Za nasmeh

VEČ ...|23. 8. 2019
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|23. 8. 2019
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 8. 2019
Vpis v programe Teološke fakultete

Teologija, ki poskuša prevajati izkušnjo Boga v besede sodobnega človeka, je obenem ključnega pomena za odkrivanje odgovorov na bistvena vprašanja o obstoju in smislu. Matjaž Celarc je opozoril na programe Teološke fakultete Univerze v Ljubljani in na rok za vpis.

Vpis v programe Teološke fakultete

Teologija, ki poskuša prevajati izkušnjo Boga v besede sodobnega človeka, je obenem ključnega pomena za odkrivanje odgovorov na bistvena vprašanja o obstoju in smislu. Matjaž Celarc je opozoril na programe Teološke fakultete Univerze v Ljubljani in na rok za vpis.

duhovnostinfoizobraževanjeodnosipogovor

Informativni prispevki

Vpis v programe Teološke fakultete
Teologija, ki poskuša prevajati izkušnjo Boga v besede sodobnega človeka, je obenem ključnega pomena za odkrivanje odgovorov na bistvena vprašanja o obstoju in smislu. Matjaž Celarc je opozoril na programe Teološke fakultete Univerze v Ljubljani in na rok za vpis.
VEČ ...|23. 8. 2019
Vpis v programe Teološke fakultete
Teologija, ki poskuša prevajati izkušnjo Boga v besede sodobnega človeka, je obenem ključnega pomena za odkrivanje odgovorov na bistvena vprašanja o obstoju in smislu. Matjaž Celarc je opozoril na programe Teološke fakultete Univerze v Ljubljani in na rok za vpis.

Nataša Ličen

duhovnostinfoizobraževanjeodnosipogovor

Duhovna misel

VEČ ...|23. 8. 2019
Ena sama zapoved_ ljubi!

Učenik, katera je največja zapoved v postavi? Jezus mu je odgovoril: Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe. (Mt 22, 36-39)

Ena sama zapoved_ ljubi!

Učenik, katera je največja zapoved v postavi? Jezus mu je odgovoril: Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe. (Mt 22, 36-39)

duhovnost

Duhovna misel

Ena sama zapoved_ ljubi!
Učenik, katera je največja zapoved v postavi? Jezus mu je odgovoril: Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe. (Mt 22, 36-39)
VEČ ...|23. 8. 2019
Ena sama zapoved_ ljubi!
Učenik, katera je največja zapoved v postavi? Jezus mu je odgovoril: Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe. (Mt 22, 36-39)

Gregor Čušin

duhovnost

Za nasmeh

VEČ ...|22. 8. 2019
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|22. 8. 2019
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Komentar Družina

VEČ ...|22. 8. 2019
Rana, ki jo je mogoče ozdraviti

Povzetek pridige škofa Štumpfa na bogoslužju 17. avgusta 2019 ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu.

Rana, ki jo je mogoče ozdraviti

Povzetek pridige škofa Štumpfa na bogoslužju 17. avgusta 2019 ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu.

komentar

Komentar Družina

Rana, ki jo je mogoče ozdraviti
Povzetek pridige škofa Štumpfa na bogoslužju 17. avgusta 2019 ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu.
VEČ ...|22. 8. 2019
Rana, ki jo je mogoče ozdraviti
Povzetek pridige škofa Štumpfa na bogoslužju 17. avgusta 2019 ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu.

Peter Štumpf

komentar

Duhovna misel

VEČ ...|21. 8. 2019
Bog da vsem svetim enako plačilo

Ti poslednji so delali eno uro, pa si jih izenačil z nami, ki smo prenašali težo dneva in vročino. On pa je odgovoril enemu izmed njih: Prijatelj, ne delam ti krivice; ali se nisi za en denar z menoj pogodil? Vzemi, kar je tvojega, in pojdi! (Mt 20, 12-14)

Bog da vsem svetim enako plačilo

Ti poslednji so delali eno uro, pa si jih izenačil z nami, ki smo prenašali težo dneva in vročino. On pa je odgovoril enemu izmed njih: Prijatelj, ne delam ti krivice; ali se nisi za en denar z menoj pogodil? Vzemi, kar je tvojega, in pojdi! (Mt 20, 12-14)

duhovnost

Duhovna misel

Bog da vsem svetim enako plačilo
Ti poslednji so delali eno uro, pa si jih izenačil z nami, ki smo prenašali težo dneva in vročino. On pa je odgovoril enemu izmed njih: Prijatelj, ne delam ti krivice; ali se nisi za en denar z menoj pogodil? Vzemi, kar je tvojega, in pojdi! (Mt 20, 12-14)
VEČ ...|21. 8. 2019
Bog da vsem svetim enako plačilo
Ti poslednji so delali eno uro, pa si jih izenačil z nami, ki smo prenašali težo dneva in vročino. On pa je odgovoril enemu izmed njih: Prijatelj, ne delam ti krivice; ali se nisi za en denar z menoj pogodil? Vzemi, kar je tvojega, in pojdi! (Mt 20, 12-14)

Gregor Čušin

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|20. 8. 2019
Ni nemogoče, je pa zelo težko.

Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo. (Mt 19, 24)

Ni nemogoče, je pa zelo težko.

Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo. (Mt 19, 24)

duhovnost

Duhovna misel

Ni nemogoče, je pa zelo težko.
Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo. (Mt 19, 24)
VEČ ...|20. 8. 2019
Ni nemogoče, je pa zelo težko.
Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo. (Mt 19, 24)

Gregor Čušin

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|19. 8. 2019
Veseli del

Molili so bogoslovci.

Veseli del

Molili so bogoslovci.

duhovnost

Rožni venec

Veseli del
Molili so bogoslovci.
VEČ ...|19. 8. 2019
Veseli del
Molili so bogoslovci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|19. 8. 2019
Hôdi za menoj!

Jezus mu je rekel: Ako hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih; potem pridi in hodi za menoj! Ko je mladenič slišal to besedo, je odšel žalosten; imel je namreč veliko premoženje. (Mt 19, 21-22)

Hôdi za menoj!

Jezus mu je rekel: Ako hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih; potem pridi in hodi za menoj! Ko je mladenič slišal to besedo, je odšel žalosten; imel je namreč veliko premoženje. (Mt 19, 21-22)

duhovnost

Duhovna misel

Hôdi za menoj!
Jezus mu je rekel: Ako hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih; potem pridi in hodi za menoj! Ko je mladenič slišal to besedo, je odšel žalosten; imel je namreč veliko premoženje. (Mt 19, 21-22)
VEČ ...|19. 8. 2019
Hôdi za menoj!
Jezus mu je rekel: Ako hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih; potem pridi in hodi za menoj! Ko je mladenič slišal to besedo, je odšel žalosten; imel je namreč veliko premoženje. (Mt 19, 21-22)

Gregor Čušin

duhovnost

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|18. 8. 2019
Jožef Kvas

Škof Jožef Kvas, ki se je rodil pred 100 leti, je bil nadvse priljubljen med ljudmi. Na njegovem pogrebu se je zbralo več kot 270 duhovnikov. Škof Alojzij Šuštar je o njem dejal: »Tako požrtvovalen je bil do konca in veliko je naredil na pastoralnem področju. Bil je pravo bogastvo za ljubljansko nadškofijo in vso Cerkev na Slovenskem.«

Jožef Kvas

Škof Jožef Kvas, ki se je rodil pred 100 leti, je bil nadvse priljubljen med ljudmi. Na njegovem pogrebu se je zbralo več kot 270 duhovnikov. Škof Alojzij Šuštar je o njem dejal: »Tako požrtvovalen je bil do konca in veliko je naredil na pastoralnem področju. Bil je pravo bogastvo za ljubljansko nadškofijo in vso Cerkev na Slovenskem.«

duhovnostkulturaspomin

Graditelji slovenskega doma

Jožef Kvas
Škof Jožef Kvas, ki se je rodil pred 100 leti, je bil nadvse priljubljen med ljudmi. Na njegovem pogrebu se je zbralo več kot 270 duhovnikov. Škof Alojzij Šuštar je o njem dejal: »Tako požrtvovalen je bil do konca in veliko je naredil na pastoralnem področju. Bil je pravo bogastvo za ljubljansko nadškofijo in vso Cerkev na Slovenskem.«
VEČ ...|18. 8. 2019
Jožef Kvas
Škof Jožef Kvas, ki se je rodil pred 100 leti, je bil nadvse priljubljen med ljudmi. Na njegovem pogrebu se je zbralo več kot 270 duhovnikov. Škof Alojzij Šuštar je o njem dejal: »Tako požrtvovalen je bil do konca in veliko je naredil na pastoralnem področju. Bil je pravo bogastvo za ljubljansko nadškofijo in vso Cerkev na Slovenskem.«

Tone Gorjup

duhovnostkulturaspomin

Naš gost

VEČ ...|17. 8. 2019
Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver

Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.

Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver

Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.

Stanislav ZverJožef Klekl st.PrekmurjeBogojinaJože Plečnikkultura

Naš gost

Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver
Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.
VEČ ...|17. 8. 2019
Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver
Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.

Damijana Medved

Stanislav ZverJožef Klekl st.PrekmurjeBogojinaJože Plečnikkultura

Sveta maša

VEČ ...|17. 8. 2019
Slovesna sv. maša iz Beltincev ob obletnici priključitve Prekmurja matičnemu ozemlju

Na obletnico priključitve prekmurskih slovencev matičnemu narodnemu telesu smo iz Beltincev prenašali slovesno sveto mašo, ki jo je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore, pridigal je murskosoboški škof Peter Štumpf. Slovesnost so s prisotnostjo počastili številni cerkveni in državni dostojanstveniki, med drugimi sta zbrane nagovorila kardinal Franc Rode in predsednik republike Slovenije Borut Pahor. Z glasbo pri sveti maši sodelovali združeni pevski zbori župnij Beltinci, Bogojina, Lendava, Ljutomer, Pertoča in orkester glasbene šole Beltinci. Orkestru je dirigiral Matej Zavec, združene zbore pa je vodil Mitja Medved. Za zvok prireditve in prenosa je poskrbel Vinko Lukač.

Slovesna sv. maša iz Beltincev ob obletnici priključitve Prekmurja matičnemu ozemlju

Na obletnico priključitve prekmurskih slovencev matičnemu narodnemu telesu smo iz Beltincev prenašali slovesno sveto mašo, ki jo je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore, pridigal je murskosoboški škof Peter Štumpf. Slovesnost so s prisotnostjo počastili številni cerkveni in državni dostojanstveniki, med drugimi sta zbrane nagovorila kardinal Franc Rode in predsednik republike Slovenije Borut Pahor. Z glasbo pri sveti maši sodelovali združeni pevski zbori župnij Beltinci, Bogojina, Lendava, Ljutomer, Pertoča in orkester glasbene šole Beltinci. Orkestru je dirigiral Matej Zavec, združene zbore pa je vodil Mitja Medved. Za zvok prireditve in prenosa je poskrbel Vinko Lukač.

duhovnostspominprekmurje

Sveta maša

Slovesna sv. maša iz Beltincev ob obletnici priključitve Prekmurja matičnemu ozemlju
Na obletnico priključitve prekmurskih slovencev matičnemu narodnemu telesu smo iz Beltincev prenašali slovesno sveto mašo, ki jo je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore, pridigal je murskosoboški škof Peter Štumpf. Slovesnost so s prisotnostjo počastili številni cerkveni in državni dostojanstveniki, med drugimi sta zbrane nagovorila kardinal Franc Rode in predsednik republike Slovenije Borut Pahor. Z glasbo pri sveti maši sodelovali združeni pevski zbori župnij Beltinci, Bogojina, Lendava, Ljutomer, Pertoča in orkester glasbene šole Beltinci. Orkestru je dirigiral Matej Zavec, združene zbore pa je vodil Mitja Medved. Za zvok prireditve in prenosa je poskrbel Vinko Lukač.
VEČ ...|17. 8. 2019
Slovesna sv. maša iz Beltincev ob obletnici priključitve Prekmurja matičnemu ozemlju
Na obletnico priključitve prekmurskih slovencev matičnemu narodnemu telesu smo iz Beltincev prenašali slovesno sveto mašo, ki jo je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore, pridigal je murskosoboški škof Peter Štumpf. Slovesnost so s prisotnostjo počastili številni cerkveni in državni dostojanstveniki, med drugimi sta zbrane nagovorila kardinal Franc Rode in predsednik republike Slovenije Borut Pahor. Z glasbo pri sveti maši sodelovali združeni pevski zbori župnij Beltinci, Bogojina, Lendava, Ljutomer, Pertoča in orkester glasbene šole Beltinci. Orkestru je dirigiral Matej Zavec, združene zbore pa je vodil Mitja Medved. Za zvok prireditve in prenosa je poskrbel Vinko Lukač.

Radio Ognjišče

duhovnostspominprekmurje

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 8. 2019
100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa

V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.

100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa

V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.

duhovnikprekmurjedržavni zborslavičinfoizobraževanjedružba

Informativni prispevki

100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa
V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.
VEČ ...|17. 8. 2019
100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa
V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.

Marko Zupan

duhovnikprekmurjedržavni zborslavičinfoizobraževanjedružba

Za nasmeh

VEČ ...|16. 8. 2019
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|16. 8. 2019
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Sveta maša

VEČ ...|15. 8. 2019
Praznik Marijino vnebovzetje

Na praznik Marijinega vnebovzetja smo slovesno bogoslužje prenašali iz romarske cerkve svete Marije na Tinskem v župniji Zibika. Maševal je Ivan Šumljak, somaševal Alojz Podkrajnik, pel je mešani pevski zbor župnije Zibika pod vodstvom Silve Ketiš, na orglah jih je spremljala Marja Špes.

Praznik Marijino vnebovzetje

Na praznik Marijinega vnebovzetja smo slovesno bogoslužje prenašali iz romarske cerkve svete Marije na Tinskem v župniji Zibika. Maševal je Ivan Šumljak, somaševal Alojz Podkrajnik, pel je mešani pevski zbor župnije Zibika pod vodstvom Silve Ketiš, na orglah jih je spremljala Marja Špes.

duhovnost

Sveta maša

Praznik Marijino vnebovzetje
Na praznik Marijinega vnebovzetja smo slovesno bogoslužje prenašali iz romarske cerkve svete Marije na Tinskem v župniji Zibika. Maševal je Ivan Šumljak, somaševal Alojz Podkrajnik, pel je mešani pevski zbor župnije Zibika pod vodstvom Silve Ketiš, na orglah jih je spremljala Marja Špes.
VEČ ...|15. 8. 2019
Praznik Marijino vnebovzetje
Na praznik Marijinega vnebovzetja smo slovesno bogoslužje prenašali iz romarske cerkve svete Marije na Tinskem v župniji Zibika. Maševal je Ivan Šumljak, somaševal Alojz Podkrajnik, pel je mešani pevski zbor župnije Zibika pod vodstvom Silve Ketiš, na orglah jih je spremljala Marja Špes.

Ivan ŠumljakAlojz Podkrajnik

duhovnost

Globine

VEČ ...|13. 8. 2019
Moralni teolog Gabriel Kavčič o zlu

Vsi vemo, da v našem svetu »nekaj ne štima«, da bi naš svet lahko bil boljši, kot je. To pred nas postavlja vprašanje zla, slabega v svetu. In hkrati nas sprašuje, kako še lahko verujemo v dobrega, vsemogočnega Boga. O zlu kot fenomenu, o njegovih vrstah in o tem, kakšen odgovor nanj daje krščanstvo, bomo govorili v tokratni oddaji Globine.

Moralni teolog Gabriel Kavčič o zlu

Vsi vemo, da v našem svetu »nekaj ne štima«, da bi naš svet lahko bil boljši, kot je. To pred nas postavlja vprašanje zla, slabega v svetu. In hkrati nas sprašuje, kako še lahko verujemo v dobrega, vsemogočnega Boga. O zlu kot fenomenu, o njegovih vrstah in o tem, kakšen odgovor nanj daje krščanstvo, bomo govorili v tokratni oddaji Globine.

duhovnostzlo

Globine

Moralni teolog Gabriel Kavčič o zlu
Vsi vemo, da v našem svetu »nekaj ne štima«, da bi naš svet lahko bil boljši, kot je. To pred nas postavlja vprašanje zla, slabega v svetu. In hkrati nas sprašuje, kako še lahko verujemo v dobrega, vsemogočnega Boga. O zlu kot fenomenu, o njegovih vrstah in o tem, kakšen odgovor nanj daje krščanstvo, bomo govorili v tokratni oddaji Globine.
VEČ ...|13. 8. 2019
Moralni teolog Gabriel Kavčič o zlu
Vsi vemo, da v našem svetu »nekaj ne štima«, da bi naš svet lahko bil boljši, kot je. To pred nas postavlja vprašanje zla, slabega v svetu. In hkrati nas sprašuje, kako še lahko verujemo v dobrega, vsemogočnega Boga. O zlu kot fenomenu, o njegovih vrstah in o tem, kakšen odgovor nanj daje krščanstvo, bomo govorili v tokratni oddaji Globine.

Blaž Lesnik

duhovnostzlo

Radijska kateheza

VEČ ...|10. 8. 2019
Gospodovo spremenjenje na gori Tabor

Razlago nam je pripravil br. Jan Dominik Bogataj.

Gospodovo spremenjenje na gori Tabor

Razlago nam je pripravil br. Jan Dominik Bogataj.

duhovnostspomin

Radijska kateheza

Gospodovo spremenjenje na gori Tabor
Razlago nam je pripravil br. Jan Dominik Bogataj.
VEČ ...|10. 8. 2019
Gospodovo spremenjenje na gori Tabor
Razlago nam je pripravil br. Jan Dominik Bogataj.

Mateja Subotičanec

duhovnostspomin

Rožni venec

VEČ ...|9. 8. 2019
Žalostni del

Molili so bogoslovci.

Žalostni del

Molili so bogoslovci.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del
Molili so bogoslovci.
VEČ ...|9. 8. 2019
Žalostni del
Molili so bogoslovci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|8. 8. 2019
Tistega lepega dne na prostem v letnem gledališču Medvedje Brdo

Gledališka skupina Medvedje Brdo za letošnje poletje pripravlja reprizo gledališke igre na prostem z naslovom »TISTEGA LEPEGA DNE« po noveli slovenskega pisatelja Cirila Kosmača. Zaradi slabega vremena lani so se odločili predstavo osvežiti in jo to poletje izvesti ponovno. Igra se bo odvijala na prostem – v letnem gledališču, v prečudovitem okolju Medvedjega Brda. Prva predstava bo 9. avgusta ob 20.30,

Tistega lepega dne na prostem v letnem gledališču Medvedje Brdo

Gledališka skupina Medvedje Brdo za letošnje poletje pripravlja reprizo gledališke igre na prostem z naslovom »TISTEGA LEPEGA DNE« po noveli slovenskega pisatelja Cirila Kosmača. Zaradi slabega vremena lani so se odločili predstavo osvežiti in jo to poletje izvesti ponovno. Igra se bo odvijala na prostem – v letnem gledališču, v prečudovitem okolju Medvedjega Brda. Prva predstava bo 9. avgusta ob 20.30,

Bogdan Žerjal

Kulturni utrinki

Tistega lepega dne na prostem v letnem gledališču Medvedje Brdo
Gledališka skupina Medvedje Brdo za letošnje poletje pripravlja reprizo gledališke igre na prostem z naslovom »TISTEGA LEPEGA DNE« po noveli slovenskega pisatelja Cirila Kosmača. Zaradi slabega vremena lani so se odločili predstavo osvežiti in jo to poletje izvesti ponovno. Igra se bo odvijala na prostem – v letnem gledališču, v prečudovitem okolju Medvedjega Brda. Prva predstava bo 9. avgusta ob 20.30,
VEČ ...|8. 8. 2019
Tistega lepega dne na prostem v letnem gledališču Medvedje Brdo
Gledališka skupina Medvedje Brdo za letošnje poletje pripravlja reprizo gledališke igre na prostem z naslovom »TISTEGA LEPEGA DNE« po noveli slovenskega pisatelja Cirila Kosmača. Zaradi slabega vremena lani so se odločili predstavo osvežiti in jo to poletje izvesti ponovno. Igra se bo odvijala na prostem – v letnem gledališču, v prečudovitem okolju Medvedjega Brda. Prva predstava bo 9. avgusta ob 20.30,

Jože Bartolj

Bogdan Žerjal

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 8. 2019
Poškodovan Štanjelski grad - 8. Dvorski likovni dnevi - Novosti Slovenske Matice

Petkova močna nevihta je poškodovala Štanjelski grad v občini Komen.Na domačiji Rezelj na Dvoru pri Žužemberku poteka likovno srečanje 8. Dvorski likovni dnevi.Slovenska matica je v poletnih mesecih izdala pesniško zbirko dr. Braneta Senegačnika Pogovori z nikomer in strokovno monografijo dr. Bogomile Kravos Slovensko gledališče v Trstu.

Poškodovan Štanjelski grad - 8. Dvorski likovni dnevi - Novosti Slovenske Matice

Petkova močna nevihta je poškodovala Štanjelski grad v občini Komen.Na domačiji Rezelj na Dvoru pri Žužemberku poteka likovno srečanje 8. Dvorski likovni dnevi.Slovenska matica je v poletnih mesecih izdala pesniško zbirko dr. Braneta Senegačnika Pogovori z nikomer in strokovno monografijo dr. Bogomile Kravos Slovensko gledališče v Trstu.

Kulturni utrinki

Poškodovan Štanjelski grad - 8. Dvorski likovni dnevi - Novosti Slovenske Matice
Petkova močna nevihta je poškodovala Štanjelski grad v občini Komen.Na domačiji Rezelj na Dvoru pri Žužemberku poteka likovno srečanje 8. Dvorski likovni dnevi.Slovenska matica je v poletnih mesecih izdala pesniško zbirko dr. Braneta Senegačnika Pogovori z nikomer in strokovno monografijo dr. Bogomile Kravos Slovensko gledališče v Trstu.
VEČ ...|7. 8. 2019
Poškodovan Štanjelski grad - 8. Dvorski likovni dnevi - Novosti Slovenske Matice
Petkova močna nevihta je poškodovala Štanjelski grad v občini Komen.Na domačiji Rezelj na Dvoru pri Žužemberku poteka likovno srečanje 8. Dvorski likovni dnevi.Slovenska matica je v poletnih mesecih izdala pesniško zbirko dr. Braneta Senegačnika Pogovori z nikomer in strokovno monografijo dr. Bogomile Kravos Slovensko gledališče v Trstu.

Jože Bartolj

Rožni venec

VEČ ...|6. 8. 2019
Žalostni del

Molili so bogoslovci.

Žalostni del

Molili so bogoslovci.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del
Molili so bogoslovci.
VEČ ...|6. 8. 2019
Žalostni del
Molili so bogoslovci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|5. 8. 2019
Velik čudež? Hvala Bogu!

In vsi so jedli in se nasitili; nato so pobrali ostanke koscev, dvanajst polnih košev. Teh, ki so jedli, pa je bilo kakih pet tisoč mož, brez žená in otrok (Mt 14, 20-21)

Velik čudež? Hvala Bogu!

In vsi so jedli in se nasitili; nato so pobrali ostanke koscev, dvanajst polnih košev. Teh, ki so jedli, pa je bilo kakih pet tisoč mož, brez žená in otrok (Mt 14, 20-21)

duhovnost

Duhovna misel

Velik čudež? Hvala Bogu!
In vsi so jedli in se nasitili; nato so pobrali ostanke koscev, dvanajst polnih košev. Teh, ki so jedli, pa je bilo kakih pet tisoč mož, brez žená in otrok (Mt 14, 20-21)
VEČ ...|5. 8. 2019
Velik čudež? Hvala Bogu!
In vsi so jedli in se nasitili; nato so pobrali ostanke koscev, dvanajst polnih košev. Teh, ki so jedli, pa je bilo kakih pet tisoč mož, brez žená in otrok (Mt 14, 20-21)

Gregor Čušin

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|31. 7. 2019
Divja hrana

Dario Cortese je vrhunski poznavalec samoniklih rastlin, ki jih sodobni človek žal premalo pozna. Številne so bogatejše z minerali in ostalimi koristnimi snovmi za organizem, od gojenih po vrtovih. Pa vendarle pozor, treba je poznati, preden trgamo.

Divja hrana

Dario Cortese je vrhunski poznavalec samoniklih rastlin, ki jih sodobni človek žal premalo pozna. Številne so bogatejše z minerali in ostalimi koristnimi snovmi za organizem, od gojenih po vrtovih. Pa vendarle pozor, treba je poznati, preden trgamo.

svetovanjenaravadružbazdravstvo

Svetovalnica

Divja hrana
Dario Cortese je vrhunski poznavalec samoniklih rastlin, ki jih sodobni človek žal premalo pozna. Številne so bogatejše z minerali in ostalimi koristnimi snovmi za organizem, od gojenih po vrtovih. Pa vendarle pozor, treba je poznati, preden trgamo.
VEČ ...|31. 7. 2019
Divja hrana
Dario Cortese je vrhunski poznavalec samoniklih rastlin, ki jih sodobni človek žal premalo pozna. Številne so bogatejše z minerali in ostalimi koristnimi snovmi za organizem, od gojenih po vrtovih. Pa vendarle pozor, treba je poznati, preden trgamo.

Nataša Ličen

svetovanjenaravadružbazdravstvo

Pogovor o

VEČ ...|31. 7. 2019
Obletnica združitve Prekmurja z matičnim narodom

Pred praznovanjem 100-letnice združitve Prekmurja z matično domovino smo v oddaji »Pogovor o« predstaviti priprave na praznovanje jubileja, shod 17. avgusta 1919 v Beltincih, okoliščine, ki so do tega pripeljale ter vlogo duhovnikom pri tem. V studiu smo gostili soboškega škofa dr. Petra Štumpfa, župnika v Bogojini dr. Stanka Zvera in poslanca Jožefa Horvata. Predstavili so tudi preteklost Prekmurja.

Obletnica združitve Prekmurja z matičnim narodom

Pred praznovanjem 100-letnice združitve Prekmurja z matično domovino smo v oddaji »Pogovor o« predstaviti priprave na praznovanje jubileja, shod 17. avgusta 1919 v Beltincih, okoliščine, ki so do tega pripeljale ter vlogo duhovnikom pri tem. V studiu smo gostili soboškega škofa dr. Petra Štumpfa, župnika v Bogojini dr. Stanka Zvera in poslanca Jožefa Horvata. Predstavili so tudi preteklost Prekmurja.

družbainfoodnosipogovorpolitikaspomin

Pogovor o

Obletnica združitve Prekmurja z matičnim narodom
Pred praznovanjem 100-letnice združitve Prekmurja z matično domovino smo v oddaji »Pogovor o« predstaviti priprave na praznovanje jubileja, shod 17. avgusta 1919 v Beltincih, okoliščine, ki so do tega pripeljale ter vlogo duhovnikom pri tem. V studiu smo gostili soboškega škofa dr. Petra Štumpfa, župnika v Bogojini dr. Stanka Zvera in poslanca Jožefa Horvata. Predstavili so tudi preteklost Prekmurja.
VEČ ...|31. 7. 2019
Obletnica združitve Prekmurja z matičnim narodom
Pred praznovanjem 100-letnice združitve Prekmurja z matično domovino smo v oddaji »Pogovor o« predstaviti priprave na praznovanje jubileja, shod 17. avgusta 1919 v Beltincih, okoliščine, ki so do tega pripeljale ter vlogo duhovnikom pri tem. V studiu smo gostili soboškega škofa dr. Petra Štumpfa, župnika v Bogojini dr. Stanka Zvera in poslanca Jožefa Horvata. Predstavili so tudi preteklost Prekmurja.

Tone Gorjup

družbainfoodnosipogovorpolitikaspomin

Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 7. 2019
Kovaški šmaren, Firma viva v Kostanjevici, Mandolinist Avi Avital na Ljubljana festivalu

Na pobudo radovljiške občine so se pod okriljem praznovanja Kovaškega šmarna pred osmimi leti znova povezali kroparski kovaški mojstri in priznani slovenski oblikovalci, umetniki in arhitekti. Ti nadaljujejo nekdanjo tradicijo kovaških kolonij, njihove urbane umetnine, kot so svetilke in ograje, pa so v zadnjih letih obogatile Radovljico. V galerijskem parku v Kostanjevici na Krki se je s predstavitvijo skulptur letošnjih udeležencev končal 28. bienalni Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva. Na Ljubljana festivalu se predstavlja izraelski glasbenik Avi Avital na mandolini.

Kovaški šmaren, Firma viva v Kostanjevici, Mandolinist Avi Avital na Ljubljana festivalu

Na pobudo radovljiške občine so se pod okriljem praznovanja Kovaškega šmarna pred osmimi leti znova povezali kroparski kovaški mojstri in priznani slovenski oblikovalci, umetniki in arhitekti. Ti nadaljujejo nekdanjo tradicijo kovaških kolonij, njihove urbane umetnine, kot so svetilke in ograje, pa so v zadnjih letih obogatile Radovljico. V galerijskem parku v Kostanjevici na Krki se je s predstavitvijo skulptur letošnjih udeležencev končal 28. bienalni Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva. Na Ljubljana festivalu se predstavlja izraelski glasbenik Avi Avital na mandolini.

kulturakovaštvoKropamandolinakiparjenje

Kulturni utrinki

Kovaški šmaren, Firma viva v Kostanjevici, Mandolinist Avi Avital na Ljubljana festivalu
Na pobudo radovljiške občine so se pod okriljem praznovanja Kovaškega šmarna pred osmimi leti znova povezali kroparski kovaški mojstri in priznani slovenski oblikovalci, umetniki in arhitekti. Ti nadaljujejo nekdanjo tradicijo kovaških kolonij, njihove urbane umetnine, kot so svetilke in ograje, pa so v zadnjih letih obogatile Radovljico. V galerijskem parku v Kostanjevici na Krki se je s predstavitvijo skulptur letošnjih udeležencev končal 28. bienalni Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva. Na Ljubljana festivalu se predstavlja izraelski glasbenik Avi Avital na mandolini.
VEČ ...|29. 7. 2019
Kovaški šmaren, Firma viva v Kostanjevici, Mandolinist Avi Avital na Ljubljana festivalu
Na pobudo radovljiške občine so se pod okriljem praznovanja Kovaškega šmarna pred osmimi leti znova povezali kroparski kovaški mojstri in priznani slovenski oblikovalci, umetniki in arhitekti. Ti nadaljujejo nekdanjo tradicijo kovaških kolonij, njihove urbane umetnine, kot so svetilke in ograje, pa so v zadnjih letih obogatile Radovljico. V galerijskem parku v Kostanjevici na Krki se je s predstavitvijo skulptur letošnjih udeležencev končal 28. bienalni Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva. Na Ljubljana festivalu se predstavlja izraelski glasbenik Avi Avital na mandolini.

Marjan Bunič

kulturakovaštvoKropamandolinakiparjenje

Za nasmeh

VEČ ...|27. 7. 2019
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|27. 7. 2019
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Iz naših krajev

VEČ ...|27. 7. 2019
Ljubno ob Savinji, Ajdovščina, Kanal ob Soči, Piran

V tokratni oddaji Iz naših krajev ste lahko slišali, da na Ljubnem ob Savinji poteka ena najstarejših tradicionalnih prireditev, že 59. Flosarski bal, ki bo vrh dosegla prihodnji konec tedna. Za vas smo pripravili tudi prispevek, da bodo z vodo iz zadrževalnika Vogršček zgornji del Vipavske doline lahko namakali proti koncu naslednjega desetletja. Spomnili smo še na eno poletno dogajanje. Občina Kanal ob Soči je v sodelovanju z lokalnim turistično informacijskim centrom in domačimi društvi pripravila sklop prireditev Poletje v Kanalu, ki bogati dogajanje v kraju. Ob sklepu pa smo šli na slovensko obalo. Ta skriva številne čudovite kotičke in ponuja tudi veličastne razglede. V njih je znova mogoče bolj varno uživati na pešpoti med Piranom in Fieso.

Ljubno ob Savinji, Ajdovščina, Kanal ob Soči, Piran

V tokratni oddaji Iz naših krajev ste lahko slišali, da na Ljubnem ob Savinji poteka ena najstarejših tradicionalnih prireditev, že 59. Flosarski bal, ki bo vrh dosegla prihodnji konec tedna. Za vas smo pripravili tudi prispevek, da bodo z vodo iz zadrževalnika Vogršček zgornji del Vipavske doline lahko namakali proti koncu naslednjega desetletja. Spomnili smo še na eno poletno dogajanje. Občina Kanal ob Soči je v sodelovanju z lokalnim turistično informacijskim centrom in domačimi društvi pripravila sklop prireditev Poletje v Kanalu, ki bogati dogajanje v kraju. Ob sklepu pa smo šli na slovensko obalo. Ta skriva številne čudovite kotičke in ponuja tudi veličastne razglede. V njih je znova mogoče bolj varno uživati na pešpoti med Piranom in Fieso.

družbanarava

Iz naših krajev

Ljubno ob Savinji, Ajdovščina, Kanal ob Soči, Piran
V tokratni oddaji Iz naših krajev ste lahko slišali, da na Ljubnem ob Savinji poteka ena najstarejših tradicionalnih prireditev, že 59. Flosarski bal, ki bo vrh dosegla prihodnji konec tedna. Za vas smo pripravili tudi prispevek, da bodo z vodo iz zadrževalnika Vogršček zgornji del Vipavske doline lahko namakali proti koncu naslednjega desetletja. Spomnili smo še na eno poletno dogajanje. Občina Kanal ob Soči je v sodelovanju z lokalnim turistično informacijskim centrom in domačimi društvi pripravila sklop prireditev Poletje v Kanalu, ki bogati dogajanje v kraju. Ob sklepu pa smo šli na slovensko obalo. Ta skriva številne čudovite kotičke in ponuja tudi veličastne razglede. V njih je znova mogoče bolj varno uživati na pešpoti med Piranom in Fieso.
VEČ ...|27. 7. 2019
Ljubno ob Savinji, Ajdovščina, Kanal ob Soči, Piran
V tokratni oddaji Iz naših krajev ste lahko slišali, da na Ljubnem ob Savinji poteka ena najstarejših tradicionalnih prireditev, že 59. Flosarski bal, ki bo vrh dosegla prihodnji konec tedna. Za vas smo pripravili tudi prispevek, da bodo z vodo iz zadrževalnika Vogršček zgornji del Vipavske doline lahko namakali proti koncu naslednjega desetletja. Spomnili smo še na eno poletno dogajanje. Občina Kanal ob Soči je v sodelovanju z lokalnim turistično informacijskim centrom in domačimi društvi pripravila sklop prireditev Poletje v Kanalu, ki bogati dogajanje v kraju. Ob sklepu pa smo šli na slovensko obalo. Ta skriva številne čudovite kotičke in ponuja tudi veličastne razglede. V njih je znova mogoče bolj varno uživati na pešpoti med Piranom in Fieso.

Alen Salihović

družbanarava

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|25. 7. 2019
Spremebe zakonodaje na področju gradnje ribogojnic

Miha Štular, svetovalec specialist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj je spregovoril o spremembah na področju gradnje ribogojnic.

Spremebe zakonodaje na področju gradnje ribogojnic

Miha Štular, svetovalec specialist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj je spregovoril o spremembah na področju gradnje ribogojnic.

svetovanjekmetijstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Spremebe zakonodaje na področju gradnje ribogojnic
Miha Štular, svetovalec specialist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj je spregovoril o spremembah na področju gradnje ribogojnic.
VEČ ...|25. 7. 2019
Spremebe zakonodaje na področju gradnje ribogojnic
Miha Štular, svetovalec specialist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj je spregovoril o spremembah na področju gradnje ribogojnic.

Robert Božič

svetovanjekmetijstvo

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 7. 2019
Mirko Bratuša, Milan Jesih in Nina Šenk novi člani SAZU v razredu za umetnosti

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je bogatejša za devet izrednih članov. Alen Salihović je pred mikrofon povabil tri iz razreda za umetnosti. Ta bo imel sedaj dvajset članov. Na novo so bili v skupino sprejeti kipar Mirko Bratuša, pesnik Milan Jesih in skladateljica Nina Šenk.

Mirko Bratuša, Milan Jesih in Nina Šenk novi člani SAZU v razredu za umetnosti

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je bogatejša za devet izrednih članov. Alen Salihović je pred mikrofon povabil tri iz razreda za umetnosti. Ta bo imel sedaj dvajset članov. Na novo so bili v skupino sprejeti kipar Mirko Bratuša, pesnik Milan Jesih in skladateljica Nina Šenk.

SAZUumetnost

Kulturni utrinki

Mirko Bratuša, Milan Jesih in Nina Šenk novi člani SAZU v razredu za umetnosti
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je bogatejša za devet izrednih članov. Alen Salihović je pred mikrofon povabil tri iz razreda za umetnosti. Ta bo imel sedaj dvajset članov. Na novo so bili v skupino sprejeti kipar Mirko Bratuša, pesnik Milan Jesih in skladateljica Nina Šenk.
VEČ ...|23. 7. 2019
Mirko Bratuša, Milan Jesih in Nina Šenk novi člani SAZU v razredu za umetnosti
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je bogatejša za devet izrednih članov. Alen Salihović je pred mikrofon povabil tri iz razreda za umetnosti. Ta bo imel sedaj dvajset članov. Na novo so bili v skupino sprejeti kipar Mirko Bratuša, pesnik Milan Jesih in skladateljica Nina Šenk.

Marjan Bunič

SAZUumetnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|21. 7. 2019
Dopolnilna dejavnost predelave zelišč, ribogojstvo...

Naša gostja v nedeljski kmetijski oddaji je bila Andreja Krt Stopar, Slavi Košir pa se je z njo pogovarjala o zakonitostih nekaterih dopolnilnih dejavnosti na kemtijah, ki so povezane s tradicionalnim načinom predelave. Ustavili sta se me d drugim pri predelavi zelišč, ribogojstvu, predelavi lesa...

Dopolnilna dejavnost predelave zelišč, ribogojstvo...

Naša gostja v nedeljski kmetijski oddaji je bila Andreja Krt Stopar, Slavi Košir pa se je z njo pogovarjala o zakonitostih nekaterih dopolnilnih dejavnosti na kemtijah, ki so povezane s tradicionalnim načinom predelave. Ustavili sta se me d drugim pri predelavi zelišč, ribogojstvu, predelavi lesa...

izobraževanjekmetijstvo

Kmetijska oddaja

Dopolnilna dejavnost predelave zelišč, ribogojstvo...
Naša gostja v nedeljski kmetijski oddaji je bila Andreja Krt Stopar, Slavi Košir pa se je z njo pogovarjala o zakonitostih nekaterih dopolnilnih dejavnosti na kemtijah, ki so povezane s tradicionalnim načinom predelave. Ustavili sta se me d drugim pri predelavi zelišč, ribogojstvu, predelavi lesa...
VEČ ...|21. 7. 2019
Dopolnilna dejavnost predelave zelišč, ribogojstvo...
Naša gostja v nedeljski kmetijski oddaji je bila Andreja Krt Stopar, Slavi Košir pa se je z njo pogovarjala o zakonitostih nekaterih dopolnilnih dejavnosti na kemtijah, ki so povezane s tradicionalnim načinom predelave. Ustavili sta se me d drugim pri predelavi zelišč, ribogojstvu, predelavi lesa...

Robert BožičSlavi Košir

izobraževanjekmetijstvo

Za življenje, za danes in za jutri

VEČ ...|20. 7. 2019
Zakaj mi je dobro v cerkvi, čeprav sem ateist?

Zakaj mi je dobro v cerkvi, čeprav sem ateist?

družbaduhovnostkulturapogovorvzgoja

Za življenje, za danes in za jutri

Zakaj mi je dobro v cerkvi, čeprav sem ateist?
VEČ ...|20. 7. 2019
Zakaj mi je dobro v cerkvi, čeprav sem ateist?

Mateja Subotičanec

družbaduhovnostkulturapogovorvzgoja

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|18. 7. 2019
Ko nas naključno srečanje obogati

Poletje je čas druženja. Če kažemo zanimanje drug za drugega, je krog naših poznanstev gotovo večji. Druženje nas bogati. Ana Marija Mihovec je pred dnevi naključno vstopila v naš trenutek, z igranjem argentinskih napevov na klavirsko harmoniko.

Ko nas naključno srečanje obogati

Poletje je čas druženja. Če kažemo zanimanje drug za drugega, je krog naših poznanstev gotovo večji. Druženje nas bogati. Ana Marija Mihovec je pred dnevi naključno vstopila v naš trenutek, z igranjem argentinskih napevov na klavirsko harmoniko.

družbamladikulturapogovor

Ni meje za dobre ideje

Ko nas naključno srečanje obogati
Poletje je čas druženja. Če kažemo zanimanje drug za drugega, je krog naših poznanstev gotovo večji. Druženje nas bogati. Ana Marija Mihovec je pred dnevi naključno vstopila v naš trenutek, z igranjem argentinskih napevov na klavirsko harmoniko.
VEČ ...|18. 7. 2019
Ko nas naključno srečanje obogati
Poletje je čas druženja. Če kažemo zanimanje drug za drugega, je krog naših poznanstev gotovo večji. Druženje nas bogati. Ana Marija Mihovec je pred dnevi naključno vstopila v naš trenutek, z igranjem argentinskih napevov na klavirsko harmoniko.

Nataša Ličen

družbamladikulturapogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 7. 2019
Festival Shots v Slovenj Gradcu, Bach project na Ljubljana festivalu

Poletno dogajanje v Slovenj Gradcu bo tudi letos obogatil mednarodni festival kratkega filma Shots, na katerem bodo letos predstavili 22 kratkih filmov iz 14 držav. V sklopu Ljubljana festivala je v SNG Opera in balet Ljubljana gostovala italijanska plesna družba Aterballetto s sodobnim baletnim diptihom Bach project koreografov Jiržija Kyliana in Diega Tortellija.

Festival Shots v Slovenj Gradcu, Bach project na Ljubljana festivalu

Poletno dogajanje v Slovenj Gradcu bo tudi letos obogatil mednarodni festival kratkega filma Shots, na katerem bodo letos predstavili 22 kratkih filmov iz 14 držav. V sklopu Ljubljana festivala je v SNG Opera in balet Ljubljana gostovala italijanska plesna družba Aterballetto s sodobnim baletnim diptihom Bach project koreografov Jiržija Kyliana in Diega Tortellija.

kulturafilmfestivalbalet

Kulturni utrinki

Festival Shots v Slovenj Gradcu, Bach project na Ljubljana festivalu
Poletno dogajanje v Slovenj Gradcu bo tudi letos obogatil mednarodni festival kratkega filma Shots, na katerem bodo letos predstavili 22 kratkih filmov iz 14 držav. V sklopu Ljubljana festivala je v SNG Opera in balet Ljubljana gostovala italijanska plesna družba Aterballetto s sodobnim baletnim diptihom Bach project koreografov Jiržija Kyliana in Diega Tortellija.
VEČ ...|17. 7. 2019
Festival Shots v Slovenj Gradcu, Bach project na Ljubljana festivalu
Poletno dogajanje v Slovenj Gradcu bo tudi letos obogatil mednarodni festival kratkega filma Shots, na katerem bodo letos predstavili 22 kratkih filmov iz 14 držav. V sklopu Ljubljana festivala je v SNG Opera in balet Ljubljana gostovala italijanska plesna družba Aterballetto s sodobnim baletnim diptihom Bach project koreografov Jiržija Kyliana in Diega Tortellija.

Marjan Bunič

kulturafilmfestivalbalet

Duhovna misel

VEČ ...|17. 7. 2019
Kako Boga v svoje srce?

Slavim te, Oče, Gospod nebes in zemlje, da si prikril to modrim in razumnim in razodel malim. Da, Oče; zakaj tako ti je bilo všeč. (Mt 11,25-26)

Kako Boga v svoje srce?

Slavim te, Oče, Gospod nebes in zemlje, da si prikril to modrim in razumnim in razodel malim. Da, Oče; zakaj tako ti je bilo všeč. (Mt 11,25-26)

duhovnost

Duhovna misel

Kako Boga v svoje srce?
Slavim te, Oče, Gospod nebes in zemlje, da si prikril to modrim in razumnim in razodel malim. Da, Oče; zakaj tako ti je bilo všeč. (Mt 11,25-26)
VEČ ...|17. 7. 2019
Kako Boga v svoje srce?
Slavim te, Oče, Gospod nebes in zemlje, da si prikril to modrim in razumnim in razodel malim. Da, Oče; zakaj tako ti je bilo všeč. (Mt 11,25-26)

Gregor Čušin

duhovnost

Za nasmeh

VEČ ...|16. 7. 2019
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|16. 7. 2019
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Naš gost

VEČ ...|13. 7. 2019
Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.

Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.

Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.

Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.

pogovordružbaizobraževanjekulturaodnosiduhovnost

Naš gost

Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.
Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.
VEČ ...|13. 7. 2019
Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.
Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.

Nataša Ličen

pogovordružbaizobraževanjekulturaodnosiduhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ...|13. 7. 2019
Jezusova zapoved ljubezni do Boga in bližnjega

Jezusova zapoved ljubezni do Boga in bližnjega

duhovnost

Duhovni nagovor

Jezusova zapoved ljubezni do Boga in bližnjega
VEČ ...|13. 7. 2019
Jezusova zapoved ljubezni do Boga in bližnjega

Metod Pirih

duhovnost

Od slike do besede

VEČ ...|9. 7. 2019
Pesnik in kmet, Milan Debeljak

Lepo je v stvarstvu poveličevatilepoto, moč, razum, modrost Boga,a to, kako vršiš oblast nad brati,bi bil polom, če ne bi dal srca.Tako Milan Debeljak začenja 199 sonet iz zbirke Bo ljubila pesem?Še več jih je v oddjai Od slike do besede, v kateri pesnik o svojem snovanju z besedami pove tudi sam.

Pesnik in kmet, Milan Debeljak

Lepo je v stvarstvu poveličevatilepoto, moč, razum, modrost Boga,a to, kako vršiš oblast nad brati,bi bil polom, če ne bi dal srca.Tako Milan Debeljak začenja 199 sonet iz zbirke Bo ljubila pesem?Še več jih je v oddjai Od slike do besede, v kateri pesnik o svojem snovanju z besedami pove tudi sam.

kultura

Od slike do besede

Pesnik in kmet, Milan Debeljak
Lepo je v stvarstvu poveličevatilepoto, moč, razum, modrost Boga,a to, kako vršiš oblast nad brati,bi bil polom, če ne bi dal srca.Tako Milan Debeljak začenja 199 sonet iz zbirke Bo ljubila pesem?Še več jih je v oddjai Od slike do besede, v kateri pesnik o svojem snovanju z besedami pove tudi sam.
VEČ ...|9. 7. 2019
Pesnik in kmet, Milan Debeljak
Lepo je v stvarstvu poveličevatilepoto, moč, razum, modrost Boga,a to, kako vršiš oblast nad brati,bi bil polom, če ne bi dal srca.Tako Milan Debeljak začenja 199 sonet iz zbirke Bo ljubila pesem?Še več jih je v oddjai Od slike do besede, v kateri pesnik o svojem snovanju z besedami pove tudi sam.

Mateja Subotičanec

kultura

Za nasmeh

VEČ ...|9. 7. 2019
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|9. 7. 2019
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|7. 7. 2019
Kako pomembno je prisluhniti sebi

Marsikdaj pridemo do odgovora šele v tišini in molku ... takrat lahko zaslišimo Boga, ki prihaja do nas v lahnem šumenju. Tudi dopustniški čas je lahko čas, ko se končno zares ustavimo in prisluhnemo.

Kako pomembno je prisluhniti sebi

Marsikdaj pridemo do odgovora šele v tišini in molku ... takrat lahko zaslišimo Boga, ki prihaja do nas v lahnem šumenju. Tudi dopustniški čas je lahko čas, ko se končno zares ustavimo in prisluhnemo.

bolezenBogBožji šepettišinaprisluhniti sebiduhovnost

Klepet z Metko Klevišar

Kako pomembno je prisluhniti sebi
Marsikdaj pridemo do odgovora šele v tišini in molku ... takrat lahko zaslišimo Boga, ki prihaja do nas v lahnem šumenju. Tudi dopustniški čas je lahko čas, ko se končno zares ustavimo in prisluhnemo.
VEČ ...|7. 7. 2019
Kako pomembno je prisluhniti sebi
Marsikdaj pridemo do odgovora šele v tišini in molku ... takrat lahko zaslišimo Boga, ki prihaja do nas v lahnem šumenju. Tudi dopustniški čas je lahko čas, ko se končno zares ustavimo in prisluhnemo.

Damijana Medved

bolezenBogBožji šepettišinaprisluhniti sebiduhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 7. 2019
Škof Jamnik: Trudimo se ustvarjati, saj je to dar bližnjim in Bogu

Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je na izseljensko nedeljo poudaril, da moramo v svetu hoditi kot občestvo, kot prijatelji, saj da je to tisto, kar daje človeku moč. Opozoril je tudi na vse pogostejšo osamljenost.

Škof Jamnik: Trudimo se ustvarjati, saj je to dar bližnjim in Bogu

Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je na izseljensko nedeljo poudaril, da moramo v svetu hoditi kot občestvo, kot prijatelji, saj da je to tisto, kar daje človeku moč. Opozoril je tudi na vse pogostejšo osamljenost.

info

Informativni prispevki

Škof Jamnik: Trudimo se ustvarjati, saj je to dar bližnjim in Bogu
Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je na izseljensko nedeljo poudaril, da moramo v svetu hoditi kot občestvo, kot prijatelji, saj da je to tisto, kar daje človeku moč. Opozoril je tudi na vse pogostejšo osamljenost.
VEČ ...|7. 7. 2019
Škof Jamnik: Trudimo se ustvarjati, saj je to dar bližnjim in Bogu
Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je na izseljensko nedeljo poudaril, da moramo v svetu hoditi kot občestvo, kot prijatelji, saj da je to tisto, kar daje človeku moč. Opozoril je tudi na vse pogostejšo osamljenost.

Andrej Šinko

info

Naš gost

VEČ ...|6. 7. 2019
Strastna bralka...in športnica

Majda Murko je upokojenka, telkačica, strastna bralka in logoterapevtka.Spoznajte njeno bogato življenjsko pot.

Strastna bralka...in športnica

Majda Murko je upokojenka, telkačica, strastna bralka in logoterapevtka.Spoznajte njeno bogato življenjsko pot.

pogovorodnosivzgoja

Naš gost

Strastna bralka...in športnica
Majda Murko je upokojenka, telkačica, strastna bralka in logoterapevtka.Spoznajte njeno bogato življenjsko pot.
VEČ ...|6. 7. 2019
Strastna bralka...in športnica
Majda Murko je upokojenka, telkačica, strastna bralka in logoterapevtka.Spoznajte njeno bogato življenjsko pot.

Mateja Subotičanec

pogovorodnosivzgoja

Za nasmeh

VEČ ...|6. 7. 2019
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|6. 7. 2019
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 7. 2019
Nadškof Hočevar: Knoblehar je vzgled misijonarjem

S slovesnim bogoslužjem v cerkvi sv. Kancijana so se spomnili misijonarja Ignacija Knobleharja. Beograjski nadškof Stanislav Hočevar je v pridigi orisal vlogo in delovanje Knobleharja in spregovoril o tem, kakšen vzor je bil misijonarjem. Nadškof je poudaril, da je Knoblehar znal vsak trenutek izkoristiti za to, da bi lahko pravilno posredoval evangelij.

Nadškof Hočevar: Knoblehar je vzgled misijonarjem

S slovesnim bogoslužjem v cerkvi sv. Kancijana so se spomnili misijonarja Ignacija Knobleharja. Beograjski nadškof Stanislav Hočevar je v pridigi orisal vlogo in delovanje Knobleharja in spregovoril o tem, kakšen vzor je bil misijonarjem. Nadškof je poudaril, da je Knoblehar znal vsak trenutek izkoristiti za to, da bi lahko pravilno posredoval evangelij.

infoduhovnost

Informativni prispevki

Nadškof Hočevar: Knoblehar je vzgled misijonarjem
S slovesnim bogoslužjem v cerkvi sv. Kancijana so se spomnili misijonarja Ignacija Knobleharja. Beograjski nadškof Stanislav Hočevar je v pridigi orisal vlogo in delovanje Knobleharja in spregovoril o tem, kakšen vzor je bil misijonarjem. Nadškof je poudaril, da je Knoblehar znal vsak trenutek izkoristiti za to, da bi lahko pravilno posredoval evangelij.
VEČ ...|6. 7. 2019
Nadškof Hočevar: Knoblehar je vzgled misijonarjem
S slovesnim bogoslužjem v cerkvi sv. Kancijana so se spomnili misijonarja Ignacija Knobleharja. Beograjski nadškof Stanislav Hočevar je v pridigi orisal vlogo in delovanje Knobleharja in spregovoril o tem, kakšen vzor je bil misijonarjem. Nadškof je poudaril, da je Knoblehar znal vsak trenutek izkoristiti za to, da bi lahko pravilno posredoval evangelij.

Andrej Šinko

infoduhovnost

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|4. 7. 2019
208. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Toplo, hladno morje – Majda Sepe, Zbog jedne dvne crne žene - Krunoslav Slabinac; I love you, you love me – Anthony Quinn; Rdeča korala – Ivanka Kraševec, My world – Engelbert Humperdinck, Eres tu – Mocedades, Mladost – Berta Ambrož; But you love me, daddy - Jim Reeves; Le telephone pleur - Claude Francois, Zakaj – Lado Leskovar in Aleš Gnamuš, Dors mon amour - André Claveau, La prima cosa bella - Nicola Di Bari ...

208. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Toplo, hladno morje – Majda Sepe, Zbog jedne dvne crne žene - Krunoslav Slabinac; I love you, you love me – Anthony Quinn; Rdeča korala – Ivanka Kraševec, My world – Engelbert Humperdinck, Eres tu – Mocedades, Mladost – Berta Ambrož; But you love me, daddy - Jim Reeves; Le telephone pleur - Claude Francois, Zakaj – Lado Leskovar in Aleš Gnamuš, Dors mon amour - André Claveau, La prima cosa bella - Nicola Di Bari ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

208. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Toplo, hladno morje – Majda Sepe, Zbog jedne dvne crne žene - Krunoslav Slabinac; I love you, you love me – Anthony Quinn; Rdeča korala – Ivanka Kraševec, My world – Engelbert Humperdinck, Eres tu – Mocedades, Mladost – Berta Ambrož; But you love me, daddy - Jim Reeves; Le telephone pleur - Claude Francois, Zakaj – Lado Leskovar in Aleš Gnamuš, Dors mon amour - André Claveau, La prima cosa bella - Nicola Di Bari ...
VEČ ...|4. 7. 2019
208. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Toplo, hladno morje – Majda Sepe, Zbog jedne dvne crne žene - Krunoslav Slabinac; I love you, you love me – Anthony Quinn; Rdeča korala – Ivanka Kraševec, My world – Engelbert Humperdinck, Eres tu – Mocedades, Mladost – Berta Ambrož; But you love me, daddy - Jim Reeves; Le telephone pleur - Claude Francois, Zakaj – Lado Leskovar in Aleš Gnamuš, Dors mon amour - André Claveau, La prima cosa bella - Nicola Di Bari ...

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Za nasmeh

VEČ ...|4. 7. 2019
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|4. 7. 2019
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Pogovor o

VEČ ...|3. 7. 2019
Bo Trump na volitvah prihodnje leto dobil še en predsedniški mandat?

V oddaji smo spregovorili o obetih za bližajoče se volitve v Združenih državah Amerike, ki bodo prihodnje leto. Dotaknili smo se odnosov ZDA z Iranom in velesilami ter v kontekstu tega pogledali tudi, kaj je prinesel pretekli vrh G20. O omenjenem in še nekaterih drugih temah sta spregovorila politična analitika dr. Bogomil Ferfila in dr. Primož Šterbenc.

Bo Trump na volitvah prihodnje leto dobil še en predsedniški mandat?

V oddaji smo spregovorili o obetih za bližajoče se volitve v Združenih državah Amerike, ki bodo prihodnje leto. Dotaknili smo se odnosov ZDA z Iranom in velesilami ter v kontekstu tega pogledali tudi, kaj je prinesel pretekli vrh G20. O omenjenem in še nekaterih drugih temah sta spregovorila politična analitika dr. Bogomil Ferfila in dr. Primož Šterbenc.

infopolitika

Pogovor o

Bo Trump na volitvah prihodnje leto dobil še en predsedniški mandat?
V oddaji smo spregovorili o obetih za bližajoče se volitve v Združenih državah Amerike, ki bodo prihodnje leto. Dotaknili smo se odnosov ZDA z Iranom in velesilami ter v kontekstu tega pogledali tudi, kaj je prinesel pretekli vrh G20. O omenjenem in še nekaterih drugih temah sta spregovorila politična analitika dr. Bogomil Ferfila in dr. Primož Šterbenc.
VEČ ...|3. 7. 2019
Bo Trump na volitvah prihodnje leto dobil še en predsedniški mandat?
V oddaji smo spregovorili o obetih za bližajoče se volitve v Združenih državah Amerike, ki bodo prihodnje leto. Dotaknili smo se odnosov ZDA z Iranom in velesilami ter v kontekstu tega pogledali tudi, kaj je prinesel pretekli vrh G20. O omenjenem in še nekaterih drugih temah sta spregovorila politična analitika dr. Bogomil Ferfila in dr. Primož Šterbenc.

Andrej Šinko

infopolitika

Dogodki

VEČ ...|3. 7. 2019
O napredku na misijonu

S. Bogdana je najbolj vesela nove porodnišnice in vode.

O napredku na misijonu

S. Bogdana je najbolj vesela nove porodnišnice in vode.

Burundi 2019

Dogodki

O napredku na misijonu
S. Bogdana je najbolj vesela nove porodnišnice in vode.
VEČ ...|3. 7. 2019
O napredku na misijonu
S. Bogdana je najbolj vesela nove porodnišnice in vode.

Jure Sešek

Burundi 2019

Duhovna misel

VEČ ...|3. 7. 2019
Moj Gospod in moj Bog!

Potem reče Tomažu: Deni svoj prst semkaj in poglej moje roke; podaj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren! (Jn 20, 27)

Moj Gospod in moj Bog!

Potem reče Tomažu: Deni svoj prst semkaj in poglej moje roke; podaj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren! (Jn 20, 27)

duhovnost

Duhovna misel

Moj Gospod in moj Bog!
Potem reče Tomažu: Deni svoj prst semkaj in poglej moje roke; podaj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren! (Jn 20, 27)
VEČ ...|3. 7. 2019
Moj Gospod in moj Bog!
Potem reče Tomažu: Deni svoj prst semkaj in poglej moje roke; podaj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren! (Jn 20, 27)

Gregor Čušin

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 7. 2019
Dr. Peter Lah: Bodimo usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne

Že samo ime pobude Dovolj.je nakazuje zadrego, določen paradoks. Dovolj je – in kljub temu še naprej govorimo o tem. Kako govoriti, ne da bi po nepotrebnem pogrevali, ne da bi povzročali nove travme? Mislim, da žrtve govorijo zato, ker so rane odprte. Ko me nekaj boli, je pogovor o tem lahko zdravilen. To je lahko spoved, psihoterapija, ali zaupan pogovor med prijatelji. Tako govorjenje je potrebno omogočiti in gojiti. Jezus je spodbujal in prakticiral tako govorjenje.Obstajajo tudi opazovalci, ki o tem govorijo zato, ker jim to vzbuja določeno zadovoljstvo. Naslajanje nad napakami in pregrehami bližnjega je verjetno staro toliko kot človeštvo. Taka je bila drhal, ki je pred Jezusa privlekla ubogo grešnico. Potem najdemo tiste, ki govorijo zato, ker želijo uveljaviti neki višji cilj. To so praviloma zelo ugledni in izobraženi ljudje. Zanje so žrtve samo sredstvo za dosego višjih ciljev – na primer za to, da se potepta osovraženo inštitucijo ali posameznika. Človek pomisli na farizeje iz Jezusovih prilik. Končno ne smemo pozabiti tistih, ki govorijo zato, da bi se stvari izboljšale. Škofje in dejansko vsi ljudje na vodilnih položajih se morajo ukvarjati s tem. Govorijo zato, da jutri o tem ne bo treba več govoriti.Ko se človek poglobi v pričevanja žrtev, postane očitno, da so bile dvakrat prizadete. Prvič, ko so bile zlorabljene s strani človeka, ki bi moral zanje skrbeti. To je lahko duhovnik, učitelj ali roditelj. Ta zloraba zaupanja in moči boli in še več, poškoduje samo srčiko človekove osebe. Drugič so bile zlorabljene v trenutku, ko nihče ni videl njihove bolečine, ko niso našle nikogar, kateremu bi lahko zaupale ali ki bi jih vzel zares. Trpeti je hudo. Trpeti sam je veliko hujše.Prišli smo do točke, ko žrtve lahko spregovorijo. To je dobro zanje in je dobro z tiste odgovorne osebe, ki lahko kaj storijo za to, da bo žrtev prejela potrebno pomoč, da bo storilec primerno kaznovan in da se preprečijo podobne zlorabe v prihodnosti, kolikor je to mogoče. Za inštitucijo in za njene člane je ta proces boleč in naporen, hkrati pa očiščuje. Zaupam, da je Cerkev že boljša in da bo še boljša. Upam, da bo proces čiščenja Cerkve pozitivno vplival na čiščenje v drugih okoljih, v katerih se po statistikah sodeč zgodi velika večina spolnih zlorab: v izobraževalnih inštitucijah in v družinah.V vseh teh, kot rečeno koristnih razpravah, pa kot kristjan pogrešam element, ki je po mojem ključen. To, da lahko spregovorimo o svojem trpljenju, je prvi korak. Ko mi storilec ali njegov nadrejeni prisluhne in ukrepa, se odpre priložnost za drugi in ključni korak, ki je sprava. Sprava je druga beseda za notranjo ozdravitev, ko se rana zaceli, ko travma izgubi svojo moč in lahko svobodno zadiham.Vsako govorjenje, kritiziranje in obtoževanje, ki nima za cilj spravo, je izguba časa ali še hujše, nujno povzroči nove travme. Lahko je brez empatije udrihati po človeku, ki ga ne poznaš in ki morda predstavlja inštitucijo, ki ti ni simpatična. Morda ne pomisliš, ali pa ti je vseeno, da lahko s tem nedolžnemu človeku delaš nepopravljivo škodo. Še manj se zavedaš, da s takim govorjenjem vzpostavljaš vzorec za ravnanje v drugih podobnih primerih. Vemo, da do večine zlorab pride doma in v šoli. Kako se boš počutil(a), ko se bo o tvojem sorodniku in prijatelju začelo na tak način, kot se danes govori o nekaterih duhovnikih?Usmiljenje do sebe in sočloveka, ki je osumljen zlorabe. Uprimo se skušnjavi, da bi človeka sežgali na ognju, preden smo se prepričali, da je kriv. V današnjih norih časih, ko ni več razlike med novinarstvom in propagando, med strokovnjakom in šarlatanom, ko naš “pametni” telefon zlahka postane orodje množičnega uničenja, se je toliko bolj nujno treba brzdati, da ne podivjamo in uničimo dobro ime človeka ali inštitucije. Bodite usmiljeni do sebe – si lahko predstavljate, kako se boste počutili, ko boste ugotovili, da ste sočloveku takole mimogrede uničili življenje? Bodite usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne. Predvsem pa bodite usmiljeni do škofov in predstojnikov.Škof ni superman, ki bi z rentgenskimi očmi videl v človekovo srce, in nima tajne policije za nadzor vsakega svojega duhovnika, dan in noč, sedem dni na teden. Tako kot večina nas, ki smo starejši od 50 let, so tudi škofje slabo usposobljeni za ravnanje v primeru spolnih zlorab. Zdaj se morajo/moramo na hitro učiti, kako jih prepoznati in ukrepati. Prepričan sem, da si tudi škofje iskreno želijo, da pomagajo žrtvam in omejijo greh in zločin spolnih zlorab. Kdor si prizadeva za ta cilj, jih bo kritiziral z usmiljenjem, predvsem pa jim bo pomagal, da postanejo boljši. Kdor jih nasprotno kritizira s sovraštvom ali iz škodoželjnosti, pa nič ne doprinese k temu, da bi bilo manj zlorab. Prej nasprotno.

Dr. Peter Lah: Bodimo usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne

Že samo ime pobude Dovolj.je nakazuje zadrego, določen paradoks. Dovolj je – in kljub temu še naprej govorimo o tem. Kako govoriti, ne da bi po nepotrebnem pogrevali, ne da bi povzročali nove travme? Mislim, da žrtve govorijo zato, ker so rane odprte. Ko me nekaj boli, je pogovor o tem lahko zdravilen. To je lahko spoved, psihoterapija, ali zaupan pogovor med prijatelji. Tako govorjenje je potrebno omogočiti in gojiti. Jezus je spodbujal in prakticiral tako govorjenje.Obstajajo tudi opazovalci, ki o tem govorijo zato, ker jim to vzbuja določeno zadovoljstvo. Naslajanje nad napakami in pregrehami bližnjega je verjetno staro toliko kot človeštvo. Taka je bila drhal, ki je pred Jezusa privlekla ubogo grešnico. Potem najdemo tiste, ki govorijo zato, ker želijo uveljaviti neki višji cilj. To so praviloma zelo ugledni in izobraženi ljudje. Zanje so žrtve samo sredstvo za dosego višjih ciljev – na primer za to, da se potepta osovraženo inštitucijo ali posameznika. Človek pomisli na farizeje iz Jezusovih prilik. Končno ne smemo pozabiti tistih, ki govorijo zato, da bi se stvari izboljšale. Škofje in dejansko vsi ljudje na vodilnih položajih se morajo ukvarjati s tem. Govorijo zato, da jutri o tem ne bo treba več govoriti.Ko se človek poglobi v pričevanja žrtev, postane očitno, da so bile dvakrat prizadete. Prvič, ko so bile zlorabljene s strani človeka, ki bi moral zanje skrbeti. To je lahko duhovnik, učitelj ali roditelj. Ta zloraba zaupanja in moči boli in še več, poškoduje samo srčiko človekove osebe. Drugič so bile zlorabljene v trenutku, ko nihče ni videl njihove bolečine, ko niso našle nikogar, kateremu bi lahko zaupale ali ki bi jih vzel zares. Trpeti je hudo. Trpeti sam je veliko hujše.Prišli smo do točke, ko žrtve lahko spregovorijo. To je dobro zanje in je dobro z tiste odgovorne osebe, ki lahko kaj storijo za to, da bo žrtev prejela potrebno pomoč, da bo storilec primerno kaznovan in da se preprečijo podobne zlorabe v prihodnosti, kolikor je to mogoče. Za inštitucijo in za njene člane je ta proces boleč in naporen, hkrati pa očiščuje. Zaupam, da je Cerkev že boljša in da bo še boljša. Upam, da bo proces čiščenja Cerkve pozitivno vplival na čiščenje v drugih okoljih, v katerih se po statistikah sodeč zgodi velika večina spolnih zlorab: v izobraževalnih inštitucijah in v družinah.V vseh teh, kot rečeno koristnih razpravah, pa kot kristjan pogrešam element, ki je po mojem ključen. To, da lahko spregovorimo o svojem trpljenju, je prvi korak. Ko mi storilec ali njegov nadrejeni prisluhne in ukrepa, se odpre priložnost za drugi in ključni korak, ki je sprava. Sprava je druga beseda za notranjo ozdravitev, ko se rana zaceli, ko travma izgubi svojo moč in lahko svobodno zadiham.Vsako govorjenje, kritiziranje in obtoževanje, ki nima za cilj spravo, je izguba časa ali še hujše, nujno povzroči nove travme. Lahko je brez empatije udrihati po človeku, ki ga ne poznaš in ki morda predstavlja inštitucijo, ki ti ni simpatična. Morda ne pomisliš, ali pa ti je vseeno, da lahko s tem nedolžnemu človeku delaš nepopravljivo škodo. Še manj se zavedaš, da s takim govorjenjem vzpostavljaš vzorec za ravnanje v drugih podobnih primerih. Vemo, da do večine zlorab pride doma in v šoli. Kako se boš počutil(a), ko se bo o tvojem sorodniku in prijatelju začelo na tak način, kot se danes govori o nekaterih duhovnikih?Usmiljenje do sebe in sočloveka, ki je osumljen zlorabe. Uprimo se skušnjavi, da bi človeka sežgali na ognju, preden smo se prepričali, da je kriv. V današnjih norih časih, ko ni več razlike med novinarstvom in propagando, med strokovnjakom in šarlatanom, ko naš “pametni” telefon zlahka postane orodje množičnega uničenja, se je toliko bolj nujno treba brzdati, da ne podivjamo in uničimo dobro ime človeka ali inštitucije. Bodite usmiljeni do sebe – si lahko predstavljate, kako se boste počutili, ko boste ugotovili, da ste sočloveku takole mimogrede uničili življenje? Bodite usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne. Predvsem pa bodite usmiljeni do škofov in predstojnikov.Škof ni superman, ki bi z rentgenskimi očmi videl v človekovo srce, in nima tajne policije za nadzor vsakega svojega duhovnika, dan in noč, sedem dni na teden. Tako kot večina nas, ki smo starejši od 50 let, so tudi škofje slabo usposobljeni za ravnanje v primeru spolnih zlorab. Zdaj se morajo/moramo na hitro učiti, kako jih prepoznati in ukrepati. Prepričan sem, da si tudi škofje iskreno želijo, da pomagajo žrtvam in omejijo greh in zločin spolnih zlorab. Kdor si prizadeva za ta cilj, jih bo kritiziral z usmiljenjem, predvsem pa jim bo pomagal, da postanejo boljši. Kdor jih nasprotno kritizira s sovraštvom ali iz škodoželjnosti, pa nič ne doprinese k temu, da bi bilo manj zlorab. Prej nasprotno.

infokomentarcasnik

Informativni prispevki

Dr. Peter Lah: Bodimo usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne
Že samo ime pobude Dovolj.je nakazuje zadrego, določen paradoks. Dovolj je – in kljub temu še naprej govorimo o tem. Kako govoriti, ne da bi po nepotrebnem pogrevali, ne da bi povzročali nove travme? Mislim, da žrtve govorijo zato, ker so rane odprte. Ko me nekaj boli, je pogovor o tem lahko zdravilen. To je lahko spoved, psihoterapija, ali zaupan pogovor med prijatelji. Tako govorjenje je potrebno omogočiti in gojiti. Jezus je spodbujal in prakticiral tako govorjenje.Obstajajo tudi opazovalci, ki o tem govorijo zato, ker jim to vzbuja določeno zadovoljstvo. Naslajanje nad napakami in pregrehami bližnjega je verjetno staro toliko kot človeštvo. Taka je bila drhal, ki je pred Jezusa privlekla ubogo grešnico. Potem najdemo tiste, ki govorijo zato, ker želijo uveljaviti neki višji cilj. To so praviloma zelo ugledni in izobraženi ljudje. Zanje so žrtve samo sredstvo za dosego višjih ciljev – na primer za to, da se potepta osovraženo inštitucijo ali posameznika. Človek pomisli na farizeje iz Jezusovih prilik. Končno ne smemo pozabiti tistih, ki govorijo zato, da bi se stvari izboljšale. Škofje in dejansko vsi ljudje na vodilnih položajih se morajo ukvarjati s tem. Govorijo zato, da jutri o tem ne bo treba več govoriti.Ko se človek poglobi v pričevanja žrtev, postane očitno, da so bile dvakrat prizadete. Prvič, ko so bile zlorabljene s strani človeka, ki bi moral zanje skrbeti. To je lahko duhovnik, učitelj ali roditelj. Ta zloraba zaupanja in moči boli in še več, poškoduje samo srčiko človekove osebe. Drugič so bile zlorabljene v trenutku, ko nihče ni videl njihove bolečine, ko niso našle nikogar, kateremu bi lahko zaupale ali ki bi jih vzel zares. Trpeti je hudo. Trpeti sam je veliko hujše.Prišli smo do točke, ko žrtve lahko spregovorijo. To je dobro zanje in je dobro z tiste odgovorne osebe, ki lahko kaj storijo za to, da bo žrtev prejela potrebno pomoč, da bo storilec primerno kaznovan in da se preprečijo podobne zlorabe v prihodnosti, kolikor je to mogoče. Za inštitucijo in za njene člane je ta proces boleč in naporen, hkrati pa očiščuje. Zaupam, da je Cerkev že boljša in da bo še boljša. Upam, da bo proces čiščenja Cerkve pozitivno vplival na čiščenje v drugih okoljih, v katerih se po statistikah sodeč zgodi velika večina spolnih zlorab: v izobraževalnih inštitucijah in v družinah.V vseh teh, kot rečeno koristnih razpravah, pa kot kristjan pogrešam element, ki je po mojem ključen. To, da lahko spregovorimo o svojem trpljenju, je prvi korak. Ko mi storilec ali njegov nadrejeni prisluhne in ukrepa, se odpre priložnost za drugi in ključni korak, ki je sprava. Sprava je druga beseda za notranjo ozdravitev, ko se rana zaceli, ko travma izgubi svojo moč in lahko svobodno zadiham.Vsako govorjenje, kritiziranje in obtoževanje, ki nima za cilj spravo, je izguba časa ali še hujše, nujno povzroči nove travme. Lahko je brez empatije udrihati po človeku, ki ga ne poznaš in ki morda predstavlja inštitucijo, ki ti ni simpatična. Morda ne pomisliš, ali pa ti je vseeno, da lahko s tem nedolžnemu človeku delaš nepopravljivo škodo. Še manj se zavedaš, da s takim govorjenjem vzpostavljaš vzorec za ravnanje v drugih podobnih primerih. Vemo, da do večine zlorab pride doma in v šoli. Kako se boš počutil(a), ko se bo o tvojem sorodniku in prijatelju začelo na tak način, kot se danes govori o nekaterih duhovnikih?Usmiljenje do sebe in sočloveka, ki je osumljen zlorabe. Uprimo se skušnjavi, da bi človeka sežgali na ognju, preden smo se prepričali, da je kriv. V današnjih norih časih, ko ni več razlike med novinarstvom in propagando, med strokovnjakom in šarlatanom, ko naš “pametni” telefon zlahka postane orodje množičnega uničenja, se je toliko bolj nujno treba brzdati, da ne podivjamo in uničimo dobro ime človeka ali inštitucije. Bodite usmiljeni do sebe – si lahko predstavljate, kako se boste počutili, ko boste ugotovili, da ste sočloveku takole mimogrede uničili življenje? Bodite usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne. Predvsem pa bodite usmiljeni do škofov in predstojnikov.Škof ni superman, ki bi z rentgenskimi očmi videl v človekovo srce, in nima tajne policije za nadzor vsakega svojega duhovnika, dan in noč, sedem dni na teden. Tako kot večina nas, ki smo starejši od 50 let, so tudi škofje slabo usposobljeni za ravnanje v primeru spolnih zlorab. Zdaj se morajo/moramo na hitro učiti, kako jih prepoznati in ukrepati. Prepričan sem, da si tudi škofje iskreno želijo, da pomagajo žrtvam in omejijo greh in zločin spolnih zlorab. Kdor si prizadeva za ta cilj, jih bo kritiziral z usmiljenjem, predvsem pa jim bo pomagal, da postanejo boljši. Kdor jih nasprotno kritizira s sovraštvom ali iz škodoželjnosti, pa nič ne doprinese k temu, da bi bilo manj zlorab. Prej nasprotno.
VEČ ...|3. 7. 2019
Dr. Peter Lah: Bodimo usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne
Že samo ime pobude Dovolj.je nakazuje zadrego, določen paradoks. Dovolj je – in kljub temu še naprej govorimo o tem. Kako govoriti, ne da bi po nepotrebnem pogrevali, ne da bi povzročali nove travme? Mislim, da žrtve govorijo zato, ker so rane odprte. Ko me nekaj boli, je pogovor o tem lahko zdravilen. To je lahko spoved, psihoterapija, ali zaupan pogovor med prijatelji. Tako govorjenje je potrebno omogočiti in gojiti. Jezus je spodbujal in prakticiral tako govorjenje.Obstajajo tudi opazovalci, ki o tem govorijo zato, ker jim to vzbuja določeno zadovoljstvo. Naslajanje nad napakami in pregrehami bližnjega je verjetno staro toliko kot človeštvo. Taka je bila drhal, ki je pred Jezusa privlekla ubogo grešnico. Potem najdemo tiste, ki govorijo zato, ker želijo uveljaviti neki višji cilj. To so praviloma zelo ugledni in izobraženi ljudje. Zanje so žrtve samo sredstvo za dosego višjih ciljev – na primer za to, da se potepta osovraženo inštitucijo ali posameznika. Človek pomisli na farizeje iz Jezusovih prilik. Končno ne smemo pozabiti tistih, ki govorijo zato, da bi se stvari izboljšale. Škofje in dejansko vsi ljudje na vodilnih položajih se morajo ukvarjati s tem. Govorijo zato, da jutri o tem ne bo treba več govoriti.Ko se človek poglobi v pričevanja žrtev, postane očitno, da so bile dvakrat prizadete. Prvič, ko so bile zlorabljene s strani človeka, ki bi moral zanje skrbeti. To je lahko duhovnik, učitelj ali roditelj. Ta zloraba zaupanja in moči boli in še več, poškoduje samo srčiko človekove osebe. Drugič so bile zlorabljene v trenutku, ko nihče ni videl njihove bolečine, ko niso našle nikogar, kateremu bi lahko zaupale ali ki bi jih vzel zares. Trpeti je hudo. Trpeti sam je veliko hujše.Prišli smo do točke, ko žrtve lahko spregovorijo. To je dobro zanje in je dobro z tiste odgovorne osebe, ki lahko kaj storijo za to, da bo žrtev prejela potrebno pomoč, da bo storilec primerno kaznovan in da se preprečijo podobne zlorabe v prihodnosti, kolikor je to mogoče. Za inštitucijo in za njene člane je ta proces boleč in naporen, hkrati pa očiščuje. Zaupam, da je Cerkev že boljša in da bo še boljša. Upam, da bo proces čiščenja Cerkve pozitivno vplival na čiščenje v drugih okoljih, v katerih se po statistikah sodeč zgodi velika večina spolnih zlorab: v izobraževalnih inštitucijah in v družinah.V vseh teh, kot rečeno koristnih razpravah, pa kot kristjan pogrešam element, ki je po mojem ključen. To, da lahko spregovorimo o svojem trpljenju, je prvi korak. Ko mi storilec ali njegov nadrejeni prisluhne in ukrepa, se odpre priložnost za drugi in ključni korak, ki je sprava. Sprava je druga beseda za notranjo ozdravitev, ko se rana zaceli, ko travma izgubi svojo moč in lahko svobodno zadiham.Vsako govorjenje, kritiziranje in obtoževanje, ki nima za cilj spravo, je izguba časa ali še hujše, nujno povzroči nove travme. Lahko je brez empatije udrihati po človeku, ki ga ne poznaš in ki morda predstavlja inštitucijo, ki ti ni simpatična. Morda ne pomisliš, ali pa ti je vseeno, da lahko s tem nedolžnemu človeku delaš nepopravljivo škodo. Še manj se zavedaš, da s takim govorjenjem vzpostavljaš vzorec za ravnanje v drugih podobnih primerih. Vemo, da do večine zlorab pride doma in v šoli. Kako se boš počutil(a), ko se bo o tvojem sorodniku in prijatelju začelo na tak način, kot se danes govori o nekaterih duhovnikih?Usmiljenje do sebe in sočloveka, ki je osumljen zlorabe. Uprimo se skušnjavi, da bi človeka sežgali na ognju, preden smo se prepričali, da je kriv. V današnjih norih časih, ko ni več razlike med novinarstvom in propagando, med strokovnjakom in šarlatanom, ko naš “pametni” telefon zlahka postane orodje množičnega uničenja, se je toliko bolj nujno treba brzdati, da ne podivjamo in uničimo dobro ime človeka ali inštitucije. Bodite usmiljeni do sebe – si lahko predstavljate, kako se boste počutili, ko boste ugotovili, da ste sočloveku takole mimogrede uničili življenje? Bodite usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne. Predvsem pa bodite usmiljeni do škofov in predstojnikov.Škof ni superman, ki bi z rentgenskimi očmi videl v človekovo srce, in nima tajne policije za nadzor vsakega svojega duhovnika, dan in noč, sedem dni na teden. Tako kot večina nas, ki smo starejši od 50 let, so tudi škofje slabo usposobljeni za ravnanje v primeru spolnih zlorab. Zdaj se morajo/moramo na hitro učiti, kako jih prepoznati in ukrepati. Prepričan sem, da si tudi škofje iskreno želijo, da pomagajo žrtvam in omejijo greh in zločin spolnih zlorab. Kdor si prizadeva za ta cilj, jih bo kritiziral z usmiljenjem, predvsem pa jim bo pomagal, da postanejo boljši. Kdor jih nasprotno kritizira s sovraštvom ali iz škodoželjnosti, pa nič ne doprinese k temu, da bi bilo manj zlorab. Prej nasprotno.

dr. Peter Lah

infokomentarcasnik

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 8. 2019
FS Kres in VS Plamen

Folklorna skupina Kres iz Clevelanda je praznovala 65. obletnico, Vokalna skupina Plamen iz Toronta prihaja v Slovenijo, v Porabju so potekali letošnji Višarski dnevi mladih, v Tinjah govorili o ravnovesju v Evropi.

FS Kres in VS Plamen

Folklorna skupina Kres iz Clevelanda je praznovala 65. obletnico, Vokalna skupina Plamen iz Toronta prihaja v Slovenijo, v Porabju so potekali letošnji Višarski dnevi mladih, v Tinjah govorili o ravnovesju v Evropi.

Matjaž Merljak

inforojaki

Dogodki

VEČ ...|22. 8. 2019
Okrogla miza v Davči: Zahteve glede škode po zvereh

Veliko besed na temo zveri je bilo izrečenih že pred današnjim sestankom pri predsedniku vlade. Med drugim so se minulo soboto v Davči zbrali rejci pašnih živali na Cerkljanskem in v okolici. Civilna iniciativa Cerkno je pripravila okroglo mizo, ki so se je udeležili tudi predstavniki vlade. Več kmetov in predstavnikov občin je predstavilo svoje zahteve zaradi škode po zvereh. Dogajanje je spremljala novinarka Petra Stopar.

Okrogla miza v Davči: Zahteve glede škode po zvereh

Veliko besed na temo zveri je bilo izrečenih že pred današnjim sestankom pri predsedniku vlade. Med drugim so se minulo soboto v Davči zbrali rejci pašnih živali na Cerkljanskem in v okolici. Civilna iniciativa Cerkno je pripravila okroglo mizo, ki so se je udeležili tudi predstavniki vlade. Več kmetov in predstavnikov občin je predstavilo svoje zahteve zaradi škode po zvereh. Dogajanje je spremljala novinarka Petra Stopar.

Petra Stopar

kmetijstvopolitika

Duhovna misel

VEČ ...|24. 8. 2019
Uganete? Veste? Poznate?

Natanael ga vpraša: Od kod me poznaš? Jezus mu odgovori: Preden te je Filip poklical, ko si bil pod smokvinim drevesom, sem te videl. (Jn 1, 48)

Uganete? Veste? Poznate?

Natanael ga vpraša: Od kod me poznaš? Jezus mu odgovori: Preden te je Filip poklical, ko si bil pod smokvinim drevesom, sem te videl. (Jn 1, 48)

Gregor Čušin

duhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|25. 8. 2019
Na obisku na kmetiji Šteharnik na Tolstem vrhu nad Ravnami na Koroškem

V bližini kmetije se nahaja tudi eden od naših oddajnikov. Spoznali smo njen utrip, izzive, ki se postavljajo pred mladega gospodarja Marka in mlada kmetica Marjeta Šteharnik, pa bo spregovorila o poslanstvu, ki ga je v letu 2018 opravljala.

Na obisku na kmetiji Šteharnik na Tolstem vrhu nad Ravnami na Koroškem

V bližini kmetije se nahaja tudi eden od naših oddajnikov. Spoznali smo njen utrip, izzive, ki se postavljajo pred mladega gospodarja Marka in mlada kmetica Marjeta Šteharnik, pa bo spregovorila o poslanstvu, ki ga je v letu 2018 opravljala.

Robert Božič

kmetijstvo

Naš pogled

VEČ ...|20. 8. 2019
Je turizem v Ljubljani ušel z vrvice?

Avtor v komnetarju razmišlja o negativnih vplivih množičnega turizma v Ljubljani. Tega vidi kot spodbujevalnik rasti cen in padca kakovosti gostinskih storitev v centru prestolnice. Hkrati pa opozarja na negativne vplive turizma na nepremičninski trg.

Je turizem v Ljubljani ušel z vrvice?

Avtor v komnetarju razmišlja o negativnih vplivih množičnega turizma v Ljubljani. Tega vidi kot spodbujevalnik rasti cen in padca kakovosti gostinskih storitev v centru prestolnice. Hkrati pa opozarja na negativne vplive turizma na nepremičninski trg.

Andrej Šinko

komentar

O klasiki drugače

VEČ ...|25. 8. 2019
Druga iz niza oddaj z Marijinimi pesmimi in Večernice v čast Materi Božji, Claudija Monteverdija.

V drugi iz niza oddaj z Marijinimi pesmimi smo slišali razlago treh ljudskih pesmi (Češčena, Milostna si ti, Češčena bodi, o Kraljica, Danes odprto je sveto nebo), v nadaljevanju pa še Večernice v čast Materi Božji, Claudia Monteverdia.

Druga iz niza oddaj z Marijinimi pesmimi in Večernice v čast Materi Božji, Claudija Monteverdija.

V drugi iz niza oddaj z Marijinimi pesmimi smo slišali razlago treh ljudskih pesmi (Češčena, Milostna si ti, Češčena bodi, o Kraljica, Danes odprto je sveto nebo), v nadaljevanju pa še Večernice v čast Materi Božji, Claudia Monteverdia.

Tadej Sadar, dr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Moja zgodba

VEČ ...|25. 8. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Drago Jančar, Alenka Puhar

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Dragu Jančarju (prebrala Andreja Valeč Zver) in Alenki Puhar.

Temna stran mesec II 20 let kasneje - Drago Jančar, Alenka Puhar

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Dragu Jančarju (prebrala Andreja Valeč Zver) in Alenki Puhar.

Jože Bartolj

Drago JančarAlenka Puhar

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|25. 8. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pojdite in učite

VEČ ...|25. 8. 2019
Migracije in projekt MIND

MIND je 3-letni projekt, sofinanciran s strani Evropske komisije in Ministrstva za zunanje zadeve RS, prek katerega si partnerske organizacije Karitas prizadevajo za povečanje ozaveščenosti javnosti o razvojni problematiki ter spodbujale globalno učenje znotraj Evropske Unije. O migracijah in omenjenem projektu se ej Jure Sešek v Burundiju pogovarjal s predstavnico Slovenske Karitas Jano Lampe.

Migracije in projekt MIND

MIND je 3-letni projekt, sofinanciran s strani Evropske komisije in Ministrstva za zunanje zadeve RS, prek katerega si partnerske organizacije Karitas prizadevajo za povečanje ozaveščenosti javnosti o razvojni problematiki ter spodbujale globalno učenje znotraj Evropske Unije. O migracijah in omenjenem projektu se ej Jure Sešek v Burundiju pogovarjal s predstavnico Slovenske Karitas Jano Lampe.

Jure Sešek

Burundi 2019družbamisijonimigracijeAfrika

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|25. 8. 2019
Predstavitev Socialnega tedna

V oddaji z begunsko, migracijsko in razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce (JRS) Slovenije, smo tokrat gostili direktorja Socialne akademije Mateja Cepina, ki je predstavil septembrski, že 11. Socialni teden v Slovenije, pri katerem sodeluje tudi JRS z direktorjem p. Robinom Schweigerjem.

Predstavitev Socialnega tedna

V oddaji z begunsko, migracijsko in razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce (JRS) Slovenije, smo tokrat gostili direktorja Socialne akademije Mateja Cepina, ki je predstavil septembrski, že 11. Socialni teden v Slovenije, pri katerem sodeluje tudi JRS z direktorjem p. Robinom Schweigerjem.

JRS

infobeguncijrs