Pogovor o

VEČ ...|11. 5. 2022
Bo EU ostala močna pred številnim izziv, ki so pred njo?

V Pogovoru o smo tokrat spregovorili o prihodnosti Evropske unije. Na Dan Evropske se je sklenila konferenca o prihodnosti Evrope. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in francoski predsednik Emmanuel Macron sta se zavzela za spremembo pogodb, 13 držav članic, tudi Slovenija, pa je do tega zadržanih. Zanimalo nas je, kaj je konferenca prinesla, kaj za EU pomeni vojna v Ukrajini, kako se spopasti z zelenim prehodom, pa tudi vprašanji migracij in vladavine prava ostajata visoko na lestvici aktualnih tem. O tem smo se pogovarjali z vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jernejo Jug Jerše, profesorjem za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jernejem Letnarjem Černičem in evropsko poslanko Ljudmilo Novak.

 

Bo EU ostala močna pred številnim izziv, ki so pred njo?

V Pogovoru o smo tokrat spregovorili o prihodnosti Evropske unije. Na Dan Evropske se je sklenila konferenca o prihodnosti Evrope. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in francoski predsednik Emmanuel Macron sta se zavzela za spremembo pogodb, 13 držav članic, tudi Slovenija, pa je do tega zadržanih. Zanimalo nas je, kaj je konferenca prinesla, kaj za EU pomeni vojna v Ukrajini, kako se spopasti z zelenim prehodom, pa tudi vprašanji migracij in vladavine prava ostajata visoko na lestvici aktualnih tem. O tem smo se pogovarjali z vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jernejo Jug Jerše, profesorjem za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jernejem Letnarjem Černičem in evropsko poslanko Ljudmilo Novak.

 

poeupolitikaslovenijavojnaukrajinamigracijezeleni prehod

Pogovor o

Bo EU ostala močna pred številnim izziv, ki so pred njo?

V Pogovoru o smo tokrat spregovorili o prihodnosti Evropske unije. Na Dan Evropske se je sklenila konferenca o prihodnosti Evrope. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in francoski predsednik Emmanuel Macron sta se zavzela za spremembo pogodb, 13 držav članic, tudi Slovenija, pa je do tega zadržanih. Zanimalo nas je, kaj je konferenca prinesla, kaj za EU pomeni vojna v Ukrajini, kako se spopasti z zelenim prehodom, pa tudi vprašanji migracij in vladavine prava ostajata visoko na lestvici aktualnih tem. O tem smo se pogovarjali z vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jernejo Jug Jerše, profesorjem za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jernejem Letnarjem Černičem in evropsko poslanko Ljudmilo Novak.

 

VEČ ...|11. 5. 2022
Bo EU ostala močna pred številnim izziv, ki so pred njo?

V Pogovoru o smo tokrat spregovorili o prihodnosti Evropske unije. Na Dan Evropske se je sklenila konferenca o prihodnosti Evrope. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in francoski predsednik Emmanuel Macron sta se zavzela za spremembo pogodb, 13 držav članic, tudi Slovenija, pa je do tega zadržanih. Zanimalo nas je, kaj je konferenca prinesla, kaj za EU pomeni vojna v Ukrajini, kako se spopasti z zelenim prehodom, pa tudi vprašanji migracij in vladavine prava ostajata visoko na lestvici aktualnih tem. O tem smo se pogovarjali z vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jernejo Jug Jerše, profesorjem za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jernejem Letnarjem Černičem in evropsko poslanko Ljudmilo Novak.

 

Alen Salihović

poeupolitikaslovenijavojnaukrajinamigracijezeleni prehod

Globine

VEČ ...|10. 5. 2022
Vojna nikoli nima smisla

Vojna je oborožen in krvav spopad med organiziranimi skupinami, ki pretresa človeštvo od vseh začetkov. Tudi v 21. stoletju se v luči vojne v Ukrajini sprašujemo, ali lahko v vojni sploh lahko iščemo kakšno sporočilo, kako je z vlogo kristjana v njej? Ali je za obrambo prav zastaviti svoje življenje? Ali oboroževanje vodi v mir ali gradi vzroke za vojno? O tem je tekla beseda z nekdanjim vojaškim vikarjem dr. Jožetom Plutom

Video: 

Vojna nikoli nima smisla

Vojna je oborožen in krvav spopad med organiziranimi skupinami, ki pretresa človeštvo od vseh začetkov. Tudi v 21. stoletju se v luči vojne v Ukrajini sprašujemo, ali lahko v vojni sploh lahko iščemo kakšno sporočilo, kako je z vlogo kristjana v njej? Ali je za obrambo prav zastaviti svoje življenje? Ali oboroževanje vodi v mir ali gradi vzroke za vojno? O tem je tekla beseda z nekdanjim vojaškim vikarjem dr. Jožetom Plutom

Video: 

duhovnostvojnamirCerkevoboroževanjeodnosizgodovinaideologije

Globine

Vojna nikoli nima smisla

Vojna je oborožen in krvav spopad med organiziranimi skupinami, ki pretresa človeštvo od vseh začetkov. Tudi v 21. stoletju se v luči vojne v Ukrajini sprašujemo, ali lahko v vojni sploh lahko iščemo kakšno sporočilo, kako je z vlogo kristjana v njej? Ali je za obrambo prav zastaviti svoje življenje? Ali oboroževanje vodi v mir ali gradi vzroke za vojno? O tem je tekla beseda z nekdanjim vojaškim vikarjem dr. Jožetom Plutom

Video: 

VEČ ...|10. 5. 2022
Vojna nikoli nima smisla

Vojna je oborožen in krvav spopad med organiziranimi skupinami, ki pretresa človeštvo od vseh začetkov. Tudi v 21. stoletju se v luči vojne v Ukrajini sprašujemo, ali lahko v vojni sploh lahko iščemo kakšno sporočilo, kako je z vlogo kristjana v njej? Ali je za obrambo prav zastaviti svoje življenje? Ali oboroževanje vodi v mir ali gradi vzroke za vojno? O tem je tekla beseda z nekdanjim vojaškim vikarjem dr. Jožetom Plutom

Video: 

Blaž Lesnik

duhovnostvojnamirCerkevoboroževanjeodnosizgodovinaideologije

Pogovor o

VEČ ...|30. 3. 2022
Soočenje: Demografska zima, skrb za starejše, napad na Ukrajino

Na Radiu Ognjišče ste lahko prisluhnili prvemu predvolilnemu soočenju. Pripravili smo ga skupaj s portalom Domovina.je, kjer si lahko ogledate soočenje tudi v video obliki. V uro in pol trajajoči razpravi smo odprli vprašanja, ki se jih drugi mediji večinoma ne lotijo. Predstavniki povabljenih strank so odgovarjali na vprašanja s področij demografije, oskrbe starejših, migracij, varnosti, obrambe in vojne v Ukrajini. Skušali smo kar najbolj verodostojno prenesti stališča strank volivcem, da se boste lahko odločili za tiste, ki bodo najbolje zastopali vaše vrednote.

Na soočenju so sodelovali Jože Tanko (Slovenska demokratska stranka), Tereza Novak (Gibanje Svoboda), Monika Gregorčič (Povežimo Slovenijo), Jožef Horvat (Nova Slovenija – krščanski demokrati), Samo Bevk (Socialni demokrati), Jerca Korče (Lista Marjana Šarca) in Dejan Podgoršek (Naša Dežela).

Soočenje: Demografska zima, skrb za starejše, napad na Ukrajino

Na Radiu Ognjišče ste lahko prisluhnili prvemu predvolilnemu soočenju. Pripravili smo ga skupaj s portalom Domovina.je, kjer si lahko ogledate soočenje tudi v video obliki. V uro in pol trajajoči razpravi smo odprli vprašanja, ki se jih drugi mediji večinoma ne lotijo. Predstavniki povabljenih strank so odgovarjali na vprašanja s področij demografije, oskrbe starejših, migracij, varnosti, obrambe in vojne v Ukrajini. Skušali smo kar najbolj verodostojno prenesti stališča strank volivcem, da se boste lahko odločili za tiste, ki bodo najbolje zastopali vaše vrednote.

Na soočenju so sodelovali Jože Tanko (Slovenska demokratska stranka), Tereza Novak (Gibanje Svoboda), Monika Gregorčič (Povežimo Slovenijo), Jožef Horvat (Nova Slovenija – krščanski demokrati), Samo Bevk (Socialni demokrati), Jerca Korče (Lista Marjana Šarca) in Dejan Podgoršek (Naša Dežela).

soocenjeinfopolitikadomovinademografijavojnaukrajina

Pogovor o

Soočenje: Demografska zima, skrb za starejše, napad na Ukrajino

Na Radiu Ognjišče ste lahko prisluhnili prvemu predvolilnemu soočenju. Pripravili smo ga skupaj s portalom Domovina.je, kjer si lahko ogledate soočenje tudi v video obliki. V uro in pol trajajoči razpravi smo odprli vprašanja, ki se jih drugi mediji večinoma ne lotijo. Predstavniki povabljenih strank so odgovarjali na vprašanja s področij demografije, oskrbe starejših, migracij, varnosti, obrambe in vojne v Ukrajini. Skušali smo kar najbolj verodostojno prenesti stališča strank volivcem, da se boste lahko odločili za tiste, ki bodo najbolje zastopali vaše vrednote.

Na soočenju so sodelovali Jože Tanko (Slovenska demokratska stranka), Tereza Novak (Gibanje Svoboda), Monika Gregorčič (Povežimo Slovenijo), Jožef Horvat (Nova Slovenija – krščanski demokrati), Samo Bevk (Socialni demokrati), Jerca Korče (Lista Marjana Šarca) in Dejan Podgoršek (Naša Dežela).

VEČ ...|30. 3. 2022
Soočenje: Demografska zima, skrb za starejše, napad na Ukrajino

Na Radiu Ognjišče ste lahko prisluhnili prvemu predvolilnemu soočenju. Pripravili smo ga skupaj s portalom Domovina.je, kjer si lahko ogledate soočenje tudi v video obliki. V uro in pol trajajoči razpravi smo odprli vprašanja, ki se jih drugi mediji večinoma ne lotijo. Predstavniki povabljenih strank so odgovarjali na vprašanja s področij demografije, oskrbe starejših, migracij, varnosti, obrambe in vojne v Ukrajini. Skušali smo kar najbolj verodostojno prenesti stališča strank volivcem, da se boste lahko odločili za tiste, ki bodo najbolje zastopali vaše vrednote.

Na soočenju so sodelovali Jože Tanko (Slovenska demokratska stranka), Tereza Novak (Gibanje Svoboda), Monika Gregorčič (Povežimo Slovenijo), Jožef Horvat (Nova Slovenija – krščanski demokrati), Samo Bevk (Socialni demokrati), Jerca Korče (Lista Marjana Šarca) in Dejan Podgoršek (Naša Dežela).

Alen Salihović

soocenjeinfopolitikadomovinademografijavojnaukrajina

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|28. 3. 2022
Odziv Slovenije na Ukrajinske begunce

Med drugim smo govorili o odzivu Slovenije na ukrajinske begunce, ki so že sprejeti in nameščeni tudi po družinah. Šele zdaj spoznavamo, kako malo smo do nedavnega vedeli o Ukrajini in Rusiji. Seveda pa so pred vrati tudi letošnje volitve in tudi njim smo posvetili pozornost v oddaji.

Odziv Slovenije na Ukrajinske begunce

Med drugim smo govorili o odzivu Slovenije na ukrajinske begunce, ki so že sprejeti in nameščeni tudi po družinah. Šele zdaj spoznavamo, kako malo smo do nedavnega vedeli o Ukrajini in Rusiji. Seveda pa so pred vrati tudi letošnje volitve in tudi njim smo posvetili pozornost v oddaji.

politikadružbaUkrajinavojnaRusija

Spoznanje več, predsodek manj

Odziv Slovenije na Ukrajinske begunce

Med drugim smo govorili o odzivu Slovenije na ukrajinske begunce, ki so že sprejeti in nameščeni tudi po družinah. Šele zdaj spoznavamo, kako malo smo do nedavnega vedeli o Ukrajini in Rusiji. Seveda pa so pred vrati tudi letošnje volitve in tudi njim smo posvetili pozornost v oddaji.

VEČ ...|28. 3. 2022
Odziv Slovenije na Ukrajinske begunce

Med drugim smo govorili o odzivu Slovenije na ukrajinske begunce, ki so že sprejeti in nameščeni tudi po družinah. Šele zdaj spoznavamo, kako malo smo do nedavnega vedeli o Ukrajini in Rusiji. Seveda pa so pred vrati tudi letošnje volitve in tudi njim smo posvetili pozornost v oddaji.

Jože Bartolj

politikadružbaUkrajinavojnaRusija

Komentar tedna

VEČ ...|25. 3. 2022
Grenka, grenka zmaga

In tako je spet prišel čas, ko se sprašujemo: Braniti se ali ne braniti se? Kaj naj stori šibek človek, ko se nanj spravi silak? Upre se ali pa zbeži (če lahko). In kaj naj stori država? Države ne morejo bežati. Ko so napadene, se ali branijo ali pustijo zasesti. Včasih se branijo nekaj časa, potem pa klonijo…

Grenka, grenka zmaga

In tako je spet prišel čas, ko se sprašujemo: Braniti se ali ne braniti se? Kaj naj stori šibek človek, ko se nanj spravi silak? Upre se ali pa zbeži (če lahko). In kaj naj stori država? Države ne morejo bežati. Ko so napadene, se ali branijo ali pustijo zasesti. Včasih se branijo nekaj časa, potem pa klonijo…

komentarvojnaRusijaUkrajina

Komentar tedna

Grenka, grenka zmaga

In tako je spet prišel čas, ko se sprašujemo: Braniti se ali ne braniti se? Kaj naj stori šibek človek, ko se nanj spravi silak? Upre se ali pa zbeži (če lahko). In kaj naj stori država? Države ne morejo bežati. Ko so napadene, se ali branijo ali pustijo zasesti. Včasih se branijo nekaj časa, potem pa klonijo…

VEČ ...|25. 3. 2022
Grenka, grenka zmaga

In tako je spet prišel čas, ko se sprašujemo: Braniti se ali ne braniti se? Kaj naj stori šibek človek, ko se nanj spravi silak? Upre se ali pa zbeži (če lahko). In kaj naj stori država? Države ne morejo bežati. Ko so napadene, se ali branijo ali pustijo zasesti. Včasih se branijo nekaj časa, potem pa klonijo…

Alenka Puhar

komentarvojnaRusijaUkrajina

Življenje išče pot

VEČ ...|23. 3. 2022
Otroci in gledanje poročil vojne

Vojno v Ukrajini na svoj način spremljajo in doživljajo tudi otroci in mladostniki, saj ob dnevnih poročilih in pogovorih odraslih marsikaj vidijo in slišijo, a v svoji glavi si vsega ne znajo pravilni razložiti. Družinska terapevtka Carmen Breznikar Ruparčič je staršem, dedkom in babicam podala nekaj konkretnih smernic za pogovor.

Otroci in gledanje poročil vojne

Vojno v Ukrajini na svoj način spremljajo in doživljajo tudi otroci in mladostniki, saj ob dnevnih poročilih in pogovorih odraslih marsikaj vidijo in slišijo, a v svoji glavi si vsega ne znajo pravilni razložiti. Družinska terapevtka Carmen Breznikar Ruparčič je staršem, dedkom in babicam podala nekaj konkretnih smernic za pogovor.

otroci in vojnasolidarnostporočila

Življenje išče pot

Otroci in gledanje poročil vojne

Vojno v Ukrajini na svoj način spremljajo in doživljajo tudi otroci in mladostniki, saj ob dnevnih poročilih in pogovorih odraslih marsikaj vidijo in slišijo, a v svoji glavi si vsega ne znajo pravilni razložiti. Družinska terapevtka Carmen Breznikar Ruparčič je staršem, dedkom in babicam podala nekaj konkretnih smernic za pogovor.

VEČ ...|23. 3. 2022
Otroci in gledanje poročil vojne

Vojno v Ukrajini na svoj način spremljajo in doživljajo tudi otroci in mladostniki, saj ob dnevnih poročilih in pogovorih odraslih marsikaj vidijo in slišijo, a v svoji glavi si vsega ne znajo pravilni razložiti. Družinska terapevtka Carmen Breznikar Ruparčič je staršem, dedkom in babicam podala nekaj konkretnih smernic za pogovor.

s. Meta Potočnik

otroci in vojnasolidarnostporočila

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|22. 3. 2022
Podgoršek: Sloveniji bo pripadlo 1,7 milijona za pomoč kmetijski pridelavi

Komisija naj bi zaradi vojne v Ukrajini sprostila 500 milijonov evrov finančnih rezerv za pomoč kmetom, ki so v krizi najbolj prizadeti. Sloveniji bo pripadlo 1,7 milijona evrov. Ta sredstva morajo biti izplačana do 30. septembra, je na novinarski konferenci med zasedanjem v Bruslju povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek.

Podgoršek: Sloveniji bo pripadlo 1,7 milijona za pomoč kmetijski pridelavi

Komisija naj bi zaradi vojne v Ukrajini sprostila 500 milijonov evrov finančnih rezerv za pomoč kmetom, ki so v krizi najbolj prizadeti. Sloveniji bo pripadlo 1,7 milijona evrov. Ta sredstva morajo biti izplačana do 30. septembra, je na novinarski konferenci med zasedanjem v Bruslju povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek.

naravakmetijstvoSKPvojnaUkrajina

Minute za kmetijstvo in podeželje

Podgoršek: Sloveniji bo pripadlo 1,7 milijona za pomoč kmetijski pridelavi

Komisija naj bi zaradi vojne v Ukrajini sprostila 500 milijonov evrov finančnih rezerv za pomoč kmetom, ki so v krizi najbolj prizadeti. Sloveniji bo pripadlo 1,7 milijona evrov. Ta sredstva morajo biti izplačana do 30. septembra, je na novinarski konferenci med zasedanjem v Bruslju povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek.

VEČ ...|22. 3. 2022
Podgoršek: Sloveniji bo pripadlo 1,7 milijona za pomoč kmetijski pridelavi

Komisija naj bi zaradi vojne v Ukrajini sprostila 500 milijonov evrov finančnih rezerv za pomoč kmetom, ki so v krizi najbolj prizadeti. Sloveniji bo pripadlo 1,7 milijona evrov. Ta sredstva morajo biti izplačana do 30. septembra, je na novinarski konferenci med zasedanjem v Bruslju povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek.

Robert Božič

naravakmetijstvoSKPvojnaUkrajina

Življenje išče pot

VEČ ...|21. 3. 2022
Kako se z otrokom pogovarjati o vojni

Že skoraj mesec dni nas večinoma prežemajo samo novice o vojni v Ukrajini. To pri marsikaterem otroku sproža stisko, kar zaznavajo starši doma, pa tudi učitelji v šolah. Kako z otrokom govoriti o vojni? Vprašanja danes zastavljamo družinski terapevtki Carmen Breznikar Ruparčič.

Kako se z otrokom pogovarjati o vojni

Že skoraj mesec dni nas večinoma prežemajo samo novice o vojni v Ukrajini. To pri marsikaterem otroku sproža stisko, kar zaznavajo starši doma, pa tudi učitelji v šolah. Kako z otrokom govoriti o vojni? Vprašanja danes zastavljamo družinski terapevtki Carmen Breznikar Ruparčič.

otroci in vojnastiskavloga staršev

Življenje išče pot

Kako se z otrokom pogovarjati o vojni

Že skoraj mesec dni nas večinoma prežemajo samo novice o vojni v Ukrajini. To pri marsikaterem otroku sproža stisko, kar zaznavajo starši doma, pa tudi učitelji v šolah. Kako z otrokom govoriti o vojni? Vprašanja danes zastavljamo družinski terapevtki Carmen Breznikar Ruparčič.

VEČ ...|21. 3. 2022
Kako se z otrokom pogovarjati o vojni

Že skoraj mesec dni nas večinoma prežemajo samo novice o vojni v Ukrajini. To pri marsikaterem otroku sproža stisko, kar zaznavajo starši doma, pa tudi učitelji v šolah. Kako z otrokom govoriti o vojni? Vprašanja danes zastavljamo družinski terapevtki Carmen Breznikar Ruparčič.

s. Meta Potočnik

otroci in vojnastiskavloga staršev

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|21. 3. 2022
Prof. ddr. Klemen Jaklič: Človekove pravice v času vojne

Z ustavnim sodnikom prof. ddr. Klemenom Jakličem smo se pogovarjali o človekovih pravicah v času vojne, kot smo ji priča v Ukrajini, pa tudi o njegovih ločenih mnenjih na Ustavnem sodišču. Tako smo v ospredje postavili odločitev v zadevi Kočevski proces, ko je po skoraj petih letih od vložene pritožbe odločilo s 5:2 v škodo pritožnice.

Prof. ddr. Klemen Jaklič: Človekove pravice v času vojne

Z ustavnim sodnikom prof. ddr. Klemenom Jakličem smo se pogovarjali o človekovih pravicah v času vojne, kot smo ji priča v Ukrajini, pa tudi o njegovih ločenih mnenjih na Ustavnem sodišču. Tako smo v ospredje postavili odločitev v zadevi Kočevski proces, ko je po skoraj petih letih od vložene pritožbe odločilo s 5:2 v škodo pritožnice.

politikadružbavojna

Spoznanje več, predsodek manj

Prof. ddr. Klemen Jaklič: Človekove pravice v času vojne

Z ustavnim sodnikom prof. ddr. Klemenom Jakličem smo se pogovarjali o človekovih pravicah v času vojne, kot smo ji priča v Ukrajini, pa tudi o njegovih ločenih mnenjih na Ustavnem sodišču. Tako smo v ospredje postavili odločitev v zadevi Kočevski proces, ko je po skoraj petih letih od vložene pritožbe odločilo s 5:2 v škodo pritožnice.

VEČ ...|21. 3. 2022
Prof. ddr. Klemen Jaklič: Človekove pravice v času vojne

Z ustavnim sodnikom prof. ddr. Klemenom Jakličem smo se pogovarjali o človekovih pravicah v času vojne, kot smo ji priča v Ukrajini, pa tudi o njegovih ločenih mnenjih na Ustavnem sodišču. Tako smo v ospredje postavili odločitev v zadevi Kočevski proces, ko je po skoraj petih letih od vložene pritožbe odločilo s 5:2 v škodo pritožnice.

Alen Salihović

politikadružbavojna

Komentar tedna

VEČ ...|18. 3. 2022
Tadej Sadar - odgovorni urednik Radia Ognjišče - Če se ne zresnimo, to ne bo zadnja vojna!

»Vsako obdobje ima svojo kolektivno nevrozo in vsako obdobje potrebuje lastno psihoterapijo, da ji je kos.« Stavek psihoterapevta, Viktorja Frankla bi moral biti vklesan v kamen in postavljen pred pisarne voditeljev. Nevroza, ki jo spremljamo, brez dvoma korenini v Sovjetski zvezi, v vsej njeni »ozemeljski« in »komunistično duhovni« zapuščini. Brez dvoma pa je zahod - s svojim prefinjenim in mehkim nasiljem nad vsemi, ki se ne strinjamo s trenutno LGBT agendo, ki je v desetletjih zahodnega obilja dobila takšen zalet, da se, tako se zdi, ne zna več ustaviti - s svojim pretiravanjem ustvaril plodna tla za nasproten pol. Saj poznate pravilo ... bolj kot je radikalno stališče na eni strani, bolj se krepi radikalen pol na drugi. Oba sta zame zavržna.

Tadej Sadar - odgovorni urednik Radia Ognjišče - Če se ne zresnimo, to ne bo zadnja vojna!

»Vsako obdobje ima svojo kolektivno nevrozo in vsako obdobje potrebuje lastno psihoterapijo, da ji je kos.« Stavek psihoterapevta, Viktorja Frankla bi moral biti vklesan v kamen in postavljen pred pisarne voditeljev. Nevroza, ki jo spremljamo, brez dvoma korenini v Sovjetski zvezi, v vsej njeni »ozemeljski« in »komunistično duhovni« zapuščini. Brez dvoma pa je zahod - s svojim prefinjenim in mehkim nasiljem nad vsemi, ki se ne strinjamo s trenutno LGBT agendo, ki je v desetletjih zahodnega obilja dobila takšen zalet, da se, tako se zdi, ne zna več ustaviti - s svojim pretiravanjem ustvaril plodna tla za nasproten pol. Saj poznate pravilo ... bolj kot je radikalno stališče na eni strani, bolj se krepi radikalen pol na drugi. Oba sta zame zavržna.

komentarvojnaRusijaUkrajinaLGBTkomunizem

Komentar tedna

Tadej Sadar - odgovorni urednik Radia Ognjišče - Če se ne zresnimo, to ne bo zadnja vojna!

»Vsako obdobje ima svojo kolektivno nevrozo in vsako obdobje potrebuje lastno psihoterapijo, da ji je kos.« Stavek psihoterapevta, Viktorja Frankla bi moral biti vklesan v kamen in postavljen pred pisarne voditeljev. Nevroza, ki jo spremljamo, brez dvoma korenini v Sovjetski zvezi, v vsej njeni »ozemeljski« in »komunistično duhovni« zapuščini. Brez dvoma pa je zahod - s svojim prefinjenim in mehkim nasiljem nad vsemi, ki se ne strinjamo s trenutno LGBT agendo, ki je v desetletjih zahodnega obilja dobila takšen zalet, da se, tako se zdi, ne zna več ustaviti - s svojim pretiravanjem ustvaril plodna tla za nasproten pol. Saj poznate pravilo ... bolj kot je radikalno stališče na eni strani, bolj se krepi radikalen pol na drugi. Oba sta zame zavržna.

VEČ ...|18. 3. 2022
Tadej Sadar - odgovorni urednik Radia Ognjišče - Če se ne zresnimo, to ne bo zadnja vojna!

»Vsako obdobje ima svojo kolektivno nevrozo in vsako obdobje potrebuje lastno psihoterapijo, da ji je kos.« Stavek psihoterapevta, Viktorja Frankla bi moral biti vklesan v kamen in postavljen pred pisarne voditeljev. Nevroza, ki jo spremljamo, brez dvoma korenini v Sovjetski zvezi, v vsej njeni »ozemeljski« in »komunistično duhovni« zapuščini. Brez dvoma pa je zahod - s svojim prefinjenim in mehkim nasiljem nad vsemi, ki se ne strinjamo s trenutno LGBT agendo, ki je v desetletjih zahodnega obilja dobila takšen zalet, da se, tako se zdi, ne zna več ustaviti - s svojim pretiravanjem ustvaril plodna tla za nasproten pol. Saj poznate pravilo ... bolj kot je radikalno stališče na eni strani, bolj se krepi radikalen pol na drugi. Oba sta zame zavržna.

Tadej Sadar

komentarvojnaRusijaUkrajinaLGBTkomunizem

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|18. 3. 2022
Franc Bogovič: Žitna veriga je tipični primer pomanjkanja dolgoročnih iskrenih odnosov v tej vertikalni verigi

Posledice ruske invazije na Ukrajino, ki jih prek visokih cen energentov in hrane, že sedaj čutimo v Evropski uniji, bodo v prihodnje še hujše, če ne bo s strani EU Komisije hitre in učinkovite reakcije. Obstaja namreč zelo resno tveganje, da ne bomo več mogli zagotavljati prehranske varnosti za naše državljane, svari evropski poslanec in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Franc Bogovič. Nujno je skleniti dolgoročen pošten dogovor, še dodaja.

Franc Bogovič: Žitna veriga je tipični primer pomanjkanja dolgoročnih iskrenih odnosov v tej vertikalni verigi

Posledice ruske invazije na Ukrajino, ki jih prek visokih cen energentov in hrane, že sedaj čutimo v Evropski uniji, bodo v prihodnje še hujše, če ne bo s strani EU Komisije hitre in učinkovite reakcije. Obstaja namreč zelo resno tveganje, da ne bomo več mogli zagotavljati prehranske varnosti za naše državljane, svari evropski poslanec in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Franc Bogovič. Nujno je skleniti dolgoročen pošten dogovor, še dodaja.

žitovojnažitna verigadogovor

Minute za kmetijstvo in podeželje

Franc Bogovič: Žitna veriga je tipični primer pomanjkanja dolgoročnih iskrenih odnosov v tej vertikalni verigi

Posledice ruske invazije na Ukrajino, ki jih prek visokih cen energentov in hrane, že sedaj čutimo v Evropski uniji, bodo v prihodnje še hujše, če ne bo s strani EU Komisije hitre in učinkovite reakcije. Obstaja namreč zelo resno tveganje, da ne bomo več mogli zagotavljati prehranske varnosti za naše državljane, svari evropski poslanec in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Franc Bogovič. Nujno je skleniti dolgoročen pošten dogovor, še dodaja.

VEČ ...|18. 3. 2022
Franc Bogovič: Žitna veriga je tipični primer pomanjkanja dolgoročnih iskrenih odnosov v tej vertikalni verigi

Posledice ruske invazije na Ukrajino, ki jih prek visokih cen energentov in hrane, že sedaj čutimo v Evropski uniji, bodo v prihodnje še hujše, če ne bo s strani EU Komisije hitre in učinkovite reakcije. Obstaja namreč zelo resno tveganje, da ne bomo več mogli zagotavljati prehranske varnosti za naše državljane, svari evropski poslanec in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Franc Bogovič. Nujno je skleniti dolgoročen pošten dogovor, še dodaja.

Robert Božič

žitovojnažitna verigadogovor

Komentar Časnik.si

VEČ ...|16. 3. 2022
Poziv direktorja Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaža Ivešića slovenski javnosti in akademski sferi glede voj

Dr. Tomaž Ivešić poziva slovenske javne raziskovalne zavode in slovenske univerze, da objavijo razpise za gostujoče raziskovalce in univerzitetne profesorje iz Ukrajine, ter jim s tem pomagajo finančno, obenem pa obvarujejo kritično intelektualno jedro, ki ga bo Ukrajina potrebovala ob obnovi svoje države. V svojem pozivu se ozira tudi v tragično zgodovino te države in spominja, da smo pred dobrimi stotimi leti z zahodnim delom Ukrajine živeli v skupni cesarsko-kraljevi Avstro-Ogrski.

Poziv direktorja Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaža Ivešića slovenski javnosti in akademski sferi glede voj

Dr. Tomaž Ivešić poziva slovenske javne raziskovalne zavode in slovenske univerze, da objavijo razpise za gostujoče raziskovalce in univerzitetne profesorje iz Ukrajine, ter jim s tem pomagajo finančno, obenem pa obvarujejo kritično intelektualno jedro, ki ga bo Ukrajina potrebovala ob obnovi svoje države. V svojem pozivu se ozira tudi v tragično zgodovino te države in spominja, da smo pred dobrimi stotimi leti z zahodnim delom Ukrajine živeli v skupni cesarsko-kraljevi Avstro-Ogrski.

komentarUkrajinavojnaPutinsolidarnostintelektualci

Komentar Časnik.si

Poziv direktorja Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaža Ivešića slovenski javnosti in akademski sferi glede voj

Dr. Tomaž Ivešić poziva slovenske javne raziskovalne zavode in slovenske univerze, da objavijo razpise za gostujoče raziskovalce in univerzitetne profesorje iz Ukrajine, ter jim s tem pomagajo finančno, obenem pa obvarujejo kritično intelektualno jedro, ki ga bo Ukrajina potrebovala ob obnovi svoje države. V svojem pozivu se ozira tudi v tragično zgodovino te države in spominja, da smo pred dobrimi stotimi leti z zahodnim delom Ukrajine živeli v skupni cesarsko-kraljevi Avstro-Ogrski.

VEČ ...|16. 3. 2022
Poziv direktorja Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaža Ivešića slovenski javnosti in akademski sferi glede voj

Dr. Tomaž Ivešić poziva slovenske javne raziskovalne zavode in slovenske univerze, da objavijo razpise za gostujoče raziskovalce in univerzitetne profesorje iz Ukrajine, ter jim s tem pomagajo finančno, obenem pa obvarujejo kritično intelektualno jedro, ki ga bo Ukrajina potrebovala ob obnovi svoje države. V svojem pozivu se ozira tudi v tragično zgodovino te države in spominja, da smo pred dobrimi stotimi leti z zahodnim delom Ukrajine živeli v skupni cesarsko-kraljevi Avstro-Ogrski.

Tomaž Ivešić

komentarUkrajinavojnaPutinsolidarnostintelektualci

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|16. 3. 2022
Franc Bogovič: EU komisijo pozivamo, da z ukrepi pospeši letošnjo setev jarih žit

Glede na dramatično spremenjene razmere na področju oskrbe s hrano je evropski poslanec in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Franc Bogovič prepričan, da se mora EU Komisija vzdržati predložitve kakršnihkoli novih zakonodajnih predlogov, ki bi lahko ogrozili obseg pridelave hrane v EU, predvsem pa mora poskrbeti, da bo deloval enotni notranji trg.

Franc Bogovič: EU komisijo pozivamo, da z ukrepi pospeši letošnjo setev jarih žit

Glede na dramatično spremenjene razmere na področju oskrbe s hrano je evropski poslanec in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Franc Bogovič prepričan, da se mora EU Komisija vzdržati predložitve kakršnihkoli novih zakonodajnih predlogov, ki bi lahko ogrozili obseg pridelave hrane v EU, predvsem pa mora poskrbeti, da bo deloval enotni notranji trg.

hranažitovojnaukrajina

Minute za kmetijstvo in podeželje

Franc Bogovič: EU komisijo pozivamo, da z ukrepi pospeši letošnjo setev jarih žit

Glede na dramatično spremenjene razmere na področju oskrbe s hrano je evropski poslanec in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Franc Bogovič prepričan, da se mora EU Komisija vzdržati predložitve kakršnihkoli novih zakonodajnih predlogov, ki bi lahko ogrozili obseg pridelave hrane v EU, predvsem pa mora poskrbeti, da bo deloval enotni notranji trg.

VEČ ...|16. 3. 2022
Franc Bogovič: EU komisijo pozivamo, da z ukrepi pospeši letošnjo setev jarih žit

Glede na dramatično spremenjene razmere na področju oskrbe s hrano je evropski poslanec in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Franc Bogovič prepričan, da se mora EU Komisija vzdržati predložitve kakršnihkoli novih zakonodajnih predlogov, ki bi lahko ogrozili obseg pridelave hrane v EU, predvsem pa mora poskrbeti, da bo deloval enotni notranji trg.

Robert Božič

hranažitovojnaukrajina

Dogodki

VEČ ...|15. 3. 2022
Duhovnik Myhaylo Melnyk: Kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več?

“Ljudje so prve tedne vojne preživeli v šoku. Zdaj pa se sprašujejo, kako graditi prihodnost države. Na primer, jaz si zjutraj naredim načrt dneva, potem pa pridejo na vrata ljudje, ki so ostali brez vsega, pobegnili so le v pižamah. Sprašujem se, kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več,” je za naš radio povedal Duhovnik Myhaylo Melnyk, ki je pred nekaj leti v Kijevu ustanovil prvo Socialno akademijo.

Duhovnik Myhaylo Melnyk: Kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več?

“Ljudje so prve tedne vojne preživeli v šoku. Zdaj pa se sprašujejo, kako graditi prihodnost države. Na primer, jaz si zjutraj naredim načrt dneva, potem pa pridejo na vrata ljudje, ki so ostali brez vsega, pobegnili so le v pižamah. Sprašujem se, kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več,” je za naš radio povedal Duhovnik Myhaylo Melnyk, ki je pred nekaj leti v Kijevu ustanovil prvo Socialno akademijo.

ukrajinakaritasvojna

Dogodki

Duhovnik Myhaylo Melnyk: Kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več?

“Ljudje so prve tedne vojne preživeli v šoku. Zdaj pa se sprašujejo, kako graditi prihodnost države. Na primer, jaz si zjutraj naredim načrt dneva, potem pa pridejo na vrata ljudje, ki so ostali brez vsega, pobegnili so le v pižamah. Sprašujem se, kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več,” je za naš radio povedal Duhovnik Myhaylo Melnyk, ki je pred nekaj leti v Kijevu ustanovil prvo Socialno akademijo.

VEČ ...|15. 3. 2022
Duhovnik Myhaylo Melnyk: Kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več?

“Ljudje so prve tedne vojne preživeli v šoku. Zdaj pa se sprašujejo, kako graditi prihodnost države. Na primer, jaz si zjutraj naredim načrt dneva, potem pa pridejo na vrata ljudje, ki so ostali brez vsega, pobegnili so le v pižamah. Sprašujem se, kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več,” je za naš radio povedal Duhovnik Myhaylo Melnyk, ki je pred nekaj leti v Kijevu ustanovil prvo Socialno akademijo.

Radio Ognjišče

ukrajinakaritasvojna

Komentar Domovina.je

VEČ ...|14. 3. 2022
Gabriel Kavčič: Ruski patriarh in invazija na Ukrajino

Ruski patriarh Kiril je v nedeljo prekinil svoj molk glede vojne v Ukrajini. Pričakovano je ob tem podprl ruskega predsednika in poskušal invazijo na Ukrajino upravičiti. 

Glede razmer v Donbasu je ponovil Putinove trditve, da se Ukrajina ukvarja z iztrebljanjem tamkajšnjih ruskih lojalistov. Vojno v Ukrajini je opisal kot del boja proti grehu in proti pritiskom liberalnega zahoda, katerega zaščitni znak so »gejevske parade«. V sredo je med pridigo Ruse in Ukrajince zopet označil za »eno ljudstvo« in obtožil Zahod, da oskrbuje Ukrajino z orožjem, da bi oslabil Rusijo zaradi vse večjega strahu pred tem, kako močna je postala.

Gabriel Kavčič: Ruski patriarh in invazija na Ukrajino

Ruski patriarh Kiril je v nedeljo prekinil svoj molk glede vojne v Ukrajini. Pričakovano je ob tem podprl ruskega predsednika in poskušal invazijo na Ukrajino upravičiti. 

Glede razmer v Donbasu je ponovil Putinove trditve, da se Ukrajina ukvarja z iztrebljanjem tamkajšnjih ruskih lojalistov. Vojno v Ukrajini je opisal kot del boja proti grehu in proti pritiskom liberalnega zahoda, katerega zaščitni znak so »gejevske parade«. V sredo je med pridigo Ruse in Ukrajince zopet označil za »eno ljudstvo« in obtožil Zahod, da oskrbuje Ukrajino z orožjem, da bi oslabil Rusijo zaradi vse večjega strahu pred tem, kako močna je postala.

komentarpolitikavojnaRusijaUkrajina

Komentar Domovina.je

Gabriel Kavčič: Ruski patriarh in invazija na Ukrajino

Ruski patriarh Kiril je v nedeljo prekinil svoj molk glede vojne v Ukrajini. Pričakovano je ob tem podprl ruskega predsednika in poskušal invazijo na Ukrajino upravičiti. 

Glede razmer v Donbasu je ponovil Putinove trditve, da se Ukrajina ukvarja z iztrebljanjem tamkajšnjih ruskih lojalistov. Vojno v Ukrajini je opisal kot del boja proti grehu in proti pritiskom liberalnega zahoda, katerega zaščitni znak so »gejevske parade«. V sredo je med pridigo Ruse in Ukrajince zopet označil za »eno ljudstvo« in obtožil Zahod, da oskrbuje Ukrajino z orožjem, da bi oslabil Rusijo zaradi vse večjega strahu pred tem, kako močna je postala.

VEČ ...|14. 3. 2022
Gabriel Kavčič: Ruski patriarh in invazija na Ukrajino

Ruski patriarh Kiril je v nedeljo prekinil svoj molk glede vojne v Ukrajini. Pričakovano je ob tem podprl ruskega predsednika in poskušal invazijo na Ukrajino upravičiti. 

Glede razmer v Donbasu je ponovil Putinove trditve, da se Ukrajina ukvarja z iztrebljanjem tamkajšnjih ruskih lojalistov. Vojno v Ukrajini je opisal kot del boja proti grehu in proti pritiskom liberalnega zahoda, katerega zaščitni znak so »gejevske parade«. V sredo je med pridigo Ruse in Ukrajince zopet označil za »eno ljudstvo« in obtožil Zahod, da oskrbuje Ukrajino z orožjem, da bi oslabil Rusijo zaradi vse večjega strahu pred tem, kako močna je postala.

Gabriel Kavčič

komentarpolitikavojnaRusijaUkrajina

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|14. 3. 2022
Aleš Maver - Ozadje trenutnih razmer v Ukrajini

Z nami je bil politični analitik in zgodovinar doktor Aleš Maver, ki Ukrajino zelo dobro pozna, veliko časa pa je prav tako namenil raziskovanju njenih zapletenih odnosov z Rusijo, ki je tam sprožila vojno. V oddaji smo se dotaknili tudi predvolilnega dogajanja na Madžarskem in pri nas. Vabljeni k poslušanju!

Aleš Maver - Ozadje trenutnih razmer v Ukrajini

Z nami je bil politični analitik in zgodovinar doktor Aleš Maver, ki Ukrajino zelo dobro pozna, veliko časa pa je prav tako namenil raziskovanju njenih zapletenih odnosov z Rusijo, ki je tam sprožila vojno. V oddaji smo se dotaknili tudi predvolilnega dogajanja na Madžarskem in pri nas. Vabljeni k poslušanju!

politikaRusijaUkrajinavojna

Spoznanje več, predsodek manj

Aleš Maver - Ozadje trenutnih razmer v Ukrajini

Z nami je bil politični analitik in zgodovinar doktor Aleš Maver, ki Ukrajino zelo dobro pozna, veliko časa pa je prav tako namenil raziskovanju njenih zapletenih odnosov z Rusijo, ki je tam sprožila vojno. V oddaji smo se dotaknili tudi predvolilnega dogajanja na Madžarskem in pri nas. Vabljeni k poslušanju!

VEČ ...|14. 3. 2022
Aleš Maver - Ozadje trenutnih razmer v Ukrajini

Z nami je bil politični analitik in zgodovinar doktor Aleš Maver, ki Ukrajino zelo dobro pozna, veliko časa pa je prav tako namenil raziskovanju njenih zapletenih odnosov z Rusijo, ki je tam sprožila vojno. V oddaji smo se dotaknili tudi predvolilnega dogajanja na Madžarskem in pri nas. Vabljeni k poslušanju!

Radio Ognjišče

politikaRusijaUkrajinavojna

Komentar Časnik.si

VEČ ...|9. 3. 2022
Ervin Anton Schwarzbartl: Svet komaj čaka, da Ukrajina pade

Komentator piše o strahu ljudi, da se bo začela tretja svetovna vojna. Prepričan je, da bo po koncu vojne, ko se bo začel zagon obnove in se bo trgovanje nadaljevalo po ustaljenih poteh, trpljenje ljudi in izgubljena življenja tema, ki ne bo več deležna velike pozornosti, pri čemer bodo največje žrtve begunci – kljub solidarnosti in pomoči tistih, ki so jih sprejeli. Prepričan je tudi, da oblasti nikoli ni imelo ljudstvo, pač pa posamezniki, ki v svojem interesu in za svoje koristi obvladujejo množice. Poudarja, da je svet samo eden in da ga ne smemo zapraviti po neumnosti.

Ervin Anton Schwarzbartl: Svet komaj čaka, da Ukrajina pade

Komentator piše o strahu ljudi, da se bo začela tretja svetovna vojna. Prepričan je, da bo po koncu vojne, ko se bo začel zagon obnove in se bo trgovanje nadaljevalo po ustaljenih poteh, trpljenje ljudi in izgubljena življenja tema, ki ne bo več deležna velike pozornosti, pri čemer bodo največje žrtve begunci – kljub solidarnosti in pomoči tistih, ki so jih sprejeli. Prepričan je tudi, da oblasti nikoli ni imelo ljudstvo, pač pa posamezniki, ki v svojem interesu in za svoje koristi obvladujejo množice. Poudarja, da je svet samo eden in da ga ne smemo zapraviti po neumnosti.

komentarvojnamirelitaoblastbegunci

Komentar Časnik.si

Ervin Anton Schwarzbartl: Svet komaj čaka, da Ukrajina pade

Komentator piše o strahu ljudi, da se bo začela tretja svetovna vojna. Prepričan je, da bo po koncu vojne, ko se bo začel zagon obnove in se bo trgovanje nadaljevalo po ustaljenih poteh, trpljenje ljudi in izgubljena življenja tema, ki ne bo več deležna velike pozornosti, pri čemer bodo največje žrtve begunci – kljub solidarnosti in pomoči tistih, ki so jih sprejeli. Prepričan je tudi, da oblasti nikoli ni imelo ljudstvo, pač pa posamezniki, ki v svojem interesu in za svoje koristi obvladujejo množice. Poudarja, da je svet samo eden in da ga ne smemo zapraviti po neumnosti.

VEČ ...|9. 3. 2022
Ervin Anton Schwarzbartl: Svet komaj čaka, da Ukrajina pade

Komentator piše o strahu ljudi, da se bo začela tretja svetovna vojna. Prepričan je, da bo po koncu vojne, ko se bo začel zagon obnove in se bo trgovanje nadaljevalo po ustaljenih poteh, trpljenje ljudi in izgubljena življenja tema, ki ne bo več deležna velike pozornosti, pri čemer bodo največje žrtve begunci – kljub solidarnosti in pomoči tistih, ki so jih sprejeli. Prepričan je tudi, da oblasti nikoli ni imelo ljudstvo, pač pa posamezniki, ki v svojem interesu in za svoje koristi obvladujejo množice. Poudarja, da je svet samo eden in da ga ne smemo zapraviti po neumnosti.

Ervin Anton Schwarzbartl

komentarvojnamirelitaoblastbegunci

Pogovor o

VEČ ...|9. 3. 2022
Minister Tonin in obramboslovec Prebilič o vojni v Ukrajini

V Sloveniji je že približno 3000 beguncev iz Ukrajine. Ti so po večini nastanjeni pri prijateljih in sorodnikih, nam je povedla predsednik NSi in minister za obrambo Matej Tonin. Skupaj z županom Kočevnja in s profesorjem s Fakultete za družbene vede in obramboslovcem Vladimirjem Prebiličem jev Pogovoru o spregovoril o ruski invaziji na Ukrajino in odporu, ki ga Vladimir Putin ni pričakoval. Tako po vojaški strani kot tudi glede sanacij Zahoda.

Minister Tonin in obramboslovec Prebilič o vojni v Ukrajini

V Sloveniji je že približno 3000 beguncev iz Ukrajine. Ti so po večini nastanjeni pri prijateljih in sorodnikih, nam je povedla predsednik NSi in minister za obrambo Matej Tonin. Skupaj z županom Kočevnja in s profesorjem s Fakultete za družbene vede in obramboslovcem Vladimirjem Prebiličem jev Pogovoru o spregovoril o ruski invaziji na Ukrajino in odporu, ki ga Vladimir Putin ni pričakoval. Tako po vojaški strani kot tudi glede sanacij Zahoda.

politikaživljenjepopogovorinfopolitikaukrajinarusijaputinvojnaslovenijatoninprebilic

Pogovor o

Minister Tonin in obramboslovec Prebilič o vojni v Ukrajini

V Sloveniji je že približno 3000 beguncev iz Ukrajine. Ti so po večini nastanjeni pri prijateljih in sorodnikih, nam je povedla predsednik NSi in minister za obrambo Matej Tonin. Skupaj z županom Kočevnja in s profesorjem s Fakultete za družbene vede in obramboslovcem Vladimirjem Prebiličem jev Pogovoru o spregovoril o ruski invaziji na Ukrajino in odporu, ki ga Vladimir Putin ni pričakoval. Tako po vojaški strani kot tudi glede sanacij Zahoda.

VEČ ...|9. 3. 2022
Minister Tonin in obramboslovec Prebilič o vojni v Ukrajini

V Sloveniji je že približno 3000 beguncev iz Ukrajine. Ti so po večini nastanjeni pri prijateljih in sorodnikih, nam je povedla predsednik NSi in minister za obrambo Matej Tonin. Skupaj z županom Kočevnja in s profesorjem s Fakultete za družbene vede in obramboslovcem Vladimirjem Prebiličem jev Pogovoru o spregovoril o ruski invaziji na Ukrajino in odporu, ki ga Vladimir Putin ni pričakoval. Tako po vojaški strani kot tudi glede sanacij Zahoda.

Alen Salihović

politikaživljenjepopogovorinfopolitikaukrajinarusijaputinvojnaslovenijatoninprebilic

Moja zgodba

VEČ ...|6. 3. 2022
Rudolf Cvetko in 1. sv. vojna

V oddaji Moja zgodba smo se podali na bojišče 1. svetovne vojne v Galicijo v Ukrajini, ki je prav v tem času spet prizorišče vojnih spopadov. Predstavili smo razstavo in osebnost Rudolfa Cvetka, prvega Slovenca, ki je dobil Olimpijsko kolajno. To se je zgodilo leta 1912 še za reperezentanco Avstroogrske monarhije. Predstavili smo njegov frontni dnevnik, ki ga je pisal leta 1917 in ga skupaj z ostalo zapuščino hrani Narodni Muzej Slovenije. Naša gosta sta bila kustos Narodnega muzeja Slovenije mag. Jože Podpečnik in kustor Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Marko Štepec.

Rudolf Cvetko in 1. sv. vojna

V oddaji Moja zgodba smo se podali na bojišče 1. svetovne vojne v Galicijo v Ukrajini, ki je prav v tem času spet prizorišče vojnih spopadov. Predstavili smo razstavo in osebnost Rudolfa Cvetka, prvega Slovenca, ki je dobil Olimpijsko kolajno. To se je zgodilo leta 1912 še za reperezentanco Avstroogrske monarhije. Predstavili smo njegov frontni dnevnik, ki ga je pisal leta 1917 in ga skupaj z ostalo zapuščino hrani Narodni Muzej Slovenije. Naša gosta sta bila kustos Narodnega muzeja Slovenije mag. Jože Podpečnik in kustor Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Marko Štepec.

spominpolitikaRudolf Cvetkoprva svetovna vojna

Moja zgodba

Rudolf Cvetko in 1. sv. vojna

V oddaji Moja zgodba smo se podali na bojišče 1. svetovne vojne v Galicijo v Ukrajini, ki je prav v tem času spet prizorišče vojnih spopadov. Predstavili smo razstavo in osebnost Rudolfa Cvetka, prvega Slovenca, ki je dobil Olimpijsko kolajno. To se je zgodilo leta 1912 še za reperezentanco Avstroogrske monarhije. Predstavili smo njegov frontni dnevnik, ki ga je pisal leta 1917 in ga skupaj z ostalo zapuščino hrani Narodni Muzej Slovenije. Naša gosta sta bila kustos Narodnega muzeja Slovenije mag. Jože Podpečnik in kustor Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Marko Štepec.

VEČ ...|6. 3. 2022
Rudolf Cvetko in 1. sv. vojna

V oddaji Moja zgodba smo se podali na bojišče 1. svetovne vojne v Galicijo v Ukrajini, ki je prav v tem času spet prizorišče vojnih spopadov. Predstavili smo razstavo in osebnost Rudolfa Cvetka, prvega Slovenca, ki je dobil Olimpijsko kolajno. To se je zgodilo leta 1912 še za reperezentanco Avstroogrske monarhije. Predstavili smo njegov frontni dnevnik, ki ga je pisal leta 1917 in ga skupaj z ostalo zapuščino hrani Narodni Muzej Slovenije. Naša gosta sta bila kustos Narodnega muzeja Slovenije mag. Jože Podpečnik in kustor Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Marko Štepec.

Jože Bartolj

spominpolitikaRudolf Cvetkoprva svetovna vojna

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 3. 2022
Pravnik dr. Jernej Letnar Černič: Vladimirju Putinu in ruski vojski ni nič sveto

Človeštvo je skozi hude tragedije v preteklosti razvilo določena pravila za oborožene spopade, da ne bi obveljala trditev rimskega političnega teoretika in filozofa Marka Tulija Cicerona, da v vojni zakoni molčijo. Zdi se, da se Vladimir Putin na vse to požvižga, ugotavlja strokovnjak za pravo človekovih pravic dr. Jernej Letnar Černič. Ruska invazija na Ukrajino je presenetila tudi njega, žalosti ga relativizacija tega dejanja, ki so si ga privoščili nekateri posamezniki in določeni deležniki v slovenski družbi.

Pravnik dr. Jernej Letnar Černič: Vladimirju Putinu in ruski vojski ni nič sveto

Človeštvo je skozi hude tragedije v preteklosti razvilo določena pravila za oborožene spopade, da ne bi obveljala trditev rimskega političnega teoretika in filozofa Marka Tulija Cicerona, da v vojni zakoni molčijo. Zdi se, da se Vladimir Putin na vse to požvižga, ugotavlja strokovnjak za pravo človekovih pravic dr. Jernej Letnar Černič. Ruska invazija na Ukrajino je presenetila tudi njega, žalosti ga relativizacija tega dejanja, ki so si ga privoščili nekateri posamezniki in določeni deležniki v slovenski družbi.

infopogovormednarodna politikačlovekove pravicevojna v Ukrajini

Informativni prispevki

Pravnik dr. Jernej Letnar Černič: Vladimirju Putinu in ruski vojski ni nič sveto

Človeštvo je skozi hude tragedije v preteklosti razvilo določena pravila za oborožene spopade, da ne bi obveljala trditev rimskega političnega teoretika in filozofa Marka Tulija Cicerona, da v vojni zakoni molčijo. Zdi se, da se Vladimir Putin na vse to požvižga, ugotavlja strokovnjak za pravo človekovih pravic dr. Jernej Letnar Černič. Ruska invazija na Ukrajino je presenetila tudi njega, žalosti ga relativizacija tega dejanja, ki so si ga privoščili nekateri posamezniki in določeni deležniki v slovenski družbi.

VEČ ...|4. 3. 2022
Pravnik dr. Jernej Letnar Černič: Vladimirju Putinu in ruski vojski ni nič sveto

Človeštvo je skozi hude tragedije v preteklosti razvilo določena pravila za oborožene spopade, da ne bi obveljala trditev rimskega političnega teoretika in filozofa Marka Tulija Cicerona, da v vojni zakoni molčijo. Zdi se, da se Vladimir Putin na vse to požvižga, ugotavlja strokovnjak za pravo človekovih pravic dr. Jernej Letnar Černič. Ruska invazija na Ukrajino je presenetila tudi njega, žalosti ga relativizacija tega dejanja, ki so si ga privoščili nekateri posamezniki in določeni deležniki v slovenski družbi.

Helena Križnik

infopogovormednarodna politikačlovekove pravicevojna v Ukrajini

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 3. 2022
Grkokatoliški duhovnik iz Metlike zaskrbljen zaradi dogajanje v rodni Ukrajini. Vse poziva k molitvi za mir!

V Grkokatoliški cerkvi sv. Cirila in Metoda v Metliki je bilo sveto bogoslužje za mir v Ukrajini in v svetu. Bogoslužje je vodil novi grkokatoliški duhovnik Ivan Skalivskyi, po rodu Ukrajinec. Ob njem so se zbrali zastopnik križevačkega škofa Milana Stipića, duhovniki belokranjske dekanije z verniki, ukrajinskimi bogoslovci in prijatelji Ukrajine. Duhovnika Skalivskyija smo vprašali, kako pomembna je v tem trenutku povezanost v molitvi in tudi, kako spremlja dogajanje v rodni Ukrajini.

Grkokatoliški duhovnik iz Metlike zaskrbljen zaradi dogajanje v rodni Ukrajini. Vse poziva k molitvi za mir!

V Grkokatoliški cerkvi sv. Cirila in Metoda v Metliki je bilo sveto bogoslužje za mir v Ukrajini in v svetu. Bogoslužje je vodil novi grkokatoliški duhovnik Ivan Skalivskyi, po rodu Ukrajinec. Ob njem so se zbrali zastopnik križevačkega škofa Milana Stipića, duhovniki belokranjske dekanije z verniki, ukrajinskimi bogoslovci in prijatelji Ukrajine. Duhovnika Skalivskyija smo vprašali, kako pomembna je v tem trenutku povezanost v molitvi in tudi, kako spremlja dogajanje v rodni Ukrajini.

infopogovorpolitikavojnaukrajinagrekokatolikimolitev

Informativni prispevki

Grkokatoliški duhovnik iz Metlike zaskrbljen zaradi dogajanje v rodni Ukrajini. Vse poziva k molitvi za mir!

V Grkokatoliški cerkvi sv. Cirila in Metoda v Metliki je bilo sveto bogoslužje za mir v Ukrajini in v svetu. Bogoslužje je vodil novi grkokatoliški duhovnik Ivan Skalivskyi, po rodu Ukrajinec. Ob njem so se zbrali zastopnik križevačkega škofa Milana Stipića, duhovniki belokranjske dekanije z verniki, ukrajinskimi bogoslovci in prijatelji Ukrajine. Duhovnika Skalivskyija smo vprašali, kako pomembna je v tem trenutku povezanost v molitvi in tudi, kako spremlja dogajanje v rodni Ukrajini.

VEČ ...|1. 3. 2022
Grkokatoliški duhovnik iz Metlike zaskrbljen zaradi dogajanje v rodni Ukrajini. Vse poziva k molitvi za mir!

V Grkokatoliški cerkvi sv. Cirila in Metoda v Metliki je bilo sveto bogoslužje za mir v Ukrajini in v svetu. Bogoslužje je vodil novi grkokatoliški duhovnik Ivan Skalivskyi, po rodu Ukrajinec. Ob njem so se zbrali zastopnik križevačkega škofa Milana Stipića, duhovniki belokranjske dekanije z verniki, ukrajinskimi bogoslovci in prijatelji Ukrajine. Duhovnika Skalivskyija smo vprašali, kako pomembna je v tem trenutku povezanost v molitvi in tudi, kako spremlja dogajanje v rodni Ukrajini.

Alen Salihović

infopogovorpolitikavojnaukrajinagrekokatolikimolitev

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|28. 2. 2022
Branko Cestnik: Putinu je uspelo v dveh dneh odpraviti pandemijo

Z nami je bil mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile vračanje v normalnost s sproščanjem koronskih ukrepov, vojna v Ukrajini, ki je udarila v ekumensko srce krščanstva in tretja, o družbeni in verski radikalizaciji. Kaj storiti z verskimi skupinami, ki se radikalizirajo?

Branko Cestnik: Putinu je uspelo v dveh dneh odpraviti pandemijo

Z nami je bil mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile vračanje v normalnost s sproščanjem koronskih ukrepov, vojna v Ukrajini, ki je udarila v ekumensko srce krščanstva in tretja, o družbeni in verski radikalizaciji. Kaj storiti z verskimi skupinami, ki se radikalizirajo?

politikadružbaUkrajinavojnakoronavirusRusijaPutin

Spoznanje več, predsodek manj

Branko Cestnik: Putinu je uspelo v dveh dneh odpraviti pandemijo

Z nami je bil mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile vračanje v normalnost s sproščanjem koronskih ukrepov, vojna v Ukrajini, ki je udarila v ekumensko srce krščanstva in tretja, o družbeni in verski radikalizaciji. Kaj storiti z verskimi skupinami, ki se radikalizirajo?

VEČ ...|28. 2. 2022
Branko Cestnik: Putinu je uspelo v dveh dneh odpraviti pandemijo

Z nami je bil mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile vračanje v normalnost s sproščanjem koronskih ukrepov, vojna v Ukrajini, ki je udarila v ekumensko srce krščanstva in tretja, o družbeni in verski radikalizaciji. Kaj storiti z verskimi skupinami, ki se radikalizirajo?

Jože Bartolj

politikadružbaUkrajinavojnakoronavirusRusijaPutin

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 2. 2022
Maver: Lomastenje Rusije po Ukrajini se je v zadnjih osmih letih močno okrepilo

Precej prizadet zaradi zadnjega dogajanja v Ukrajini pa je politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver. Skrbijo ga informacije, ki jih je o zadnjem dogajanju prejel tudi od slovenskih misijonark v tej državi. Dodal je, da se je lomastenje Rusije po Ukrajini v zadnjih osmih letih močno okrepilo. Pogovor z njim je pripravila Mateja Subotičanec. 

Maver: Lomastenje Rusije po Ukrajini se je v zadnjih osmih letih močno okrepilo

Precej prizadet zaradi zadnjega dogajanja v Ukrajini pa je politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver. Skrbijo ga informacije, ki jih je o zadnjem dogajanju prejel tudi od slovenskih misijonark v tej državi. Dodal je, da se je lomastenje Rusije po Ukrajini v zadnjih osmih letih močno okrepilo. Pogovor z njim je pripravila Mateja Subotičanec. 

infopogovorpolitikavojnaukrajinaaleš maver

Informativni prispevki

Maver: Lomastenje Rusije po Ukrajini se je v zadnjih osmih letih močno okrepilo

Precej prizadet zaradi zadnjega dogajanja v Ukrajini pa je politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver. Skrbijo ga informacije, ki jih je o zadnjem dogajanju prejel tudi od slovenskih misijonark v tej državi. Dodal je, da se je lomastenje Rusije po Ukrajini v zadnjih osmih letih močno okrepilo. Pogovor z njim je pripravila Mateja Subotičanec. 

VEČ ...|23. 2. 2022
Maver: Lomastenje Rusije po Ukrajini se je v zadnjih osmih letih močno okrepilo

Precej prizadet zaradi zadnjega dogajanja v Ukrajini pa je politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver. Skrbijo ga informacije, ki jih je o zadnjem dogajanju prejel tudi od slovenskih misijonark v tej državi. Dodal je, da se je lomastenje Rusije po Ukrajini v zadnjih osmih letih močno okrepilo. Pogovor z njim je pripravila Mateja Subotičanec. 

Mateja Subotičanec

infopogovorpolitikavojnaukrajinaaleš maver

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 2. 2022
Minister Matej Tonin in poslanka Monika Gregorčič zaskrbljena zaradi razmer v Ukrajini, ki bi lahko povzročile množice b

Razmere v Ukrajini zelo skrbijo tudi slovenske politike. Že jutri se na delovni obisk v to državo odpravlja predsednik vlade Janez Janša. Srečal se bo s premierjem Denisom Šmigalom in predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Namen obiska je izkazati podporo Slovenije evropski in evroatlantski perspektivi Ukrajine ter potrditi zavezanost naše države politiki ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine v sklopu njenih mednarodno priznanih meja. Slovenija bo ob robu obiska dostavila tudi materialno pomoč Ukrajini. O tem, kaj lahko obisk doprinese in tudi, kako na dogajanje gledajo v državnem zboru se je Alen Salihović pogovarjal z obrambnim ministrom in predsednikom NSi Matejem Toninom ter predsednico državnozborskega odbora za zunanjo politiko in poslanko stranke Konkretno Moniko Gregorčič.

Minister Matej Tonin in poslanka Monika Gregorčič zaskrbljena zaradi razmer v Ukrajini, ki bi lahko povzročile množice b

Razmere v Ukrajini zelo skrbijo tudi slovenske politike. Že jutri se na delovni obisk v to državo odpravlja predsednik vlade Janez Janša. Srečal se bo s premierjem Denisom Šmigalom in predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Namen obiska je izkazati podporo Slovenije evropski in evroatlantski perspektivi Ukrajine ter potrditi zavezanost naše države politiki ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine v sklopu njenih mednarodno priznanih meja. Slovenija bo ob robu obiska dostavila tudi materialno pomoč Ukrajini. O tem, kaj lahko obisk doprinese in tudi, kako na dogajanje gledajo v državnem zboru se je Alen Salihović pogovarjal z obrambnim ministrom in predsednikom NSi Matejem Toninom ter predsednico državnozborskega odbora za zunanjo politiko in poslanko stranke Konkretno Moniko Gregorčič.

infopogovorpolitikavojnaukrajinamatej toninjanez janšamonika gregorčič

Informativni prispevki

Minister Matej Tonin in poslanka Monika Gregorčič zaskrbljena zaradi razmer v Ukrajini, ki bi lahko povzročile množice b

Razmere v Ukrajini zelo skrbijo tudi slovenske politike. Že jutri se na delovni obisk v to državo odpravlja predsednik vlade Janez Janša. Srečal se bo s premierjem Denisom Šmigalom in predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Namen obiska je izkazati podporo Slovenije evropski in evroatlantski perspektivi Ukrajine ter potrditi zavezanost naše države politiki ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine v sklopu njenih mednarodno priznanih meja. Slovenija bo ob robu obiska dostavila tudi materialno pomoč Ukrajini. O tem, kaj lahko obisk doprinese in tudi, kako na dogajanje gledajo v državnem zboru se je Alen Salihović pogovarjal z obrambnim ministrom in predsednikom NSi Matejem Toninom ter predsednico državnozborskega odbora za zunanjo politiko in poslanko stranke Konkretno Moniko Gregorčič.

VEČ ...|23. 2. 2022
Minister Matej Tonin in poslanka Monika Gregorčič zaskrbljena zaradi razmer v Ukrajini, ki bi lahko povzročile množice b

Razmere v Ukrajini zelo skrbijo tudi slovenske politike. Že jutri se na delovni obisk v to državo odpravlja predsednik vlade Janez Janša. Srečal se bo s premierjem Denisom Šmigalom in predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Namen obiska je izkazati podporo Slovenije evropski in evroatlantski perspektivi Ukrajine ter potrditi zavezanost naše države politiki ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine v sklopu njenih mednarodno priznanih meja. Slovenija bo ob robu obiska dostavila tudi materialno pomoč Ukrajini. O tem, kaj lahko obisk doprinese in tudi, kako na dogajanje gledajo v državnem zboru se je Alen Salihović pogovarjal z obrambnim ministrom in predsednikom NSi Matejem Toninom ter predsednico državnozborskega odbora za zunanjo politiko in poslanko stranke Konkretno Moniko Gregorčič.

Alen Salihović

infopogovorpolitikavojnaukrajinamatej toninjanez janšamonika gregorčič

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|16. 1. 2022
Franc Cerar (1922 - 2014)

Tokrat obujamo spomin na jezuitskega duhovnika, pisatelja, ljudskega misijonarja in voditelja duhovnih vaj p. Franca Cerarja, iz Dobličah pri Črnomlju. Vojna vihra mu je prekrižala načrte, ko je želel k jezitom in ga zansela v partizane. A ohranil je jasen cilj, postal redovnik, bil posvečen in od takrat večino svojih duhovniških let bival v Mariboru v župniji sv. Magdalene.

Franc Cerar (1922 - 2014)

Tokrat obujamo spomin na jezuitskega duhovnika, pisatelja, ljudskega misijonarja in voditelja duhovnih vaj p. Franca Cerarja, iz Dobličah pri Črnomlju. Vojna vihra mu je prekrižala načrte, ko je želel k jezitom in ga zansela v partizane. A ohranil je jasen cilj, postal redovnik, bil posvečen in od takrat večino svojih duhovniških let bival v Mariboru v župniji sv. Magdalene.

spominJezuitiljudski misijondruga svetovna vojnaMariborUDBApartizani

Graditelji slovenskega doma

Franc Cerar (1922 - 2014)

Tokrat obujamo spomin na jezuitskega duhovnika, pisatelja, ljudskega misijonarja in voditelja duhovnih vaj p. Franca Cerarja, iz Dobličah pri Črnomlju. Vojna vihra mu je prekrižala načrte, ko je želel k jezitom in ga zansela v partizane. A ohranil je jasen cilj, postal redovnik, bil posvečen in od takrat večino svojih duhovniških let bival v Mariboru v župniji sv. Magdalene.

VEČ ...|16. 1. 2022
Franc Cerar (1922 - 2014)

Tokrat obujamo spomin na jezuitskega duhovnika, pisatelja, ljudskega misijonarja in voditelja duhovnih vaj p. Franca Cerarja, iz Dobličah pri Črnomlju. Vojna vihra mu je prekrižala načrte, ko je želel k jezitom in ga zansela v partizane. A ohranil je jasen cilj, postal redovnik, bil posvečen in od takrat večino svojih duhovniških let bival v Mariboru v župniji sv. Magdalene.

Tone Gorjup

spominJezuitiljudski misijondruga svetovna vojnaMariborUDBApartizani

Pogovor o

VEČ ...|15. 12. 2021
Gradnja prometne infrastrukture v Sloveniji

Govorili smo o gradbeništvu, zlasti v luči investicij v prometno infrastrukturo in pogledali, kje so še drugi večji projekti na vidiku. Kako vplivajo podražitve energentov na ceno in obstoječe pogodbe, kako se podjetja soočajo s problemi pomanjkanja strokovnega kadra? O vsem tem so v našem studiu spregovorili gostje minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, predsednik Zbornice gradbeništva in gradbenih materialov Gregor Ficko in direktor podjeta Kolektor CGP Kristjan Mugerli.

Gradnja prometne infrastrukture v Sloveniji

Govorili smo o gradbeništvu, zlasti v luči investicij v prometno infrastrukturo in pogledali, kje so še drugi večji projekti na vidiku. Kako vplivajo podražitve energentov na ceno in obstoječe pogodbe, kako se podjetja soočajo s problemi pomanjkanja strokovnega kadra? O vsem tem so v našem studiu spregovorili gostje minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, predsednik Zbornice gradbeništva in gradbenih materialov Gregor Ficko in direktor podjeta Kolektor CGP Kristjan Mugerli.

politikaminister Vrtovecdrugi tirtretja razvojna os

Pogovor o

Gradnja prometne infrastrukture v Sloveniji

Govorili smo o gradbeništvu, zlasti v luči investicij v prometno infrastrukturo in pogledali, kje so še drugi večji projekti na vidiku. Kako vplivajo podražitve energentov na ceno in obstoječe pogodbe, kako se podjetja soočajo s problemi pomanjkanja strokovnega kadra? O vsem tem so v našem studiu spregovorili gostje minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, predsednik Zbornice gradbeništva in gradbenih materialov Gregor Ficko in direktor podjeta Kolektor CGP Kristjan Mugerli.

VEČ ...|15. 12. 2021
Gradnja prometne infrastrukture v Sloveniji

Govorili smo o gradbeništvu, zlasti v luči investicij v prometno infrastrukturo in pogledali, kje so še drugi večji projekti na vidiku. Kako vplivajo podražitve energentov na ceno in obstoječe pogodbe, kako se podjetja soočajo s problemi pomanjkanja strokovnega kadra? O vsem tem so v našem studiu spregovorili gostje minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, predsednik Zbornice gradbeništva in gradbenih materialov Gregor Ficko in direktor podjeta Kolektor CGP Kristjan Mugerli.

Tanja Dominko

politikaminister Vrtovecdrugi tirtretja razvojna os

Moja zgodba

VEČ ...|22. 8. 2021
Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 6.

V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnete še zadnjima dvema predavanjema s simpozija z naslovom Tragedija 1941, ki je potekal ob 80. letnici začetka druge svetovne vojne, junija letos, v Parku vojaške zgodovine v Pivki. O Hitlerjevem obisku Maribora je spregovoril prof. Boris Hajdinjak, o nacistični politični propagandi in germanizaciji Gorenjske v letu 1941 pa dr. Damjan Hančič.

Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 6.

V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnete še zadnjima dvema predavanjema s simpozija z naslovom Tragedija 1941, ki je potekal ob 80. letnici začetka druge svetovne vojne, junija letos, v Parku vojaške zgodovine v Pivki. O Hitlerjevem obisku Maribora je spregovoril prof. Boris Hajdinjak, o nacistični politični propagandi in germanizaciji Gorenjske v letu 1941 pa dr. Damjan Hančič.

spominpolitikavojnaBoris HajdinjakDamjan Hančič

Moja zgodba

Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 6.

V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnete še zadnjima dvema predavanjema s simpozija z naslovom Tragedija 1941, ki je potekal ob 80. letnici začetka druge svetovne vojne, junija letos, v Parku vojaške zgodovine v Pivki. O Hitlerjevem obisku Maribora je spregovoril prof. Boris Hajdinjak, o nacistični politični propagandi in germanizaciji Gorenjske v letu 1941 pa dr. Damjan Hančič.

VEČ ...|22. 8. 2021
Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 6.

V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnete še zadnjima dvema predavanjema s simpozija z naslovom Tragedija 1941, ki je potekal ob 80. letnici začetka druge svetovne vojne, junija letos, v Parku vojaške zgodovine v Pivki. O Hitlerjevem obisku Maribora je spregovoril prof. Boris Hajdinjak, o nacistični politični propagandi in germanizaciji Gorenjske v letu 1941 pa dr. Damjan Hančič.

Jože Bartolj

spominpolitikavojnaBoris HajdinjakDamjan Hančič

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 8. 2021
Tonin: Slovenska vojska je v Afganistan odšla zato, ker je želela tamkajšnjemu narodu zagotoviti boljšo prihodnost

Prevajalec, ki je v Afganistanu pomagal Slovenski vojski, je skupaj s petimi člani svoje družine prispel do varnega dela kabulskega letališča, kjer zdaj čakajo na prvo razpoložljivo letalo iz Afganistana. Novico je za Radio Ognjišče potrdil minister za obrambo Matej Tonin. Slovenija si medtem prizadeva za evakuacijo še enega sodelavca z družino.

Tonin: Slovenska vojska je v Afganistan odšla zato, ker je želela tamkajšnjemu narodu zagotoviti boljšo prihodnost

Prevajalec, ki je v Afganistanu pomagal Slovenski vojski, je skupaj s petimi člani svoje družine prispel do varnega dela kabulskega letališča, kjer zdaj čakajo na prvo razpoložljivo letalo iz Afganistana. Novico je za Radio Ognjišče potrdil minister za obrambo Matej Tonin. Slovenija si medtem prizadeva za evakuacijo še enega sodelavca z družino.

infoafganistanpogovorpolitikavojnamatej toninobramba

Informativni prispevki

Tonin: Slovenska vojska je v Afganistan odšla zato, ker je želela tamkajšnjemu narodu zagotoviti boljšo prihodnost

Prevajalec, ki je v Afganistanu pomagal Slovenski vojski, je skupaj s petimi člani svoje družine prispel do varnega dela kabulskega letališča, kjer zdaj čakajo na prvo razpoložljivo letalo iz Afganistana. Novico je za Radio Ognjišče potrdil minister za obrambo Matej Tonin. Slovenija si medtem prizadeva za evakuacijo še enega sodelavca z družino.

VEČ ...|19. 8. 2021
Tonin: Slovenska vojska je v Afganistan odšla zato, ker je želela tamkajšnjemu narodu zagotoviti boljšo prihodnost

Prevajalec, ki je v Afganistanu pomagal Slovenski vojski, je skupaj s petimi člani svoje družine prispel do varnega dela kabulskega letališča, kjer zdaj čakajo na prvo razpoložljivo letalo iz Afganistana. Novico je za Radio Ognjišče potrdil minister za obrambo Matej Tonin. Slovenija si medtem prizadeva za evakuacijo še enega sodelavca z družino.

Alen Salihović

infoafganistanpogovorpolitikavojnamatej toninobramba

Moja zgodba

VEČ ...|15. 8. 2021
Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 5.

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prispevkoma dr. Matica Batiča, o poteku in ozadju italijanskega napada na Jugoslavijo aprila 1941 in referatu o Razmereh na Primorskem v letu 1941 dr. Renata Podbersiča. Oba zgodovinarja sta nastopila na simpoziju ob 80 letnici začetka druge sv. vojne letos junija v Parku vojaške zgodovine v Pivki.

Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 5.

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prispevkoma dr. Matica Batiča, o poteku in ozadju italijanskega napada na Jugoslavijo aprila 1941 in referatu o Razmereh na Primorskem v letu 1941 dr. Renata Podbersiča. Oba zgodovinarja sta nastopila na simpoziju ob 80 letnici začetka druge sv. vojne letos junija v Parku vojaške zgodovine v Pivki.

spominpolitikavojnaMatic BatičRenato Podbersič

Moja zgodba

Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 5.

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prispevkoma dr. Matica Batiča, o poteku in ozadju italijanskega napada na Jugoslavijo aprila 1941 in referatu o Razmereh na Primorskem v letu 1941 dr. Renata Podbersiča. Oba zgodovinarja sta nastopila na simpoziju ob 80 letnici začetka druge sv. vojne letos junija v Parku vojaške zgodovine v Pivki.

VEČ ...|15. 8. 2021
Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 5.

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prispevkoma dr. Matica Batiča, o poteku in ozadju italijanskega napada na Jugoslavijo aprila 1941 in referatu o Razmereh na Primorskem v letu 1941 dr. Renata Podbersiča. Oba zgodovinarja sta nastopila na simpoziju ob 80 letnici začetka druge sv. vojne letos junija v Parku vojaške zgodovine v Pivki.

Jože Bartolj

spominpolitikavojnaMatic BatičRenato Podbersič

Moja zgodba

VEČ ...|8. 8. 2021
Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 4.

V oddaji Moja zgodba ste prisluhnili prispevkoma ddr. Igor Grdine z naslovom Priti pod enega okupatorja in dr. Vide Deželak Barič z naslovom Komunistična partija Slovenije med revolucijo in osvobodilnim bojem leta 1941, ki sta ju imela na simpoziju ob 80 letnici začetka druge sv. vojne letos junija v Parku vojsške zgodovine v Pivki.

Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 4.

V oddaji Moja zgodba ste prisluhnili prispevkoma ddr. Igor Grdine z naslovom Priti pod enega okupatorja in dr. Vide Deželak Barič z naslovom Komunistična partija Slovenije med revolucijo in osvobodilnim bojem leta 1941, ki sta ju imela na simpoziju ob 80 letnici začetka druge sv. vojne letos junija v Parku vojsške zgodovine v Pivki.

spominpolitikavojnaGrdinaDeželak Barič

Moja zgodba

Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 4.

V oddaji Moja zgodba ste prisluhnili prispevkoma ddr. Igor Grdine z naslovom Priti pod enega okupatorja in dr. Vide Deželak Barič z naslovom Komunistična partija Slovenije med revolucijo in osvobodilnim bojem leta 1941, ki sta ju imela na simpoziju ob 80 letnici začetka druge sv. vojne letos junija v Parku vojsške zgodovine v Pivki.

VEČ ...|8. 8. 2021
Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 4.

V oddaji Moja zgodba ste prisluhnili prispevkoma ddr. Igor Grdine z naslovom Priti pod enega okupatorja in dr. Vide Deželak Barič z naslovom Komunistična partija Slovenije med revolucijo in osvobodilnim bojem leta 1941, ki sta ju imela na simpoziju ob 80 letnici začetka druge sv. vojne letos junija v Parku vojsške zgodovine v Pivki.

Jože Bartolj

spominpolitikavojnaGrdinaDeželak Barič

Moja zgodba

VEČ ...|1. 8. 2021
Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 3.

Letos junija je potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Parka vojaške zgodovine Pivka. V oddaji Moja zgodba lahko poleti poslušate prispevke sodelujočih na omenjenem simpoziju. Danes je bila na sporedu tretja oddaja s prispevkoma dr. Tomaža Kladnika in dr. Mateje Čoh Kladnik, ter razprava, ki se je razvila ob nekaterih vprašanjih.

Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 3.

Letos junija je potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Parka vojaške zgodovine Pivka. V oddaji Moja zgodba lahko poleti poslušate prispevke sodelujočih na omenjenem simpoziju. Danes je bila na sporedu tretja oddaja s prispevkoma dr. Tomaža Kladnika in dr. Mateje Čoh Kladnik, ter razprava, ki se je razvila ob nekaterih vprašanjih.

spominpolitikavojnaKladnikKočevar

Moja zgodba

Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 3.

Letos junija je potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Parka vojaške zgodovine Pivka. V oddaji Moja zgodba lahko poleti poslušate prispevke sodelujočih na omenjenem simpoziju. Danes je bila na sporedu tretja oddaja s prispevkoma dr. Tomaža Kladnika in dr. Mateje Čoh Kladnik, ter razprava, ki se je razvila ob nekaterih vprašanjih.

VEČ ...|1. 8. 2021
Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 3.

Letos junija je potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Parka vojaške zgodovine Pivka. V oddaji Moja zgodba lahko poleti poslušate prispevke sodelujočih na omenjenem simpoziju. Danes je bila na sporedu tretja oddaja s prispevkoma dr. Tomaža Kladnika in dr. Mateje Čoh Kladnik, ter razprava, ki se je razvila ob nekaterih vprašanjih.

Jože Bartolj

spominpolitikavojnaKladnikKočevar

Moja zgodba

VEČ ...|25. 7. 2021
Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 2.

Letos junija je potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Parka vojaške zgodovine Pivka. Danes je bila na sporedu druga oddaja s prispevkoma dr. Jožeta Možine in dr. Jelke Piškurić.

Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 2.

Letos junija je potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Parka vojaške zgodovine Pivka. Danes je bila na sporedu druga oddaja s prispevkoma dr. Jožeta Možine in dr. Jelke Piškurić.

spominpolitikavojnaMožinaPiškurić

Moja zgodba

Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 2.

Letos junija je potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Parka vojaške zgodovine Pivka. Danes je bila na sporedu druga oddaja s prispevkoma dr. Jožeta Možine in dr. Jelke Piškurić.

VEČ ...|25. 7. 2021
Simpozij 80 let začetka 2. svetovne vojne - 2.

Letos junija je potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Parka vojaške zgodovine Pivka. Danes je bila na sporedu druga oddaja s prispevkoma dr. Jožeta Možine in dr. Jelke Piškurić.

Jože Bartolj

spominpolitikavojnaMožinaPiškurić

Komentar Časnik.si

VEČ ...|30. 6. 2021
Dr. Aleš Maver: Zgodba, na katero sem čakal

Kratki film o zgodovini in poslanstvu evropskega povezovnja po drugi svetovni vojni, predvajan na proslavi ob dnevu državnosti, med katerim se je prepletala celotna pesem Zdravljica, je navdušil tudi pisca komentarja. Poudarja, da je bila Evropa po razdejanju druge svetovne vojne ne le razdeljena, ampak tudi svobodna samo na pol ter da na zahodu naše celine ne vedo niti ne razumejo, da sta bila njihova svoboda in blaginja v povojnih desetletjih v veliki meri kupljeni z nesvobodo druge polovice celine.

Dr. Aleš Maver: Zgodba, na katero sem čakal

Kratki film o zgodovini in poslanstvu evropskega povezovnja po drugi svetovni vojni, predvajan na proslavi ob dnevu državnosti, med katerim se je prepletala celotna pesem Zdravljica, je navdušil tudi pisca komentarja. Poudarja, da je bila Evropa po razdejanju druge svetovne vojne ne le razdeljena, ampak tudi svobodna samo na pol ter da na zahodu naše celine ne vedo niti ne razumejo, da sta bila njihova svoboda in blaginja v povojnih desetletjih v veliki meri kupljeni z nesvobodo druge polovice celine.

komentarzgodovinaEvropa2. svetovna vojnasvoboda

Komentar Časnik.si

Dr. Aleš Maver: Zgodba, na katero sem čakal

Kratki film o zgodovini in poslanstvu evropskega povezovnja po drugi svetovni vojni, predvajan na proslavi ob dnevu državnosti, med katerim se je prepletala celotna pesem Zdravljica, je navdušil tudi pisca komentarja. Poudarja, da je bila Evropa po razdejanju druge svetovne vojne ne le razdeljena, ampak tudi svobodna samo na pol ter da na zahodu naše celine ne vedo niti ne razumejo, da sta bila njihova svoboda in blaginja v povojnih desetletjih v veliki meri kupljeni z nesvobodo druge polovice celine.

VEČ ...|30. 6. 2021
Dr. Aleš Maver: Zgodba, na katero sem čakal

Kratki film o zgodovini in poslanstvu evropskega povezovnja po drugi svetovni vojni, predvajan na proslavi ob dnevu državnosti, med katerim se je prepletala celotna pesem Zdravljica, je navdušil tudi pisca komentarja. Poudarja, da je bila Evropa po razdejanju druge svetovne vojne ne le razdeljena, ampak tudi svobodna samo na pol ter da na zahodu naše celine ne vedo niti ne razumejo, da sta bila njihova svoboda in blaginja v povojnih desetletjih v veliki meri kupljeni z nesvobodo druge polovice celine.

Aleš Maver

komentarzgodovinaEvropa2. svetovna vojnasvoboda

Naš pogled

VEČ ...|22. 6. 2021
Ob 30. obletnici samostojnosti

Koliko srčnosti, poguma, pa tudi molitve in zaupanja je takrat sklenilo obroč nad mlado Slovenijo, ki so jo želeli jugoslovanski generali v kali zatreti. 30. obletnica samostojnosti je priložnost, da obudimo spomin na tisti čas, obnovimo hvaležnost za samostojno Slovenijo.

Ob 30. obletnici samostojnosti

Koliko srčnosti, poguma, pa tudi molitve in zaupanja je takrat sklenilo obroč nad mlado Slovenijo, ki so jo želeli jugoslovanski generali v kali zatreti. 30. obletnica samostojnosti je priložnost, da obudimo spomin na tisti čas, obnovimo hvaležnost za samostojno Slovenijo.

komentarJelko KacinOmanJanšanadškof Šuštarosamosvojitev JLA STAvojna za Slovenijoslovenska vojskaPekreKočevska Rekacovid-19 cepljenje

Naš pogled

Ob 30. obletnici samostojnosti

Koliko srčnosti, poguma, pa tudi molitve in zaupanja je takrat sklenilo obroč nad mlado Slovenijo, ki so jo želeli jugoslovanski generali v kali zatreti. 30. obletnica samostojnosti je priložnost, da obudimo spomin na tisti čas, obnovimo hvaležnost za samostojno Slovenijo.

VEČ ...|22. 6. 2021
Ob 30. obletnici samostojnosti

Koliko srčnosti, poguma, pa tudi molitve in zaupanja je takrat sklenilo obroč nad mlado Slovenijo, ki so jo želeli jugoslovanski generali v kali zatreti. 30. obletnica samostojnosti je priložnost, da obudimo spomin na tisti čas, obnovimo hvaležnost za samostojno Slovenijo.

Tone Gorjup

komentarJelko KacinOmanJanšanadškof Šuštarosamosvojitev JLA STAvojna za Slovenijoslovenska vojskaPekreKočevska Rekacovid-19 cepljenje

Komentar Časnik.si

VEČ ...|12. 5. 2021
Franc Mihič: Angela Vode si zasluži spomenik za predano služenje narodu

Komentator izpostavlja pomanjkljivo poročanje o življenju in pomenu Angele Vode, ki poleg tega, da je bila slovenska intelektualka, borka za slovenske narodne pravice, defektologinja, učiteljica prizadetih otrok, pobudnica gibanja za pravice žensk, socialistka, tudi ena prvih komunistk, ki je bila v sporu z vodstvom KPS in bila kmalu po začetku vojne izključena iz partije. Obtožena je bila narodnega izdajstva, obsojena na zaporno kazen; po izpustitvi pa so ji bile odvzete državljanske pravice in UDBA jo je do smrti nadzorovala. Je avtorica knjige Skriti spomini, kjer med drugim opiše zakulisna dogajanja v komunistični partiji. Komentator meni, da bi morali njen pogum in vztrajnost bolj spoštovati.

Franc Mihič: Angela Vode si zasluži spomenik za predano služenje narodu

Komentator izpostavlja pomanjkljivo poročanje o življenju in pomenu Angele Vode, ki poleg tega, da je bila slovenska intelektualka, borka za slovenske narodne pravice, defektologinja, učiteljica prizadetih otrok, pobudnica gibanja za pravice žensk, socialistka, tudi ena prvih komunistk, ki je bila v sporu z vodstvom KPS in bila kmalu po začetku vojne izključena iz partije. Obtožena je bila narodnega izdajstva, obsojena na zaporno kazen; po izpustitvi pa so ji bile odvzete državljanske pravice in UDBA jo je do smrti nadzorovala. Je avtorica knjige Skriti spomini, kjer med drugim opiše zakulisna dogajanja v komunistični partiji. Komentator meni, da bi morali njen pogum in vztrajnost bolj spoštovati.

komentarSkriti spominikomunistična partijaUDBAdruga svetovna vojnaresnica

Komentar Časnik.si

Franc Mihič: Angela Vode si zasluži spomenik za predano služenje narodu

Komentator izpostavlja pomanjkljivo poročanje o življenju in pomenu Angele Vode, ki poleg tega, da je bila slovenska intelektualka, borka za slovenske narodne pravice, defektologinja, učiteljica prizadetih otrok, pobudnica gibanja za pravice žensk, socialistka, tudi ena prvih komunistk, ki je bila v sporu z vodstvom KPS in bila kmalu po začetku vojne izključena iz partije. Obtožena je bila narodnega izdajstva, obsojena na zaporno kazen; po izpustitvi pa so ji bile odvzete državljanske pravice in UDBA jo je do smrti nadzorovala. Je avtorica knjige Skriti spomini, kjer med drugim opiše zakulisna dogajanja v komunistični partiji. Komentator meni, da bi morali njen pogum in vztrajnost bolj spoštovati.

VEČ ...|12. 5. 2021
Franc Mihič: Angela Vode si zasluži spomenik za predano služenje narodu

Komentator izpostavlja pomanjkljivo poročanje o življenju in pomenu Angele Vode, ki poleg tega, da je bila slovenska intelektualka, borka za slovenske narodne pravice, defektologinja, učiteljica prizadetih otrok, pobudnica gibanja za pravice žensk, socialistka, tudi ena prvih komunistk, ki je bila v sporu z vodstvom KPS in bila kmalu po začetku vojne izključena iz partije. Obtožena je bila narodnega izdajstva, obsojena na zaporno kazen; po izpustitvi pa so ji bile odvzete državljanske pravice in UDBA jo je do smrti nadzorovala. Je avtorica knjige Skriti spomini, kjer med drugim opiše zakulisna dogajanja v komunistični partiji. Komentator meni, da bi morali njen pogum in vztrajnost bolj spoštovati.

Franc Mihič

komentarSkriti spominikomunistična partijaUDBAdruga svetovna vojnaresnica

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|11. 4. 2021
Fokolarin Robert Chelhod o razmerah v Siriji

Rodovitna dežela Sirija je po desetih letih vojne popolnoma uničena. Ljudje izgubljajo upanje, več kot 80 odstotkov jih živi pod pragom revščine.
Fokolarin Robert Chelhod je v Siriji živel od leta 1990 do 2008, ko je to še bila dežela blagostanja in miru. Pred štirimi leti se je vrnil v Alep, kjer se srečuje s tragičnimi razmerami: milijoni ljudi, ki so izgubili vse; milijoni izseljenih v bližnje države; več kot pol milijona izgubljenih življenj. Tisti, ki so ostali, se borijo z revščino in pomanjkanjem osnovnih javnih storitev, predvsem v zdravstvu in šolstvu. Poklicali smo ga in povprašali, kakšno je tam življenje, kaj ljudem prinaša Cerkev, kako jim pomagajo.

Fokolarin Robert Chelhod o razmerah v Siriji

Rodovitna dežela Sirija je po desetih letih vojne popolnoma uničena. Ljudje izgubljajo upanje, več kot 80 odstotkov jih živi pod pragom revščine.
Fokolarin Robert Chelhod je v Siriji živel od leta 1990 do 2008, ko je to še bila dežela blagostanja in miru. Pred štirimi leti se je vrnil v Alep, kjer se srečuje s tragičnimi razmerami: milijoni ljudi, ki so izgubili vse; milijoni izseljenih v bližnje države; več kot pol milijona izgubljenih življenj. Tisti, ki so ostali, se borijo z revščino in pomanjkanjem osnovnih javnih storitev, predvsem v zdravstvu in šolstvu. Poklicali smo ga in povprašali, kakšno je tam življenje, kaj ljudem prinaša Cerkev, kako jim pomagajo.

cerkevinfoduhovnostSirijavojnastiska

Iz življenja vesoljne Cerkve

Fokolarin Robert Chelhod o razmerah v Siriji

Rodovitna dežela Sirija je po desetih letih vojne popolnoma uničena. Ljudje izgubljajo upanje, več kot 80 odstotkov jih živi pod pragom revščine.
Fokolarin Robert Chelhod je v Siriji živel od leta 1990 do 2008, ko je to še bila dežela blagostanja in miru. Pred štirimi leti se je vrnil v Alep, kjer se srečuje s tragičnimi razmerami: milijoni ljudi, ki so izgubili vse; milijoni izseljenih v bližnje države; več kot pol milijona izgubljenih življenj. Tisti, ki so ostali, se borijo z revščino in pomanjkanjem osnovnih javnih storitev, predvsem v zdravstvu in šolstvu. Poklicali smo ga in povprašali, kakšno je tam življenje, kaj ljudem prinaša Cerkev, kako jim pomagajo.

VEČ ...|11. 4. 2021
Fokolarin Robert Chelhod o razmerah v Siriji

Rodovitna dežela Sirija je po desetih letih vojne popolnoma uničena. Ljudje izgubljajo upanje, več kot 80 odstotkov jih živi pod pragom revščine.
Fokolarin Robert Chelhod je v Siriji živel od leta 1990 do 2008, ko je to še bila dežela blagostanja in miru. Pred štirimi leti se je vrnil v Alep, kjer se srečuje s tragičnimi razmerami: milijoni ljudi, ki so izgubili vse; milijoni izseljenih v bližnje države; več kot pol milijona izgubljenih življenj. Tisti, ki so ostali, se borijo z revščino in pomanjkanjem osnovnih javnih storitev, predvsem v zdravstvu in šolstvu. Poklicali smo ga in povprašali, kakšno je tam življenje, kaj ljudem prinaša Cerkev, kako jim pomagajo.

Marjana Debevec

cerkevinfoduhovnostSirijavojnastiska

Komentar Časnik.si

VEČ ...|24. 3. 2021
Andrej Tomelj: Branitelji iz osamosvojitvene vojne na Trgu mladinskih delovnih brigad

V komentarju avtor razmišlja o anahronističnem poimenovanju trgov v Ljubljani in postavitvi spomenikov. Spodbuja h kritični drži in usklajenem poimenovanju trgov in parkov. Predlaga tudi odstranitev spomenika Borisa Kidriča, ki ne sodi v Park Sveta Evrope ter nagovarja k sanaciji parka in zasaditvi eksotičnih dreves, ki so rasla tam pred ero malikovanja revolucionarjev.

Andrej Tomelj: Branitelji iz osamosvojitvene vojne na Trgu mladinskih delovnih brigad

V komentarju avtor razmišlja o anahronističnem poimenovanju trgov v Ljubljani in postavitvi spomenikov. Spodbuja h kritični drži in usklajenem poimenovanju trgov in parkov. Predlaga tudi odstranitev spomenika Borisa Kidriča, ki ne sodi v Park Sveta Evrope ter nagovarja k sanaciji parka in zasaditvi eksotičnih dreves, ki so rasla tam pred ero malikovanja revolucionarjev.

komentarLjubljanaosamosvojitvena vojnaanahronizemspomenikiBoris Kidrič

Komentar Časnik.si

Andrej Tomelj: Branitelji iz osamosvojitvene vojne na Trgu mladinskih delovnih brigad

V komentarju avtor razmišlja o anahronističnem poimenovanju trgov v Ljubljani in postavitvi spomenikov. Spodbuja h kritični drži in usklajenem poimenovanju trgov in parkov. Predlaga tudi odstranitev spomenika Borisa Kidriča, ki ne sodi v Park Sveta Evrope ter nagovarja k sanaciji parka in zasaditvi eksotičnih dreves, ki so rasla tam pred ero malikovanja revolucionarjev.

VEČ ...|24. 3. 2021
Andrej Tomelj: Branitelji iz osamosvojitvene vojne na Trgu mladinskih delovnih brigad

V komentarju avtor razmišlja o anahronističnem poimenovanju trgov v Ljubljani in postavitvi spomenikov. Spodbuja h kritični drži in usklajenem poimenovanju trgov in parkov. Predlaga tudi odstranitev spomenika Borisa Kidriča, ki ne sodi v Park Sveta Evrope ter nagovarja k sanaciji parka in zasaditvi eksotičnih dreves, ki so rasla tam pred ero malikovanja revolucionarjev.

Andrej Tomelj

komentarLjubljanaosamosvojitvena vojnaanahronizemspomenikiBoris Kidrič

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 12. 2019
Slovenski razkol – predstavitev knjige zgodovinarja in novinarja Jožeta Možine

Slovenija je bogatejša za izjemno zgodovinsko delo in znanstveno monografija. Slovenski razkol avtorja Jožeta Možine na poljuden in dokumentiran način ruši tabuje in desetletja vzdrževano ideološko dogmo o enostranski krivdi za slovensko bratomorno vojno. Knjiga so skupaj izdale kar tri Mohorjeve založbe. Celjska, Goriška in Celovška. Da gre za pomemben prispevek k zgodovinskemu orisu takratnega časa sta na predstavitvi poudarila tudi zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Mitja Ferenc.

Slovenski razkol – predstavitev knjige zgodovinarja in novinarja Jožeta Možine

Slovenija je bogatejša za izjemno zgodovinsko delo in znanstveno monografija. Slovenski razkol avtorja Jožeta Možine na poljuden in dokumentiran način ruši tabuje in desetletja vzdrževano ideološko dogmo o enostranski krivdi za slovensko bratomorno vojno. Knjiga so skupaj izdale kar tri Mohorjeve založbe. Celjska, Goriška in Celovška. Da gre za pomemben prispevek k zgodovinskemu orisu takratnega časa sta na predstavitvi poudarila tudi zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Mitja Ferenc.

infopolitikaspominvojnajože možinaknjigaslovenski razkol

Informativni prispevki

Slovenski razkol – predstavitev knjige zgodovinarja in novinarja Jožeta Možine
Slovenija je bogatejša za izjemno zgodovinsko delo in znanstveno monografija. Slovenski razkol avtorja Jožeta Možine na poljuden in dokumentiran način ruši tabuje in desetletja vzdrževano ideološko dogmo o enostranski krivdi za slovensko bratomorno vojno. Knjiga so skupaj izdale kar tri Mohorjeve založbe. Celjska, Goriška in Celovška. Da gre za pomemben prispevek k zgodovinskemu orisu takratnega časa sta na predstavitvi poudarila tudi zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Mitja Ferenc.
VEČ ...|12. 12. 2019
Slovenski razkol – predstavitev knjige zgodovinarja in novinarja Jožeta Možine
Slovenija je bogatejša za izjemno zgodovinsko delo in znanstveno monografija. Slovenski razkol avtorja Jožeta Možine na poljuden in dokumentiran način ruši tabuje in desetletja vzdrževano ideološko dogmo o enostranski krivdi za slovensko bratomorno vojno. Knjiga so skupaj izdale kar tri Mohorjeve založbe. Celjska, Goriška in Celovška. Da gre za pomemben prispevek k zgodovinskemu orisu takratnega časa sta na predstavitvi poudarila tudi zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Mitja Ferenc.

Alen Salihović

infopolitikaspominvojnajože možinaknjigaslovenski razkol

Od slike do besede

VEČ ...|26. 3. 2019
Keith Lowe: Strah in svoboda

Delo govori o posledicah 2. svetovne vojne. Knjigo založbe Modrijan je odlično prevedla Breda Biščak, ki je bila gostja oddaje.

Keith Lowe: Strah in svoboda

Delo govori o posledicah 2. svetovne vojne. Knjigo založbe Modrijan je odlično prevedla Breda Biščak, ki je bila gostja oddaje.

kulturaizobraževanjepolitikavojnaspomin

Od slike do besede

Keith Lowe: Strah in svoboda
Delo govori o posledicah 2. svetovne vojne. Knjigo založbe Modrijan je odlično prevedla Breda Biščak, ki je bila gostja oddaje.
VEČ ...|26. 3. 2019
Keith Lowe: Strah in svoboda
Delo govori o posledicah 2. svetovne vojne. Knjigo založbe Modrijan je odlično prevedla Breda Biščak, ki je bila gostja oddaje.

Mateja Subotičanec

kulturaizobraževanjepolitikavojnaspomin

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 3. 2019
Franci Feltrin: Tito na Sabotinu nas vrača v totalitarni čas

Ogromni napis TITO na Sabotinu še vedno zbuja spomin na povojne dogodke, ko je jugoslovanski komunistični režim pod vodstvom Tita pobil na tisoče italijanskih državljanov. To je ovira za dobre medsosedske odnose med Italijo in Slovenijo. Žal italijanski državljani ne vedo dovolj o fašističnem nasilju, ki so ga bili deležni Slovenci. Sovraštvo rodi sovraštvo. Zgradimo raje ogromno katedralo, ki naj postane dom vseh vojnih in povojnih žrtev - v opomin današnjim in prihodnjim rodovom, ter v spodbudo za dobre sosedske odnose.

Franci Feltrin: Tito na Sabotinu nas vrača v totalitarni čas

Ogromni napis TITO na Sabotinu še vedno zbuja spomin na povojne dogodke, ko je jugoslovanski komunistični režim pod vodstvom Tita pobil na tisoče italijanskih državljanov. To je ovira za dobre medsosedske odnose med Italijo in Slovenijo. Žal italijanski državljani ne vedo dovolj o fašističnem nasilju, ki so ga bili deležni Slovenci. Sovraštvo rodi sovraštvo. Zgradimo raje ogromno katedralo, ki naj postane dom vseh vojnih in povojnih žrtev - v opomin današnjim in prihodnjim rodovom, ter v spodbudo za dobre sosedske odnose.

Italijavojna

Komentar Časnik.si

Franci Feltrin: Tito na Sabotinu nas vrača v totalitarni čas
Ogromni napis TITO na Sabotinu še vedno zbuja spomin na povojne dogodke, ko je jugoslovanski komunistični režim pod vodstvom Tita pobil na tisoče italijanskih državljanov. To je ovira za dobre medsosedske odnose med Italijo in Slovenijo. Žal italijanski državljani ne vedo dovolj o fašističnem nasilju, ki so ga bili deležni Slovenci. Sovraštvo rodi sovraštvo. Zgradimo raje ogromno katedralo, ki naj postane dom vseh vojnih in povojnih žrtev - v opomin današnjim in prihodnjim rodovom, ter v spodbudo za dobre sosedske odnose.
VEČ ...|13. 3. 2019
Franci Feltrin: Tito na Sabotinu nas vrača v totalitarni čas
Ogromni napis TITO na Sabotinu še vedno zbuja spomin na povojne dogodke, ko je jugoslovanski komunistični režim pod vodstvom Tita pobil na tisoče italijanskih državljanov. To je ovira za dobre medsosedske odnose med Italijo in Slovenijo. Žal italijanski državljani ne vedo dovolj o fašističnem nasilju, ki so ga bili deležni Slovenci. Sovraštvo rodi sovraštvo. Zgradimo raje ogromno katedralo, ki naj postane dom vseh vojnih in povojnih žrtev - v opomin današnjim in prihodnjim rodovom, ter v spodbudo za dobre sosedske odnose.

Franci Feltrin

Italijavojna

Moja zgodba

VEČ ...|2. 9. 2018
Pričevanje Marijete Kozlovič iz časa vojne za obranitev slovenske osamosvojitve

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju o času osamosvojitve iz leta 1991. Marijeta Kozlovič iz Kopra nam povedala zgodbo o tem, kako se je je v času vojne skupaj z bratom iz Lokavca pri Ajdovščini odpravila na Vrhniko, kjer je vojsko služil njen nečak Zvone Kompara. Ta je nato uspešno pobegnil iz JLA in se pridružil Teritorialni obrambi.

Pričevanje Marijete Kozlovič iz časa vojne za obranitev slovenske osamosvojitve

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju o času osamosvojitve iz leta 1991. Marijeta Kozlovič iz Kopra nam povedala zgodbo o tem, kako se je je v času vojne skupaj z bratom iz Lokavca pri Ajdovščini odpravila na Vrhniko, kjer je vojsko služil njen nečak Zvone Kompara. Ta je nato uspešno pobegnil iz JLA in se pridružil Teritorialni obrambi.

marijeta kozlovičvojna za Slovenijo

Moja zgodba

Pričevanje Marijete Kozlovič iz časa vojne za obranitev slovenske osamosvojitve
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju o času osamosvojitve iz leta 1991. Marijeta Kozlovič iz Kopra nam povedala zgodbo o tem, kako se je je v času vojne skupaj z bratom iz Lokavca pri Ajdovščini odpravila na Vrhniko, kjer je vojsko služil njen nečak Zvone Kompara. Ta je nato uspešno pobegnil iz JLA in se pridružil Teritorialni obrambi.
VEČ ...|2. 9. 2018
Pričevanje Marijete Kozlovič iz časa vojne za obranitev slovenske osamosvojitve
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju o času osamosvojitve iz leta 1991. Marijeta Kozlovič iz Kopra nam povedala zgodbo o tem, kako se je je v času vojne skupaj z bratom iz Lokavca pri Ajdovščini odpravila na Vrhniko, kjer je vojsko služil njen nečak Zvone Kompara. Ta je nato uspešno pobegnil iz JLA in se pridružil Teritorialni obrambi.

Jože Bartolj

marijeta kozlovičvojna za Slovenijo

Moja zgodba

VEČ ...|8. 7. 2018
Dr. Andrej Gosar in konec prve svetovne vojne

Ob 100 letnici konca prve svetovne vojne, spoznavamo nekatere usode slovenskih vojakov, ki so umirali na različnih evropskih frontah. Mag. Marko Štepec, kustos muzeja novejše zgodovine Slovenije nam je tokrat predstavil zgodbo rezervnega podporočnika dr. Andreja Gosarja, ki je kasneje napisal znano knjigo Za nov družbeni red. Gosar v zapisu opisuje zgodbo vračanja slovenskih vojakov po koncu vojne iz ujetništva v domovino.

Dr. Andrej Gosar in konec prve svetovne vojne

Ob 100 letnici konca prve svetovne vojne, spoznavamo nekatere usode slovenskih vojakov, ki so umirali na različnih evropskih frontah. Mag. Marko Štepec, kustos muzeja novejše zgodovine Slovenije nam je tokrat predstavil zgodbo rezervnega podporočnika dr. Andreja Gosarja, ki je kasneje napisal znano knjigo Za nov družbeni red. Gosar v zapisu opisuje zgodbo vračanja slovenskih vojakov po koncu vojne iz ujetništva v domovino.

izobraževanjespomindr. andrej gosarspominiprva svetovna vojna

Moja zgodba

Dr. Andrej Gosar in konec prve svetovne vojne
Ob 100 letnici konca prve svetovne vojne, spoznavamo nekatere usode slovenskih vojakov, ki so umirali na različnih evropskih frontah. Mag. Marko Štepec, kustos muzeja novejše zgodovine Slovenije nam je tokrat predstavil zgodbo rezervnega podporočnika dr. Andreja Gosarja, ki je kasneje napisal znano knjigo Za nov družbeni red. Gosar v zapisu opisuje zgodbo vračanja slovenskih vojakov po koncu vojne iz ujetništva v domovino.
VEČ ...|8. 7. 2018
Dr. Andrej Gosar in konec prve svetovne vojne
Ob 100 letnici konca prve svetovne vojne, spoznavamo nekatere usode slovenskih vojakov, ki so umirali na različnih evropskih frontah. Mag. Marko Štepec, kustos muzeja novejše zgodovine Slovenije nam je tokrat predstavil zgodbo rezervnega podporočnika dr. Andreja Gosarja, ki je kasneje napisal znano knjigo Za nov družbeni red. Gosar v zapisu opisuje zgodbo vračanja slovenskih vojakov po koncu vojne iz ujetništva v domovino.

Jože Bartolj

izobraževanjespomindr. andrej gosarspominiprva svetovna vojna

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|19. 5. 2022
O kroničnih težavah dolgotrajnega covida in možnostih rehabilitacije

Skoraj tretjina ljudi pol leta ali leto po okužbi poroča o vsaj enem trajnem simptomu covida-19. V tokratni Svetovalnici smo spregovorili o kroničnih težavah dolgotrajnega covida in možnostih rehabilitacije. Z nami je bila magistrica zdravstvene nege iz Zdravstvenega doma Kranj Jana Lavtižar. 

O kroničnih težavah dolgotrajnega covida in možnostih rehabilitacije

Skoraj tretjina ljudi pol leta ali leto po okužbi poroča o vsaj enem trajnem simptomu covida-19. V tokratni Svetovalnici smo spregovorili o kroničnih težavah dolgotrajnega covida in možnostih rehabilitacije. Z nami je bila magistrica zdravstvene nege iz Zdravstvenega doma Kranj Jana Lavtižar. 

Blaž Lesnik

svetovanjekoronaviruszdravstvo

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|16. 5. 2022
DDr. Klemen Jaklič: Ukrajina in Evropa

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil ustavni sodnik prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford UK, Harvard USA). Tudi tokrat smo se ustavili pri vojni v Ukrajini in kršenju človekovih pravic ter v drugem delu spregovorili o koncu konference o prihodnosti Evrope, ali nas čakajo Združene države Evrope. Spregovoril pa je še o delu ustavnega sodišča v preteklosti. Zanimalo pa nas je še njegovo odklonilno ločeno mnenje z naslovom: »O protiustavnem delovanju političnih strank«. 

DDr. Klemen Jaklič: Ukrajina in Evropa

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil ustavni sodnik prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford UK, Harvard USA). Tudi tokrat smo se ustavili pri vojni v Ukrajini in kršenju človekovih pravic ter v drugem delu spregovorili o koncu konference o prihodnosti Evrope, ali nas čakajo Združene države Evrope. Spregovoril pa je še o delu ustavnega sodišča v preteklosti. Zanimalo pa nas je še njegovo odklonilno ločeno mnenje z naslovom: »O protiustavnem delovanju političnih strank«. 

Alen Salihović

politikaUkrajinadružbapogovor

Za življenje

VEČ ...|14. 5. 2022
Marko Juhant: Nasmeh je najlepši okras staršev.

Je v lepoti maja lažje iskati radosti življenja? Začeti na novo, ali že utečeno usmeriti v konstruktivnejše smeri?, takšno je bilo izhodišče za pogovor z Markom Juhantom, specialnim pedagogom bogatih delovnih izkušenj, ki vsak drugi mesec pride v naš studio in odgovarja (tudi)na vprašanja poslušalcev. Tako je bilo tudi v majski oddaji. 

Marko Juhant: Nasmeh je najlepši okras staršev.

Je v lepoti maja lažje iskati radosti življenja? Začeti na novo, ali že utečeno usmeriti v konstruktivnejše smeri?, takšno je bilo izhodišče za pogovor z Markom Juhantom, specialnim pedagogom bogatih delovnih izkušenj, ki vsak drugi mesec pride v naš studio in odgovarja (tudi)na vprašanja poslušalcev. Tako je bilo tudi v majski oddaji. 

Nataša Ličen

vzgojaodnosiotrocimladisvetovanje

Pogovor o

VEČ ...|18. 5. 2022
Težave pri zagotavljanju kadrov

Sodelovali so predstavniki podjetij Elan, Marmor Hotavlje in Ledinek inženiring. Prisluhnite oddaji Pogovor o!

Težave pri zagotavljanju kadrov

Sodelovali so predstavniki podjetij Elan, Marmor Hotavlje in Ledinek inženiring. Prisluhnite oddaji Pogovor o!

Tanja Dominko

gospodarstvozaposlovanje

Naš gost

VEČ ...|14. 5. 2022
dr. Jurij Diaci

Gozdarski strokovnjak, redni profesor za nego gozdov na Biotehniški fakulteti dr. Jurij Diaci, ki je tudi prejemnik Jesenkove nagrade, najvišjega stanovskega priznanja za življenjsko delo. Beseda je tekla o sonaravnem gojenju, pragozdovih v Sloveniji, iskanju drevesnih vrst za blaženje podnebnih sprememb... 

dr. Jurij Diaci

Gozdarski strokovnjak, redni profesor za nego gozdov na Biotehniški fakulteti dr. Jurij Diaci, ki je tudi prejemnik Jesenkove nagrade, najvišjega stanovskega priznanja za življenjsko delo. Beseda je tekla o sonaravnem gojenju, pragozdovih v Sloveniji, iskanju drevesnih vrst za blaženje podnebnih sprememb... 

Blaž Lesnik

spominživljenjekmetijstvonarava

Radijski misijon 2022

VEČ ...|9. 4. 2022
7. dan - Največja pa je ljubezen

Gostje pogovornega večera so bili: škof Maksimiljan Matjaž, Silvester Gaberšček in s. Anja Kastelic.

7. dan - Največja pa je ljubezen

Gostje pogovornega večera so bili: škof Maksimiljan Matjaž, Silvester Gaberšček in s. Anja Kastelic.

Jože Bartolj

duhovnostodnosimisijon

Via positiva

VEČ ...|19. 5. 2022
Klemen Selakovič: Kako živeti dobro?, je bilo osnovno vodilo ustvarjanja podcastov.

Na pogovor smo, v želji po spoznavanju in medsebojni podpori različnih medijev, povabili ustvarjalca odmevnih podcastov Aideja in Dialog, v slednjem sodelujeta še Jani Pravdič in Andrej Škraba, Klemena Selakoviča

Klemen Selakovič: Kako živeti dobro?, je bilo osnovno vodilo ustvarjanja podcastov.

Na pogovor smo, v želji po spoznavanju in medsebojni podpori različnih medijev, povabili ustvarjalca odmevnih podcastov Aideja in Dialog, v slednjem sodelujeta še Jani Pravdič in Andrej Škraba, Klemena Selakoviča

Nataša Ličen

odnosidružbapogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|19. 5. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 19. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 19. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 5. 2022
Valvasorjeva priznanja in Razstava Plečnik na Gorenjskem

Valvasorjeva priznanja in Razstava Plečnik na Gorenjskem

Jože Bartolj

kulturaValvasorjeva priznanjaMednarodni dan muzejevPlečnik na Gorenjskem

Komentar Družina

VEČ ...|19. 5. 2022
Urša Cankar: Eno življenje

Avtorica razmišlja o splavu in kaj lahko naredimo, da se bo na tem področju kaj spremenilo.

Urša Cankar: Eno življenje

Avtorica razmišlja o splavu in kaj lahko naredimo, da se bo na tem področju kaj spremenilo.

Urša Cankar

komentarsplav