Sedmega oktobra je minilo eno leto od strahotnega terorističnega napada z imenom »Potop Al Aksa«, s katerim je palestinsko islamistično gibanje Hamas zadalo Izraelu eno najhujših ran v njegovi zgodovini. Izraelsko družbo, sicer vajeno življenja v senci terorizma, je pretresel občutek eksistencialne ogroženosti in obkoljenosti s sovražniki, katerih cilj je izbrisati judovsko prisotnost »od reke do morja«.
Tako je svoje razmišljanje začel Rok Blažič. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh katoliškega tednika Družina.
Sedmega oktobra je minilo eno leto od strahotnega terorističnega napada z imenom »Potop Al Aksa«, s katerim je palestinsko islamistično gibanje Hamas zadalo Izraelu eno najhujših ran v njegovi zgodovini. Izraelsko družbo, sicer vajeno življenja v senci terorizma, je pretresel občutek eksistencialne ogroženosti in obkoljenosti s sovražniki, katerih cilj je izbrisati judovsko prisotnost »od reke do morja«.
Tako je svoje razmišljanje začel Rok Blažič. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh katoliškega tednika Družina.
Gre za prvi intervju s predsednico države na našem radiu po nastopu mandata, zato smo osvetlili nekaj njenih načrtov in slišali stališča do domačega in tujega dogajanja. Osredotočili smo se na njeno delo in vizijo. Pogovarjali smo se o kulturni dediščini Slovenije, sodelovanju med političnimi poli, strateških reformah, davčni reformi, kakovostni zdravstveni oskrbi, humanitarnih organizacijah ter nevarnostih za demokracijo. Dotaknili smo se tudi vojne v Ukrajini in poudarili pomen strpnosti, razumevanja, ljubezni, spoštovanja ter sprejemanja raznolikosti. Vabljeni k poslušanju.
Gre za prvi intervju s predsednico države na našem radiu po nastopu mandata, zato smo osvetlili nekaj njenih načrtov in slišali stališča do domačega in tujega dogajanja. Osredotočili smo se na njeno delo in vizijo. Pogovarjali smo se o kulturni dediščini Slovenije, sodelovanju med političnimi poli, strateških reformah, davčni reformi, kakovostni zdravstveni oskrbi, humanitarnih organizacijah ter nevarnostih za demokracijo. Dotaknili smo se tudi vojne v Ukrajini in poudarili pomen strpnosti, razumevanja, ljubezni, spoštovanja ter sprejemanja raznolikosti. Vabljeni k poslušanju.
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.
Odkrijte skrivnostno in ganljivo zgodbo skrite grozote v slovenski zgodovini z razstavo »3450 umorjenih: Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin«. Razstava razkriva tragične usode 3450 moških, umorjenih v nepojasnjenih okoliščinah po koncu druge svetovne vojne, skozi arheološke izkope, osebne predmete žrtev in zgodovinske analize. Ta dogodek prinaša v ospredje temne dele naše preteklosti in odpira vrata spravi in razumevanju. Pridružite se nam in se dotaknite koščka skrite zgodovine, ki je oblikoval našo sedanjost. Besedilo lahko tudi preberete na casnik.si.
Odkrijte skrivnostno in ganljivo zgodbo skrite grozote v slovenski zgodovini z razstavo »3450 umorjenih: Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin«. Razstava razkriva tragične usode 3450 moških, umorjenih v nepojasnjenih okoliščinah po koncu druge svetovne vojne, skozi arheološke izkope, osebne predmete žrtev in zgodovinske analize. Ta dogodek prinaša v ospredje temne dele naše preteklosti in odpira vrata spravi in razumevanju. Pridružite se nam in se dotaknite koščka skrite zgodovine, ki je oblikoval našo sedanjost. Besedilo lahko tudi preberete na casnik.si.
Viktor Blažič je bil avtor s pristranskimi poročili o Bližnjem vzhodu, ki so razkrila manipulacije v medijih med Jom Kipursko vojno leta 1973. Kljub cenzuri je vztrajal pri objavljanju resnice, kar je sprožilo konflikt z vodstvom uredništva.
Viktor Blažič je bil avtor s pristranskimi poročili o Bližnjem vzhodu, ki so razkrila manipulacije v medijih med Jom Kipursko vojno leta 1973. Kljub cenzuri je vztrajal pri objavljanju resnice, kar je sprožilo konflikt z vodstvom uredništva.
Ruska vojska je v zadnjih 24 urah v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine izvedla približno sto napadov, od tega skoraj polovico v okolici mesta Marijinka, ki je skupaj z območjem okrog nedavno zavzetega mesta Avdijivka postalo novo žarišče na fronti, je sporočila ukrajinska vojska. Dodaja, da ruska vojska v zadnjih dneh krepi napade na vzhodu države, kjer naj bi zavzela tudi vas Pobeda. Okrog 30 napadov ruskih sil so zabeležili tudi v okolici mest Bahmut in Liman, severno od Donecka. 24. februarja bosta minili dve leti od začetka ruske agresije na Ukrajino. Tanja Dominko je za komentar poklicala upokojenega veleposlanika dr. Boža Cerarja.
Ruska vojska je v zadnjih 24 urah v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine izvedla približno sto napadov, od tega skoraj polovico v okolici mesta Marijinka, ki je skupaj z območjem okrog nedavno zavzetega mesta Avdijivka postalo novo žarišče na fronti, je sporočila ukrajinska vojska. Dodaja, da ruska vojska v zadnjih dneh krepi napade na vzhodu države, kjer naj bi zavzela tudi vas Pobeda. Okrog 30 napadov ruskih sil so zabeležili tudi v okolici mest Bahmut in Liman, severno od Donecka. 24. februarja bosta minili dve leti od začetka ruske agresije na Ukrajino. Tanja Dominko je za komentar poklicala upokojenega veleposlanika dr. Boža Cerarja.
Prisluhnili smo mislim misjonark v Ukrajini s. Marte Meško in s. Barbare Peterlin s katerima se je pred dnevi ob obisku pogovarjala sodelavka s Slovenske karitas Jana Lampe. Zanimalo jo je trenutno stanje v Ukrajini, v zimskem Kijevu, ter kako tamkajšnji “danes” doživljajo sestre.
Prisluhnili smo mislim misjonark v Ukrajini s. Marte Meško in s. Barbare Peterlin s katerima se je pred dnevi ob obisku pogovarjala sodelavka s Slovenske karitas Jana Lampe. Zanimalo jo je trenutno stanje v Ukrajini, v zimskem Kijevu, ter kako tamkajšnji “danes” doživljajo sestre.
Tine Rutar izpostavlja percepcijo dvojnih meril v Sloveniji, primerjajoč medijski in politični odziv na zažiganje mavrične zastave in vandaliziranje zastavic, ki so simbolizirale nerojene otroke. Komentar obravnava pomanjkanje enakopravnega obravnavanja različnih družbenih vprašanj, s posebnim poudarkom na temah LGBT pravic in svetosti življenja. Poslušajte podkast za podrobnejši vpogled v to, kako se v Sloveniji soočamo s tematiko dvojnih meril.
Tine Rutar izpostavlja percepcijo dvojnih meril v Sloveniji, primerjajoč medijski in politični odziv na zažiganje mavrične zastave in vandaliziranje zastavic, ki so simbolizirale nerojene otroke. Komentar obravnava pomanjkanje enakopravnega obravnavanja različnih družbenih vprašanj, s posebnim poudarkom na temah LGBT pravic in svetosti življenja. Poslušajte podkast za podrobnejši vpogled v to, kako se v Sloveniji soočamo s tematiko dvojnih meril.
Gosta oddaje zakonca Perko sta govorila o tem, kako najti smisel, naštela sta tudi nekaj koristnih knjižnih naslovov.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 21. november 2024 ob 05-ih
V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.
Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.
V oddaji Naš gost je bil z nami dr. Avguštin Mencinger. Bil je poslanec prvega sklica slovenskega parlamenta. Kot zdravnik, tudi v klubih in reprezentancah, je bil udeleženec treh olimpijskih iger. Deluje na športnem, kulturnem in turističnem področju. Bil je župnijski ključar v Radovljici, je malteški vitez in prejemnik različnih priznanj. Spoznajte častnega občana, ki je tudi izvrsten pripovedovalec zgodb in zanimivih doživetij z res različnih področij.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
V Ljubljani so prejšnji teden pripravili tradicionalno mednarodno konferenco “Dan inovacij, letos z naslovom “Življenje in delo v zdravem okolju”. Med pripravljavci je bil tudi dr. Igor Kovač z Inštituta Jožef Stefan.
Jutranjo Svetovalnico smo tokrat posvetili bontonu. Z nami je bila strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk, ki je odgovarjala tudi na vprašanja poslušalcev.