prav občestvo najbolj pogrešam.
V rubriki Ostanímo povezano občestvo nas nagovarja župnik v Šentvidu v Ljubljani Ivan Jagodic: Po dobrem mesecu stanja, v katerem smo, vedno bolj razmišljam, da nam Bog v te naše vse mogoče duhovniške in človeške akcije želi tudi kaj povedati in sporočiti. Na primer, da bi se kot duhovniki bolj posvečali duhovnemu življenju, kar se nam je v teh dneh že dodobra zgodilo. Še sam več molim, več berem in premišljujem Sveto pismo ter imam čas tudi za knjige. Ali pa, da bi se mi duhovniki bolj kot na svoje sposobnosti in moči zanašali na Božje delovanje.

Marjan Bunič

duhovnost

Sveta maša

VEČ ...|22. 4. 2020
Prenos sv. maše iz nadškofijske kapele v Ljubljani

Bogoslužje je daroval ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

Prenos sv. maše iz nadškofijske kapele v Ljubljani

Bogoslužje je daroval ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

duhovnost

Sveta maša

Prenos sv. maše iz nadškofijske kapele v Ljubljani
Bogoslužje je daroval ljubljanski nadškof Stanislav Zore.
VEČ ...|22. 4. 2020
Prenos sv. maše iz nadškofijske kapele v Ljubljani
Bogoslužje je daroval ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

Radio Ognjišče

duhovnost

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|29. 6. 2020
Stane Granda: Komentiranje aktualnih zadev

O duhovnih poklicih, velikih duhovinikih iz zgodovine, častnem meščanstvu, aktualnih zadevah: od korona krize, vladnih ukrepih, do komentiranja s poslušalci protivladnih prostestov.

Stane Granda: Komentiranje aktualnih zadev

O duhovnih poklicih, velikih duhovinikih iz zgodovine, častnem meščanstvu, aktualnih zadevah: od korona krize, vladnih ukrepih, do komentiranja s poslušalci protivladnih prostestov.

Franci Trstenjak

družbakomentarpogovorpolitika

Moja zgodba

VEČ ...|28. 6. 2020
Prof. dr. Anton Perdih - Pričevanje

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost prof. dr. Anton Perdih, 80 letnik, po izobrazbi kemik, avtor knjige Vojni in povojni utrinki. Njegovega očeta so Italijani leta 1943 odpeljali v taborišče, po kapitulaciji pa so ga zajeli nacisti in odpeljali v delovno taborišče v Nemčijo. Domov se je vrnil junija 1945. Beseda je tekla o Italijanih, Nemcih, partizanih in domobrancih ...

Prof. dr. Anton Perdih - Pričevanje

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost prof. dr. Anton Perdih, 80 letnik, po izobrazbi kemik, avtor knjige Vojni in povojni utrinki. Njegovega očeta so Italijani leta 1943 odpeljali v taborišče, po kapitulaciji pa so ga zajeli nacisti in odpeljali v delovno taborišče v Nemčijo. Domov se je vrnil junija 1945. Beseda je tekla o Italijanih, Nemcih, partizanih in domobrancih ...

Jože Bartolj

spominanton perdihvojni in povojni spomini

Sol in luč

VEČ ...|30. 6. 2020
Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Drugi del pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Drugi del pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

Tadej Sadar

družbaduhovnostkulturaodnosivzgoja

Doživetja narave

VEČ ...|3. 7. 2020
Zanimivosti nočnega neba

V oddaji smo se posvetili skrivnostim in lepotam astrofotografije. Približal nam jih je dolenjski astrofotograf Andrej Karlič, ki je razkril, kako je začel prodirati v globine vesolja s fotografskim aparatom.

Zanimivosti nočnega neba

V oddaji smo se posvetili skrivnostim in lepotam astrofotografije. Približal nam jih je dolenjski astrofotograf Andrej Karlič, ki je razkril, kako je začel prodirati v globine vesolja s fotografskim aparatom.

Blaž Lesnik

naravapogovorneboastrofotograf

Kmetijska oddaja

VEČ ...|28. 6. 2020
Pogled na letošnjo pridelavo poljščin

Mag. Jože Mohar je bil naš gost v oddaji. Pod drobnogled smo vzeli letošnje razmere v pridelavi glavnih poljščin in povabili na Agrosatov dan polja.

Pogled na letošnjo pridelavo poljščin

Mag. Jože Mohar je bil naš gost v oddaji. Pod drobnogled smo vzeli letošnje razmere v pridelavi glavnih poljščin in povabili na Agrosatov dan polja.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|3. 7. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|3. 7. 2020
Zanimivosti nočnega neba

V oddaji smo se posvetili skrivnostim in lepotam astrofotografije. Približal nam jih je dolenjski astrofotograf Andrej Karlič, ki je razkril, kako je začel prodirati v globine vesolja s fotografskim aparatom.

Zanimivosti nočnega neba

V oddaji smo se posvetili skrivnostim in lepotam astrofotografije. Približal nam jih je dolenjski astrofotograf Andrej Karlič, ki je razkril, kako je začel prodirati v globine vesolja s fotografskim aparatom.

Blaž Lesnik

naravapogovorneboastrofotograf

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 7. 2020
Damijan Stepančič strip o Baragi - Kantata Ustoličenje karantanskega kneza

Damijan Stepančič strip o Baragi - Kantata Ustoličenje karantanskega kneza

Jože Bartolj

kulturaStanislav Zore

Komentar tedna

VEČ ...|3. 7. 2020
Hubert Požarnik: Napredek ali nazadovanje

Kar potrebujemo, so globoke spremembe v naših srcih, zavesti in ravnanju ter odločenost, gojiti in sejati to, kar bo pomagalo nam in prihodnjim rodovom ne le preživeti, ampak tudi pristno in polno živeti in rasti.

Hubert Požarnik: Napredek ali nazadovanje

Kar potrebujemo, so globoke spremembe v naših srcih, zavesti in ravnanju ter odločenost, gojiti in sejati to, kar bo pomagalo nam in prihodnjim rodovom ne le preživeti, ampak tudi pristno in polno živeti in rasti.

Hubert Požarnik

komentardružba