Komentar Časnik.si

VEČ ...|12. 5. 2021
Franc Mihič: Angela Vode si zasluži spomenik za predano služenje narodu

Komentator izpostavlja pomanjkljivo poročanje o življenju in pomenu Angele Vode, ki poleg tega, da je bila slovenska intelektualka, borka za slovenske narodne pravice, defektologinja, učiteljica prizadetih otrok, pobudnica gibanja za pravice žensk, socialistka, tudi ena prvih komunistk, ki je bila v sporu z vodstvom KPS in bila kmalu po začetku vojne izključena iz partije. Obtožena je bila narodnega izdajstva, obsojena na zaporno kazen; po izpustitvi pa so ji bile odvzete državljanske pravice in UDBA jo je do smrti nadzorovala. Je avtorica knjige Skriti spomini, kjer med drugim opiše zakulisna dogajanja v komunistični partiji. Komentator meni, da bi morali njen pogum in vztrajnost bolj spoštovati.

Franc Mihič: Angela Vode si zasluži spomenik za predano služenje narodu

Komentator izpostavlja pomanjkljivo poročanje o življenju in pomenu Angele Vode, ki poleg tega, da je bila slovenska intelektualka, borka za slovenske narodne pravice, defektologinja, učiteljica prizadetih otrok, pobudnica gibanja za pravice žensk, socialistka, tudi ena prvih komunistk, ki je bila v sporu z vodstvom KPS in bila kmalu po začetku vojne izključena iz partije. Obtožena je bila narodnega izdajstva, obsojena na zaporno kazen; po izpustitvi pa so ji bile odvzete državljanske pravice in UDBA jo je do smrti nadzorovala. Je avtorica knjige Skriti spomini, kjer med drugim opiše zakulisna dogajanja v komunistični partiji. Komentator meni, da bi morali njen pogum in vztrajnost bolj spoštovati.

komentarSkriti spominikomunistična partijaUDBAdruga svetovna vojnaresnica

Komentar Časnik.si

Franc Mihič: Angela Vode si zasluži spomenik za predano služenje narodu

Komentator izpostavlja pomanjkljivo poročanje o življenju in pomenu Angele Vode, ki poleg tega, da je bila slovenska intelektualka, borka za slovenske narodne pravice, defektologinja, učiteljica prizadetih otrok, pobudnica gibanja za pravice žensk, socialistka, tudi ena prvih komunistk, ki je bila v sporu z vodstvom KPS in bila kmalu po začetku vojne izključena iz partije. Obtožena je bila narodnega izdajstva, obsojena na zaporno kazen; po izpustitvi pa so ji bile odvzete državljanske pravice in UDBA jo je do smrti nadzorovala. Je avtorica knjige Skriti spomini, kjer med drugim opiše zakulisna dogajanja v komunistični partiji. Komentator meni, da bi morali njen pogum in vztrajnost bolj spoštovati.

VEČ ...|12. 5. 2021
Franc Mihič: Angela Vode si zasluži spomenik za predano služenje narodu

Komentator izpostavlja pomanjkljivo poročanje o življenju in pomenu Angele Vode, ki poleg tega, da je bila slovenska intelektualka, borka za slovenske narodne pravice, defektologinja, učiteljica prizadetih otrok, pobudnica gibanja za pravice žensk, socialistka, tudi ena prvih komunistk, ki je bila v sporu z vodstvom KPS in bila kmalu po začetku vojne izključena iz partije. Obtožena je bila narodnega izdajstva, obsojena na zaporno kazen; po izpustitvi pa so ji bile odvzete državljanske pravice in UDBA jo je do smrti nadzorovala. Je avtorica knjige Skriti spomini, kjer med drugim opiše zakulisna dogajanja v komunistični partiji. Komentator meni, da bi morali njen pogum in vztrajnost bolj spoštovati.

Franc Mihič

komentarSkriti spominikomunistična partijaUDBAdruga svetovna vojnaresnica

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|11. 4. 2021
Fokolarin Robert Chelhod o razmerah v Siriji

Rodovitna dežela Sirija je po desetih letih vojne popolnoma uničena. Ljudje izgubljajo upanje, več kot 80 odstotkov jih živi pod pragom revščine.
Fokolarin Robert Chelhod je v Siriji živel od leta 1990 do 2008, ko je to še bila dežela blagostanja in miru. Pred štirimi leti se je vrnil v Alep, kjer se srečuje s tragičnimi razmerami: milijoni ljudi, ki so izgubili vse; milijoni izseljenih v bližnje države; več kot pol milijona izgubljenih življenj. Tisti, ki so ostali, se borijo z revščino in pomanjkanjem osnovnih javnih storitev, predvsem v zdravstvu in šolstvu. Poklicali smo ga in povprašali, kakšno je tam življenje, kaj ljudem prinaša Cerkev, kako jim pomagajo.

Fokolarin Robert Chelhod o razmerah v Siriji

Rodovitna dežela Sirija je po desetih letih vojne popolnoma uničena. Ljudje izgubljajo upanje, več kot 80 odstotkov jih živi pod pragom revščine.
Fokolarin Robert Chelhod je v Siriji živel od leta 1990 do 2008, ko je to še bila dežela blagostanja in miru. Pred štirimi leti se je vrnil v Alep, kjer se srečuje s tragičnimi razmerami: milijoni ljudi, ki so izgubili vse; milijoni izseljenih v bližnje države; več kot pol milijona izgubljenih življenj. Tisti, ki so ostali, se borijo z revščino in pomanjkanjem osnovnih javnih storitev, predvsem v zdravstvu in šolstvu. Poklicali smo ga in povprašali, kakšno je tam življenje, kaj ljudem prinaša Cerkev, kako jim pomagajo.

cerkevinfoduhovnostSirijavojnastiska

Iz življenja vesoljne Cerkve

Fokolarin Robert Chelhod o razmerah v Siriji

Rodovitna dežela Sirija je po desetih letih vojne popolnoma uničena. Ljudje izgubljajo upanje, več kot 80 odstotkov jih živi pod pragom revščine.
Fokolarin Robert Chelhod je v Siriji živel od leta 1990 do 2008, ko je to še bila dežela blagostanja in miru. Pred štirimi leti se je vrnil v Alep, kjer se srečuje s tragičnimi razmerami: milijoni ljudi, ki so izgubili vse; milijoni izseljenih v bližnje države; več kot pol milijona izgubljenih življenj. Tisti, ki so ostali, se borijo z revščino in pomanjkanjem osnovnih javnih storitev, predvsem v zdravstvu in šolstvu. Poklicali smo ga in povprašali, kakšno je tam življenje, kaj ljudem prinaša Cerkev, kako jim pomagajo.

VEČ ...|11. 4. 2021
Fokolarin Robert Chelhod o razmerah v Siriji

Rodovitna dežela Sirija je po desetih letih vojne popolnoma uničena. Ljudje izgubljajo upanje, več kot 80 odstotkov jih živi pod pragom revščine.
Fokolarin Robert Chelhod je v Siriji živel od leta 1990 do 2008, ko je to še bila dežela blagostanja in miru. Pred štirimi leti se je vrnil v Alep, kjer se srečuje s tragičnimi razmerami: milijoni ljudi, ki so izgubili vse; milijoni izseljenih v bližnje države; več kot pol milijona izgubljenih življenj. Tisti, ki so ostali, se borijo z revščino in pomanjkanjem osnovnih javnih storitev, predvsem v zdravstvu in šolstvu. Poklicali smo ga in povprašali, kakšno je tam življenje, kaj ljudem prinaša Cerkev, kako jim pomagajo.

Marjana Debevec

cerkevinfoduhovnostSirijavojnastiska

Komentar Časnik.si

VEČ ...|24. 3. 2021
Andrej Tomelj: Branitelji iz osamosvojitvene vojne na Trgu mladinskih delovnih brigad

V komentarju avtor razmišlja o anahronističnem poimenovanju trgov v Ljubljani in postavitvi spomenikov. Spodbuja h kritični drži in usklajenem poimenovanju trgov in parkov. Predlaga tudi odstranitev spomenika Borisa Kidriča, ki ne sodi v Park Sveta Evrope ter nagovarja k sanaciji parka in zasaditvi eksotičnih dreves, ki so rasla tam pred ero malikovanja revolucionarjev.

Andrej Tomelj: Branitelji iz osamosvojitvene vojne na Trgu mladinskih delovnih brigad

V komentarju avtor razmišlja o anahronističnem poimenovanju trgov v Ljubljani in postavitvi spomenikov. Spodbuja h kritični drži in usklajenem poimenovanju trgov in parkov. Predlaga tudi odstranitev spomenika Borisa Kidriča, ki ne sodi v Park Sveta Evrope ter nagovarja k sanaciji parka in zasaditvi eksotičnih dreves, ki so rasla tam pred ero malikovanja revolucionarjev.

komentarLjubljanaosamosvojitvena vojnaanahronizemspomenikiBoris Kidrič

Komentar Časnik.si

Andrej Tomelj: Branitelji iz osamosvojitvene vojne na Trgu mladinskih delovnih brigad

V komentarju avtor razmišlja o anahronističnem poimenovanju trgov v Ljubljani in postavitvi spomenikov. Spodbuja h kritični drži in usklajenem poimenovanju trgov in parkov. Predlaga tudi odstranitev spomenika Borisa Kidriča, ki ne sodi v Park Sveta Evrope ter nagovarja k sanaciji parka in zasaditvi eksotičnih dreves, ki so rasla tam pred ero malikovanja revolucionarjev.

VEČ ...|24. 3. 2021
Andrej Tomelj: Branitelji iz osamosvojitvene vojne na Trgu mladinskih delovnih brigad

V komentarju avtor razmišlja o anahronističnem poimenovanju trgov v Ljubljani in postavitvi spomenikov. Spodbuja h kritični drži in usklajenem poimenovanju trgov in parkov. Predlaga tudi odstranitev spomenika Borisa Kidriča, ki ne sodi v Park Sveta Evrope ter nagovarja k sanaciji parka in zasaditvi eksotičnih dreves, ki so rasla tam pred ero malikovanja revolucionarjev.

Andrej Tomelj

komentarLjubljanaosamosvojitvena vojnaanahronizemspomenikiBoris Kidrič

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 12. 2019
Slovenski razkol – predstavitev knjige zgodovinarja in novinarja Jožeta Možine

Slovenija je bogatejša za izjemno zgodovinsko delo in znanstveno monografija. Slovenski razkol avtorja Jožeta Možine na poljuden in dokumentiran način ruši tabuje in desetletja vzdrževano ideološko dogmo o enostranski krivdi za slovensko bratomorno vojno. Knjiga so skupaj izdale kar tri Mohorjeve založbe. Celjska, Goriška in Celovška. Da gre za pomemben prispevek k zgodovinskemu orisu takratnega časa sta na predstavitvi poudarila tudi zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Mitja Ferenc.

Slovenski razkol – predstavitev knjige zgodovinarja in novinarja Jožeta Možine

Slovenija je bogatejša za izjemno zgodovinsko delo in znanstveno monografija. Slovenski razkol avtorja Jožeta Možine na poljuden in dokumentiran način ruši tabuje in desetletja vzdrževano ideološko dogmo o enostranski krivdi za slovensko bratomorno vojno. Knjiga so skupaj izdale kar tri Mohorjeve založbe. Celjska, Goriška in Celovška. Da gre za pomemben prispevek k zgodovinskemu orisu takratnega časa sta na predstavitvi poudarila tudi zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Mitja Ferenc.

infopolitikaspominvojnajože možinaknjigaslovenski razkol

Informativni prispevki

Slovenski razkol – predstavitev knjige zgodovinarja in novinarja Jožeta Možine
Slovenija je bogatejša za izjemno zgodovinsko delo in znanstveno monografija. Slovenski razkol avtorja Jožeta Možine na poljuden in dokumentiran način ruši tabuje in desetletja vzdrževano ideološko dogmo o enostranski krivdi za slovensko bratomorno vojno. Knjiga so skupaj izdale kar tri Mohorjeve založbe. Celjska, Goriška in Celovška. Da gre za pomemben prispevek k zgodovinskemu orisu takratnega časa sta na predstavitvi poudarila tudi zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Mitja Ferenc.
VEČ ...|12. 12. 2019
Slovenski razkol – predstavitev knjige zgodovinarja in novinarja Jožeta Možine
Slovenija je bogatejša za izjemno zgodovinsko delo in znanstveno monografija. Slovenski razkol avtorja Jožeta Možine na poljuden in dokumentiran način ruši tabuje in desetletja vzdrževano ideološko dogmo o enostranski krivdi za slovensko bratomorno vojno. Knjiga so skupaj izdale kar tri Mohorjeve založbe. Celjska, Goriška in Celovška. Da gre za pomemben prispevek k zgodovinskemu orisu takratnega časa sta na predstavitvi poudarila tudi zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Mitja Ferenc.

Alen Salihović

infopolitikaspominvojnajože možinaknjigaslovenski razkol

Od slike do besede

VEČ ...|26. 3. 2019
Keith Lowe: Strah in svoboda

Delo govori o posledicah 2. svetovne vojne. Knjigo založbe Modrijan je odlično prevedla Breda Biščak, ki je bila gostja oddaje.

Keith Lowe: Strah in svoboda

Delo govori o posledicah 2. svetovne vojne. Knjigo založbe Modrijan je odlično prevedla Breda Biščak, ki je bila gostja oddaje.

kulturaizobraževanjepolitikavojnaspomin

Od slike do besede

Keith Lowe: Strah in svoboda
Delo govori o posledicah 2. svetovne vojne. Knjigo založbe Modrijan je odlično prevedla Breda Biščak, ki je bila gostja oddaje.
VEČ ...|26. 3. 2019
Keith Lowe: Strah in svoboda
Delo govori o posledicah 2. svetovne vojne. Knjigo založbe Modrijan je odlično prevedla Breda Biščak, ki je bila gostja oddaje.

Mateja Subotičanec

kulturaizobraževanjepolitikavojnaspomin

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 3. 2019
Franci Feltrin: Tito na Sabotinu nas vrača v totalitarni čas

Ogromni napis TITO na Sabotinu še vedno zbuja spomin na povojne dogodke, ko je jugoslovanski komunistični režim pod vodstvom Tita pobil na tisoče italijanskih državljanov. To je ovira za dobre medsosedske odnose med Italijo in Slovenijo. Žal italijanski državljani ne vedo dovolj o fašističnem nasilju, ki so ga bili deležni Slovenci. Sovraštvo rodi sovraštvo. Zgradimo raje ogromno katedralo, ki naj postane dom vseh vojnih in povojnih žrtev - v opomin današnjim in prihodnjim rodovom, ter v spodbudo za dobre sosedske odnose.

Franci Feltrin: Tito na Sabotinu nas vrača v totalitarni čas

Ogromni napis TITO na Sabotinu še vedno zbuja spomin na povojne dogodke, ko je jugoslovanski komunistični režim pod vodstvom Tita pobil na tisoče italijanskih državljanov. To je ovira za dobre medsosedske odnose med Italijo in Slovenijo. Žal italijanski državljani ne vedo dovolj o fašističnem nasilju, ki so ga bili deležni Slovenci. Sovraštvo rodi sovraštvo. Zgradimo raje ogromno katedralo, ki naj postane dom vseh vojnih in povojnih žrtev - v opomin današnjim in prihodnjim rodovom, ter v spodbudo za dobre sosedske odnose.

Italijavojna

Komentar Časnik.si

Franci Feltrin: Tito na Sabotinu nas vrača v totalitarni čas
Ogromni napis TITO na Sabotinu še vedno zbuja spomin na povojne dogodke, ko je jugoslovanski komunistični režim pod vodstvom Tita pobil na tisoče italijanskih državljanov. To je ovira za dobre medsosedske odnose med Italijo in Slovenijo. Žal italijanski državljani ne vedo dovolj o fašističnem nasilju, ki so ga bili deležni Slovenci. Sovraštvo rodi sovraštvo. Zgradimo raje ogromno katedralo, ki naj postane dom vseh vojnih in povojnih žrtev - v opomin današnjim in prihodnjim rodovom, ter v spodbudo za dobre sosedske odnose.
VEČ ...|13. 3. 2019
Franci Feltrin: Tito na Sabotinu nas vrača v totalitarni čas
Ogromni napis TITO na Sabotinu še vedno zbuja spomin na povojne dogodke, ko je jugoslovanski komunistični režim pod vodstvom Tita pobil na tisoče italijanskih državljanov. To je ovira za dobre medsosedske odnose med Italijo in Slovenijo. Žal italijanski državljani ne vedo dovolj o fašističnem nasilju, ki so ga bili deležni Slovenci. Sovraštvo rodi sovraštvo. Zgradimo raje ogromno katedralo, ki naj postane dom vseh vojnih in povojnih žrtev - v opomin današnjim in prihodnjim rodovom, ter v spodbudo za dobre sosedske odnose.

Franci Feltrin

Italijavojna

Moja zgodba

VEČ ...|2. 9. 2018
Pričevanje Marijete Kozlovič iz časa vojne za obranitev slovenske osamosvojitve

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju o času osamosvojitve iz leta 1991. Marijeta Kozlovič iz Kopra nam povedala zgodbo o tem, kako se je je v času vojne skupaj z bratom iz Lokavca pri Ajdovščini odpravila na Vrhniko, kjer je vojsko služil njen nečak Zvone Kompara. Ta je nato uspešno pobegnil iz JLA in se pridružil Teritorialni obrambi.

Pričevanje Marijete Kozlovič iz časa vojne za obranitev slovenske osamosvojitve

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju o času osamosvojitve iz leta 1991. Marijeta Kozlovič iz Kopra nam povedala zgodbo o tem, kako se je je v času vojne skupaj z bratom iz Lokavca pri Ajdovščini odpravila na Vrhniko, kjer je vojsko služil njen nečak Zvone Kompara. Ta je nato uspešno pobegnil iz JLA in se pridružil Teritorialni obrambi.

marijeta kozlovičvojna za Slovenijo

Moja zgodba

Pričevanje Marijete Kozlovič iz časa vojne za obranitev slovenske osamosvojitve
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju o času osamosvojitve iz leta 1991. Marijeta Kozlovič iz Kopra nam povedala zgodbo o tem, kako se je je v času vojne skupaj z bratom iz Lokavca pri Ajdovščini odpravila na Vrhniko, kjer je vojsko služil njen nečak Zvone Kompara. Ta je nato uspešno pobegnil iz JLA in se pridružil Teritorialni obrambi.
VEČ ...|2. 9. 2018
Pričevanje Marijete Kozlovič iz časa vojne za obranitev slovenske osamosvojitve
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju o času osamosvojitve iz leta 1991. Marijeta Kozlovič iz Kopra nam povedala zgodbo o tem, kako se je je v času vojne skupaj z bratom iz Lokavca pri Ajdovščini odpravila na Vrhniko, kjer je vojsko služil njen nečak Zvone Kompara. Ta je nato uspešno pobegnil iz JLA in se pridružil Teritorialni obrambi.

Jože Bartolj

marijeta kozlovičvojna za Slovenijo

Moja zgodba

VEČ ...|8. 7. 2018
Dr. Andrej Gosar in konec prve svetovne vojne

Ob 100 letnici konca prve svetovne vojne, spoznavamo nekatere usode slovenskih vojakov, ki so umirali na različnih evropskih frontah. Mag. Marko Štepec, kustos muzeja novejše zgodovine Slovenije nam je tokrat predstavil zgodbo rezervnega podporočnika dr. Andreja Gosarja, ki je kasneje napisal znano knjigo Za nov družbeni red. Gosar v zapisu opisuje zgodbo vračanja slovenskih vojakov po koncu vojne iz ujetništva v domovino.

Dr. Andrej Gosar in konec prve svetovne vojne

Ob 100 letnici konca prve svetovne vojne, spoznavamo nekatere usode slovenskih vojakov, ki so umirali na različnih evropskih frontah. Mag. Marko Štepec, kustos muzeja novejše zgodovine Slovenije nam je tokrat predstavil zgodbo rezervnega podporočnika dr. Andreja Gosarja, ki je kasneje napisal znano knjigo Za nov družbeni red. Gosar v zapisu opisuje zgodbo vračanja slovenskih vojakov po koncu vojne iz ujetništva v domovino.

izobraževanjespomindr. andrej gosarspominiprva svetovna vojna

Moja zgodba

Dr. Andrej Gosar in konec prve svetovne vojne
Ob 100 letnici konca prve svetovne vojne, spoznavamo nekatere usode slovenskih vojakov, ki so umirali na različnih evropskih frontah. Mag. Marko Štepec, kustos muzeja novejše zgodovine Slovenije nam je tokrat predstavil zgodbo rezervnega podporočnika dr. Andreja Gosarja, ki je kasneje napisal znano knjigo Za nov družbeni red. Gosar v zapisu opisuje zgodbo vračanja slovenskih vojakov po koncu vojne iz ujetništva v domovino.
VEČ ...|8. 7. 2018
Dr. Andrej Gosar in konec prve svetovne vojne
Ob 100 letnici konca prve svetovne vojne, spoznavamo nekatere usode slovenskih vojakov, ki so umirali na različnih evropskih frontah. Mag. Marko Štepec, kustos muzeja novejše zgodovine Slovenije nam je tokrat predstavil zgodbo rezervnega podporočnika dr. Andreja Gosarja, ki je kasneje napisal znano knjigo Za nov družbeni red. Gosar v zapisu opisuje zgodbo vračanja slovenskih vojakov po koncu vojne iz ujetništva v domovino.

Jože Bartolj

izobraževanjespomindr. andrej gosarspominiprva svetovna vojna

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|21. 6. 2021
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 21. junij 2021 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 21. junij 2021 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Pogovor o

VEČ ...|16. 6. 2021
Poraba energije, njeno pridobivanje in vpliv na okolje

Človeštvo je zelo odvisno od energije, vajeno je udobja ogrevanih stanovanj, rabe avtomobilov, naprav in pripomočkov, vse je narejeno na dotik po sistemu takoj in zdaj … Kaj to pomeni z vidika porabe energije, načinov njenega pridobivanja in predvsem varstva okolja tako doma kot v svetu? O dejstvih in možnostih bodo govorili predsednik uprave Gen-I Robert Golob, univerzitetni profesor in grosupeljski župan Peter Verlič in nekdanji evropski poslanec Lojze Peterle.

Poraba energije, njeno pridobivanje in vpliv na okolje

Človeštvo je zelo odvisno od energije, vajeno je udobja ogrevanih stanovanj, rabe avtomobilov, naprav in pripomočkov, vse je narejeno na dotik po sistemu takoj in zdaj … Kaj to pomeni z vidika porabe energije, načinov njenega pridobivanja in predvsem varstva okolja tako doma kot v svetu? O dejstvih in možnostih bodo govorili predsednik uprave Gen-I Robert Golob, univerzitetni profesor in grosupeljski župan Peter Verlič in nekdanji evropski poslanec Lojze Peterle.

Silvestra Sadar

politikaenergijaokolje

Duhovna misel

VEČ ...|21. 6. 2021
Kdo je glavni?

Današnji god sv. Alojzija prinaša tudi to možnost dnevnega branja …

Kdo je glavni?

Današnji god sv. Alojzija prinaša tudi to možnost dnevnega branja …

Marko Drevenšek

duhovnost

Sol in luč

VEČ ...|15. 6. 2021
Tadej Pogačar: Kaj sta o njem povedala njegova starša, Marjeta in Mirko Pogačar?

Mesec, ko praznuje naša domovina, smo želeli obeležiti tudi v oddaji Sol in luč. Ideja z gostoma se je ponudila kar sama. Starša vrhunskega športnika gotovo vesta kaj o vztrajnosti, potrpežljivosti, spoštovanju, skratka o vrednotah, ki so temelj za vsakršen smisel.

Tadej Pogačar: Kaj sta o njem povedala njegova starša, Marjeta in Mirko Pogačar?

Mesec, ko praznuje naša domovina, smo želeli obeležiti tudi v oddaji Sol in luč. Ideja z gostoma se je ponudila kar sama. Starša vrhunskega športnika gotovo vesta kaj o vztrajnosti, potrpežljivosti, spoštovanju, skratka o vrednotah, ki so temelj za vsakršen smisel.

Tadej Sadar

mladiodnosišport

Svetovalnica

VEČ ...|21. 6. 2021
Nega las

V Svetovalnici smo tokrat spregovorili o negi las v poletnem času, v našem studiu je bila Maja Jerkič.

Nega las

V Svetovalnici smo tokrat spregovorili o negi las v poletnem času, v našem studiu je bila Maja Jerkič.

Tanja Dominko

svetovanje

Zgodbe za otroke

VEČ ...|20. 6. 2021
Polpetelinček

Pravljica iz Portorika pripoveduje zgodbo o majhnem, porednem petelinčku. In kako nenavaden je bil! Imel je samo eno oko, eno nogo in eno perut. Pravzaprav je bil samo polovica petelinčka. No, saj vse to ste vedeli že po naslovu, kajne? Ostalo vam pa pove Jure …

Polpetelinček

Pravljica iz Portorika pripoveduje zgodbo o majhnem, porednem petelinčku. In kako nenavaden je bil! Imel je samo eno oko, eno nogo in eno perut. Pravzaprav je bil samo polovica petelinčka. No, saj vse to ste vedeli že po naslovu, kajne? Ostalo vam pa pove Jure …

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 6. 2021
Nagrade Zveze kulturnih društev Ljubljana - 10. Glasbena olimpijada

Nagrade Zveze kulturnih društev Ljubljana - 10. Glasbena olimpijada

Jože Bartolj

kultura

Spominjamo se

VEČ ...|21. 6. 2021
Spominjamo se dne 21. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 21. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Iz Betanije

VEČ ...|21. 6. 2021
Teden v tišini

Mnogi se odločijo en poletni teden preživeti v tišini.
Gojijo jo pri jezuitih, o tem v tokratni oddaji.

Teden v tišini

Mnogi se odločijo en poletni teden preživeti v tišini.
Gojijo jo pri jezuitih, o tem v tokratni oddaji.

Mateja Subotičanec

duhovnostsvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|21. 6. 2021
Nega las

V Svetovalnici smo tokrat spregovorili o negi las v poletnem času, v našem studiu je bila Maja Jerkič.

Nega las

V Svetovalnici smo tokrat spregovorili o negi las v poletnem času, v našem studiu je bila Maja Jerkič.

Tanja Dominko

svetovanje