Življenje išče pot

VEČ ...|30. 6. 2023
Zloraba vere v politične namene je nesprejemljiva

Tudi tokrat smo objavili del vsebine Medverskega foruma v Kopru. Govorec, pravoslavni makedonski metropolit Pimen se je dotaknil krvave zadnje balkanske vojne, ki je pustila za sabo vse preveč nedolžnih življenje in zarezala rane v odnose med narodi in verstvi. Še prav posebej je poudaril nevarnost verskega fanatizma in zlorabo vere za politične interese

Zloraba vere v politične namene je nesprejemljiva

Tudi tokrat smo objavili del vsebine Medverskega foruma v Kopru. Govorec, pravoslavni makedonski metropolit Pimen se je dotaknil krvave zadnje balkanske vojne, ki je pustila za sabo vse preveč nedolžnih življenje in zarezala rane v odnose med narodi in verstvi. Še prav posebej je poudaril nevarnost verskega fanatizma in zlorabo vere za politične interese

zloraba religijevojnaBalkanmir srca

Življenje išče pot

Zloraba vere v politične namene je nesprejemljiva

Tudi tokrat smo objavili del vsebine Medverskega foruma v Kopru. Govorec, pravoslavni makedonski metropolit Pimen se je dotaknil krvave zadnje balkanske vojne, ki je pustila za sabo vse preveč nedolžnih življenje in zarezala rane v odnose med narodi in verstvi. Še prav posebej je poudaril nevarnost verskega fanatizma in zlorabo vere za politične interese

VEČ ...|30. 6. 2023
Zloraba vere v politične namene je nesprejemljiva

Tudi tokrat smo objavili del vsebine Medverskega foruma v Kopru. Govorec, pravoslavni makedonski metropolit Pimen se je dotaknil krvave zadnje balkanske vojne, ki je pustila za sabo vse preveč nedolžnih življenje in zarezala rane v odnose med narodi in verstvi. Še prav posebej je poudaril nevarnost verskega fanatizma in zlorabo vere za politične interese

s. Meta Potočnik

zloraba religijevojnaBalkanmir srca

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 6. 2023
s. Marta Meško: Na vojno se ne moreš navaditi!

Medtem ko iz Ukrajine vsak dan prihajajo novice o novih oblikah nasilja, bombardiranj in trpljenja ljudi, pa v državi z ljubezni vztrajajo Marijine sestre čudodelne svetinje. Za naš radio so povedale, da so se bolj naučile živeti sedanji trenutek, saj jim drugega ne preostane.Na vojno pa se po njihovih besedah nikoli ne navadiš.

s. Marta Meško: Na vojno se ne moreš navaditi!

Medtem ko iz Ukrajine vsak dan prihajajo novice o novih oblikah nasilja, bombardiranj in trpljenja ljudi, pa v državi z ljubezni vztrajajo Marijine sestre čudodelne svetinje. Za naš radio so povedale, da so se bolj naučile živeti sedanji trenutek, saj jim drugega ne preostane.Na vojno pa se po njihovih besedah nikoli ne navadiš.

infoUkrajinavojnanasiljemolitev

Informativni prispevki

s. Marta Meško: Na vojno se ne moreš navaditi!

Medtem ko iz Ukrajine vsak dan prihajajo novice o novih oblikah nasilja, bombardiranj in trpljenja ljudi, pa v državi z ljubezni vztrajajo Marijine sestre čudodelne svetinje. Za naš radio so povedale, da so se bolj naučile živeti sedanji trenutek, saj jim drugega ne preostane.Na vojno pa se po njihovih besedah nikoli ne navadiš.

VEČ ...|16. 6. 2023
s. Marta Meško: Na vojno se ne moreš navaditi!

Medtem ko iz Ukrajine vsak dan prihajajo novice o novih oblikah nasilja, bombardiranj in trpljenja ljudi, pa v državi z ljubezni vztrajajo Marijine sestre čudodelne svetinje. Za naš radio so povedale, da so se bolj naučile živeti sedanji trenutek, saj jim drugega ne preostane.Na vojno pa se po njihovih besedah nikoli ne navadiš.

Radio Ognjišče

infoUkrajinavojnanasiljemolitev

Pogovor o

VEČ ...|24. 5. 2023
Vojna v Ukrajini v luči odnosov velesil

V ospredju oddaje je bila vojna v Ukrajini, odnosi med velesilami, vloga Evropske unije pri zagotavljanju miru in izzivi, s katerimi je povezava soočena zaradi ruske agresije nad Ukrajino. Gostje so bili politična analitika dr. Bogomil Ferfila in dr. Matevž Tomšič ter politolog in pravnik na področju mednarodnih odnosov dr. Andrej Fink.

Vojna v Ukrajini v luči odnosov velesil

V ospredju oddaje je bila vojna v Ukrajini, odnosi med velesilami, vloga Evropske unije pri zagotavljanju miru in izzivi, s katerimi je povezava soočena zaradi ruske agresije nad Ukrajino. Gostje so bili politična analitika dr. Bogomil Ferfila in dr. Matevž Tomšič ter politolog in pravnik na področju mednarodnih odnosov dr. Andrej Fink.

politikaživljenjeUkrajinavojna

Pogovor o

Vojna v Ukrajini v luči odnosov velesil

V ospredju oddaje je bila vojna v Ukrajini, odnosi med velesilami, vloga Evropske unije pri zagotavljanju miru in izzivi, s katerimi je povezava soočena zaradi ruske agresije nad Ukrajino. Gostje so bili politična analitika dr. Bogomil Ferfila in dr. Matevž Tomšič ter politolog in pravnik na področju mednarodnih odnosov dr. Andrej Fink.

VEČ ...|24. 5. 2023
Vojna v Ukrajini v luči odnosov velesil

V ospredju oddaje je bila vojna v Ukrajini, odnosi med velesilami, vloga Evropske unije pri zagotavljanju miru in izzivi, s katerimi je povezava soočena zaradi ruske agresije nad Ukrajino. Gostje so bili politična analitika dr. Bogomil Ferfila in dr. Matevž Tomšič ter politolog in pravnik na področju mednarodnih odnosov dr. Andrej Fink.

Andrej Šinko

politikaživljenjeUkrajinavojna

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 3. 2023
Ustavni sodnik Klemen Jaklič o vojnih zločinih v Ukrajini

V katerem primeru zadržati izvrševanje kazni zapora je bilo zgolj eno izmed vprašanj, ki smo jih v oddaji Spoznanje več, predsodek manj zastavili ustavnemu sodniku prof. Dr. Dr. Klemeni Jakliču (Oxford UK, Harvard USA). Spregovoril je tudi o surovosti ruske agresije nad Ukrajino, predstavil delo na ustavnem sodišču in odgovarjal na vprašanja poslušalcev.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič o vojnih zločinih v Ukrajini

V katerem primeru zadržati izvrševanje kazni zapora je bilo zgolj eno izmed vprašanj, ki smo jih v oddaji Spoznanje več, predsodek manj zastavili ustavnemu sodniku prof. Dr. Dr. Klemeni Jakliču (Oxford UK, Harvard USA). Spregovoril je tudi o surovosti ruske agresije nad Ukrajino, predstavil delo na ustavnem sodišču in odgovarjal na vprašanja poslušalcev.

politikasvpmpolitikavojnaukrajinaustavno sodiščeinfopogovor

Spoznanje več, predsodek manj

Ustavni sodnik Klemen Jaklič o vojnih zločinih v Ukrajini

V katerem primeru zadržati izvrševanje kazni zapora je bilo zgolj eno izmed vprašanj, ki smo jih v oddaji Spoznanje več, predsodek manj zastavili ustavnemu sodniku prof. Dr. Dr. Klemeni Jakliču (Oxford UK, Harvard USA). Spregovoril je tudi o surovosti ruske agresije nad Ukrajino, predstavil delo na ustavnem sodišču in odgovarjal na vprašanja poslušalcev.

VEČ ...|20. 3. 2023
Ustavni sodnik Klemen Jaklič o vojnih zločinih v Ukrajini

V katerem primeru zadržati izvrševanje kazni zapora je bilo zgolj eno izmed vprašanj, ki smo jih v oddaji Spoznanje več, predsodek manj zastavili ustavnemu sodniku prof. Dr. Dr. Klemeni Jakliču (Oxford UK, Harvard USA). Spregovoril je tudi o surovosti ruske agresije nad Ukrajino, predstavil delo na ustavnem sodišču in odgovarjal na vprašanja poslušalcev.

Alen Salihović

politikasvpmpolitikavojnaukrajinaustavno sodiščeinfopogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 2. 2023
Dr. Rupel ocenjuje, da bi morali tisti profesorji, ki so se podpisali pod Kučanovo pismo vrniti diplome

Nekdanji predsednik Milan Kučan je s sopodpisniki na časopis Dnevnik naslovil javno pismo, v katerem pozivajo vlade Evropske unije, zvezo Nato in Rusko federacijo, da sedejo za pogajalsko mizo. Podpisniki trdijo, da je Ukrajina žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Težki ofenzivni tanki na ukrajinsko-ruski fronti pa, tako Kučan in njegovi somišljeniki še dodatno odpirajo nevarnost neposrednega spopada Rusije z Zahodom. Da gre za precej nenavadno pismo in tudi poziv je za naš radio dejal upokojeni diplomat dr. Dimitrij Rupel.

Dr. Rupel ocenjuje, da bi morali tisti profesorji, ki so se podpisali pod Kučanovo pismo vrniti diplome

Nekdanji predsednik Milan Kučan je s sopodpisniki na časopis Dnevnik naslovil javno pismo, v katerem pozivajo vlade Evropske unije, zvezo Nato in Rusko federacijo, da sedejo za pogajalsko mizo. Podpisniki trdijo, da je Ukrajina žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Težki ofenzivni tanki na ukrajinsko-ruski fronti pa, tako Kučan in njegovi somišljeniki še dodatno odpirajo nevarnost neposrednega spopada Rusije z Zahodom. Da gre za precej nenavadno pismo in tudi poziv je za naš radio dejal upokojeni diplomat dr. Dimitrij Rupel.

infopogovorpolitikavojnaukrajinarusijazdanatorupelkomentar

Informativni prispevki

Dr. Rupel ocenjuje, da bi morali tisti profesorji, ki so se podpisali pod Kučanovo pismo vrniti diplome

Nekdanji predsednik Milan Kučan je s sopodpisniki na časopis Dnevnik naslovil javno pismo, v katerem pozivajo vlade Evropske unije, zvezo Nato in Rusko federacijo, da sedejo za pogajalsko mizo. Podpisniki trdijo, da je Ukrajina žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Težki ofenzivni tanki na ukrajinsko-ruski fronti pa, tako Kučan in njegovi somišljeniki še dodatno odpirajo nevarnost neposrednega spopada Rusije z Zahodom. Da gre za precej nenavadno pismo in tudi poziv je za naš radio dejal upokojeni diplomat dr. Dimitrij Rupel.

VEČ ...|17. 2. 2023
Dr. Rupel ocenjuje, da bi morali tisti profesorji, ki so se podpisali pod Kučanovo pismo vrniti diplome

Nekdanji predsednik Milan Kučan je s sopodpisniki na časopis Dnevnik naslovil javno pismo, v katerem pozivajo vlade Evropske unije, zvezo Nato in Rusko federacijo, da sedejo za pogajalsko mizo. Podpisniki trdijo, da je Ukrajina žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Težki ofenzivni tanki na ukrajinsko-ruski fronti pa, tako Kučan in njegovi somišljeniki še dodatno odpirajo nevarnost neposrednega spopada Rusije z Zahodom. Da gre za precej nenavadno pismo in tudi poziv je za naš radio dejal upokojeni diplomat dr. Dimitrij Rupel.

Alen Salihović

infopogovorpolitikavojnaukrajinarusijazdanatorupelkomentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|13. 2. 2023
Dr. Ernest Petrič o potresu, izraelsko-palestinskem sporu in Ukrajini

V ospredju je bil tokrat potres, ki je prizadel jugovzhod Turčije in severozahodni del Siriji. Profesorja Petriča smo vprašali kakšna je odgovornost države, kjer pride do naravne nesreče? Koga lahko zaprosi za pomoč? Ali pomoč lahko tudi zavrne? Kakšne so dolžnosti mednarodne skupnosti in njenih organizacij? Kako je po mednarodnem pravu z območjem, kjer divja državljanske vojna? Spregovoril je še zaostrovanju razmer v izraelsko-palestinskem sporu, o vojni v Ukrajini, pomenu enotne podpore Evropske povezave napadeni državi, včasih dvomljivi podpori Slovenije tej enotnosti in o razvrednotenju državne proslave ob Prešernovem dnevu.

Dr. Ernest Petrič o potresu, izraelsko-palestinskem sporu in Ukrajini

V ospredju je bil tokrat potres, ki je prizadel jugovzhod Turčije in severozahodni del Siriji. Profesorja Petriča smo vprašali kakšna je odgovornost države, kjer pride do naravne nesreče? Koga lahko zaprosi za pomoč? Ali pomoč lahko tudi zavrne? Kakšne so dolžnosti mednarodne skupnosti in njenih organizacij? Kako je po mednarodnem pravu z območjem, kjer divja državljanske vojna? Spregovoril je še zaostrovanju razmer v izraelsko-palestinskem sporu, o vojni v Ukrajini, pomenu enotne podpore Evropske povezave napadeni državi, včasih dvomljivi podpori Slovenije tej enotnosti in o razvrednotenju državne proslave ob Prešernovem dnevu.

politikavojna

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Ernest Petrič o potresu, izraelsko-palestinskem sporu in Ukrajini

V ospredju je bil tokrat potres, ki je prizadel jugovzhod Turčije in severozahodni del Siriji. Profesorja Petriča smo vprašali kakšna je odgovornost države, kjer pride do naravne nesreče? Koga lahko zaprosi za pomoč? Ali pomoč lahko tudi zavrne? Kakšne so dolžnosti mednarodne skupnosti in njenih organizacij? Kako je po mednarodnem pravu z območjem, kjer divja državljanske vojna? Spregovoril je še zaostrovanju razmer v izraelsko-palestinskem sporu, o vojni v Ukrajini, pomenu enotne podpore Evropske povezave napadeni državi, včasih dvomljivi podpori Slovenije tej enotnosti in o razvrednotenju državne proslave ob Prešernovem dnevu.

VEČ ...|13. 2. 2023
Dr. Ernest Petrič o potresu, izraelsko-palestinskem sporu in Ukrajini

V ospredju je bil tokrat potres, ki je prizadel jugovzhod Turčije in severozahodni del Siriji. Profesorja Petriča smo vprašali kakšna je odgovornost države, kjer pride do naravne nesreče? Koga lahko zaprosi za pomoč? Ali pomoč lahko tudi zavrne? Kakšne so dolžnosti mednarodne skupnosti in njenih organizacij? Kako je po mednarodnem pravu z območjem, kjer divja državljanske vojna? Spregovoril je še zaostrovanju razmer v izraelsko-palestinskem sporu, o vojni v Ukrajini, pomenu enotne podpore Evropske povezave napadeni državi, včasih dvomljivi podpori Slovenije tej enotnosti in o razvrednotenju državne proslave ob Prešernovem dnevu.

Tone Gorjup

politikavojna

Informativne oddaje

VEČ ...|8. 2. 2023
Mozaik dneva dne 8. 2.: Profesor dr. Boštjan M. Turk predstavil novo knjigo »Vojna za mir«

Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.
 

Mozaik dneva dne 8. 2.: Profesor dr. Boštjan M. Turk predstavil novo knjigo »Vojna za mir«

Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.
 

infonovicepolitikavojna v Ukrajini

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 8. 2.: Profesor dr. Boštjan M. Turk predstavil novo knjigo »Vojna za mir«

Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.
 

VEČ ...|8. 2. 2023
Mozaik dneva dne 8. 2.: Profesor dr. Boštjan M. Turk predstavil novo knjigo »Vojna za mir«

Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.
 

Alen Salihović

infonovicepolitikavojna v Ukrajini

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 2. 2023
Profesor dr. Boštjan M. Turk predstavil novo knjigo »Vojna za mir«

Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.

»Knjiga Vojna za mir je knjiga o Sloveniji in knjiga o Evropi. Je nujni priročnik za razumevanje časa. Vprašanje, ki si ga zastavlja, je zakaj so stvari v tridesetih letih od demokratizacije v Sloveniji krenile takšno pot. Knjiga je torej priročnik za razumevanje časa v katerem smo. Prinaša odgovor na to, zakaj do vojne v Ukrajini prišlo. Ta odgovor vidi v šibkosti Zahoda, v šibkosti ki se je začela z največjo civilizacijsko spremembo sodobnosti, to je z letom 1968. Tedanja revolucija v Parizu in drugod po Evropi je pomenila spremembo v družbeni in predvsem v vrednosti sestavi starega sveta. Ker sta bili Slovenija in Jugoslavija tedaj del vzhodnega bloka se to tedaj pri nas ni neposredno odrazilo,« je zapisal avtor knjige dr. Boštjan M. Turk.

Profesor dr. Boštjan M. Turk predstavil novo knjigo »Vojna za mir«

Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.

»Knjiga Vojna za mir je knjiga o Sloveniji in knjiga o Evropi. Je nujni priročnik za razumevanje časa. Vprašanje, ki si ga zastavlja, je zakaj so stvari v tridesetih letih od demokratizacije v Sloveniji krenile takšno pot. Knjiga je torej priročnik za razumevanje časa v katerem smo. Prinaša odgovor na to, zakaj do vojne v Ukrajini prišlo. Ta odgovor vidi v šibkosti Zahoda, v šibkosti ki se je začela z največjo civilizacijsko spremembo sodobnosti, to je z letom 1968. Tedanja revolucija v Parizu in drugod po Evropi je pomenila spremembo v družbeni in predvsem v vrednosti sestavi starega sveta. Ker sta bili Slovenija in Jugoslavija tedaj del vzhodnega bloka se to tedaj pri nas ni neposredno odrazilo,« je zapisal avtor knjige dr. Boštjan M. Turk.

infovojnaukrajinapolitika

Informativni prispevki

Profesor dr. Boštjan M. Turk predstavil novo knjigo »Vojna za mir«

Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.

»Knjiga Vojna za mir je knjiga o Sloveniji in knjiga o Evropi. Je nujni priročnik za razumevanje časa. Vprašanje, ki si ga zastavlja, je zakaj so stvari v tridesetih letih od demokratizacije v Sloveniji krenile takšno pot. Knjiga je torej priročnik za razumevanje časa v katerem smo. Prinaša odgovor na to, zakaj do vojne v Ukrajini prišlo. Ta odgovor vidi v šibkosti Zahoda, v šibkosti ki se je začela z največjo civilizacijsko spremembo sodobnosti, to je z letom 1968. Tedanja revolucija v Parizu in drugod po Evropi je pomenila spremembo v družbeni in predvsem v vrednosti sestavi starega sveta. Ker sta bili Slovenija in Jugoslavija tedaj del vzhodnega bloka se to tedaj pri nas ni neposredno odrazilo,« je zapisal avtor knjige dr. Boštjan M. Turk.

VEČ ...|7. 2. 2023
Profesor dr. Boštjan M. Turk predstavil novo knjigo »Vojna za mir«

Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.

»Knjiga Vojna za mir je knjiga o Sloveniji in knjiga o Evropi. Je nujni priročnik za razumevanje časa. Vprašanje, ki si ga zastavlja, je zakaj so stvari v tridesetih letih od demokratizacije v Sloveniji krenile takšno pot. Knjiga je torej priročnik za razumevanje časa v katerem smo. Prinaša odgovor na to, zakaj do vojne v Ukrajini prišlo. Ta odgovor vidi v šibkosti Zahoda, v šibkosti ki se je začela z največjo civilizacijsko spremembo sodobnosti, to je z letom 1968. Tedanja revolucija v Parizu in drugod po Evropi je pomenila spremembo v družbeni in predvsem v vrednosti sestavi starega sveta. Ker sta bili Slovenija in Jugoslavija tedaj del vzhodnega bloka se to tedaj pri nas ni neposredno odrazilo,« je zapisal avtor knjige dr. Boštjan M. Turk.

Alen Salihović

infovojnaukrajinapolitika

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|24. 9. 2023
Slomškova nagrada Poldeju Zundru

V Železni Kapli so v ponedeljek, 18. septembra 2023, župniku in dekanu Poldeju Zundru za dolgoletno pastoralno in kulturno delo podelili Slomškovo nagrado. V imenu Sodalitete, Mohorjeve družbe in Dušnopastirskega urada jo je vročil krški škof Jože Marketz. O Slomškovi nagradi je več povedal škof Jože Marketz, slavnostni govornik pa je bil Jože Till. Največja zahvala za nagrajenca je bila gotovo polna cerkev svetega Mihaela in bogato sodelovanje krajanov in župljanov. Peli so župnijski mešani pevski zbor, pa moški zbor Valentin Polanšek, ki je zapel v dobrodošlico škofu Jožetu. Zapel je tudi ženski tercet Lepena, kvintet bratov Smrtnik in vokalna skupina Klika. Na koncu je vsa cerkev zapela dve Slomškovi: V nebesih sem doma in En hribček bom kupil. Slišati je bilo tudi dve recitaciji.

Slomškova nagrada Poldeju Zundru

V Železni Kapli so v ponedeljek, 18. septembra 2023, župniku in dekanu Poldeju Zundru za dolgoletno pastoralno in kulturno delo podelili Slomškovo nagrado. V imenu Sodalitete, Mohorjeve družbe in Dušnopastirskega urada jo je vročil krški škof Jože Marketz. O Slomškovi nagradi je več povedal škof Jože Marketz, slavnostni govornik pa je bil Jože Till. Največja zahvala za nagrajenca je bila gotovo polna cerkev svetega Mihaela in bogato sodelovanje krajanov in župljanov. Peli so župnijski mešani pevski zbor, pa moški zbor Valentin Polanšek, ki je zapel v dobrodošlico škofu Jožetu. Zapel je tudi ženski tercet Lepena, kvintet bratov Smrtnik in vokalna skupina Klika. Na koncu je vsa cerkev zapela dve Slomškovi: V nebesih sem doma in En hribček bom kupil. Slišati je bilo tudi dve recitaciji.

Matjaž Merljak

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|25. 9. 2023
Mag. Branko Cestnik

Državni zbor je izglasoval spremembo zakona o verski svobodi, s katerim je znižal višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost verskim uslužbencem iz 100 % na 60 %. Škofje so v izjavi izpostavili, da se s predlaganimi spremembami zakona ne strinjajo, saj zniževanje prispevkov pomeni slabšanje socialne varnosti duhovnikov, redovnic, redovnikov in drugih verskih delavcev, ukinitev statusa splošno koristne organizacije pa pomeni tudi nerazumevanje vloge Katoliške cerkve v naši družbi.

O tem in tudi o stanju na RTV Slo je tekla beseda v oddaji, ki ji lahko prisluhnete!

Mag. Branko Cestnik

Državni zbor je izglasoval spremembo zakona o verski svobodi, s katerim je znižal višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost verskim uslužbencem iz 100 % na 60 %. Škofje so v izjavi izpostavili, da se s predlaganimi spremembami zakona ne strinjajo, saj zniževanje prispevkov pomeni slabšanje socialne varnosti duhovnikov, redovnic, redovnikov in drugih verskih delavcev, ukinitev statusa splošno koristne organizacije pa pomeni tudi nerazumevanje vloge Katoliške cerkve v naši družbi.

O tem in tudi o stanju na RTV Slo je tekla beseda v oddaji, ki ji lahko prisluhnete!

Jože Bartolj

Komentar tedna

VEČ ...|22. 9. 2023
Igor Bahovec O sinodi, o sinodalnosti, značaju slovenskega človeka in poročilu vizitacije Centra Aletti

Ugotovitve vizitacije javnosti posredujejo precej drugačno sliko Centra Aletti in Marka Rupnika kot je bila prikazana v medijih od lanskega decembra. Kaj to pomeni za naprej, bomo še videli. Očitno je, da v Cerkvi obstajajo velika nasprotja, tudi polarizacija. Ne gre le za Marka Rupnika ampak tudi za celotno delo Centra Aletti. V nekaterih vidikih je jasno izražen tudi napad na papeža Frančiška in pot iskanja nove vizije Cerkve. 

Samo želimo si lahko in v molitvi prosimo Boga, da bo iskanje resnice povezano z ljubeznijo.

Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.

Igor Bahovec O sinodi, o sinodalnosti, značaju slovenskega človeka in poročilu vizitacije Centra Aletti

Ugotovitve vizitacije javnosti posredujejo precej drugačno sliko Centra Aletti in Marka Rupnika kot je bila prikazana v medijih od lanskega decembra. Kaj to pomeni za naprej, bomo še videli. Očitno je, da v Cerkvi obstajajo velika nasprotja, tudi polarizacija. Ne gre le za Marka Rupnika ampak tudi za celotno delo Centra Aletti. V nekaterih vidikih je jasno izražen tudi napad na papeža Frančiška in pot iskanja nove vizije Cerkve. 

Samo želimo si lahko in v molitvi prosimo Boga, da bo iskanje resnice povezano z ljubeznijo.

Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.

Igor Bahovec

Duhovna misel

VEČ ...|28. 9. 2023
Če bo moja svetilka ugasnjena, bodo vrata ostala zaprta

Nespametne so rekle preudarnim: “Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo!” Toda preudarne so odgovorile: “Verjetno ga ne bo dovolj za nas in za vas. Pojdite raje k prodajalcem in si ga kupite!” (Matejev evangelij 25, 8-9).

Če bo moja svetilka ugasnjena, bodo vrata ostala zaprta

Nespametne so rekle preudarnim: “Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo!” Toda preudarne so odgovorile: “Verjetno ga ne bo dovolj za nas in za vas. Pojdite raje k prodajalcem in si ga kupite!” (Matejev evangelij 25, 8-9).

Pavle Ravnohrib

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 9. 2023
Ljoba Jenče in Koncert epskih pesmi na Blokah

Ljoba Jenče in Koncert epskih pesmi na Blokah

Jože Bartolj

kulturaglasbapogovor

Komentar Družina

VEČ ...|28. 9. 2023
Da Goloba erdoganovska populistična paradigma mika, niti ne skriva

Branko Cestnik razgalja polarizacijo, ki nas obdaja, a hkrati osvetljuje nevidno središče, kjer se skriva ključ do naše družbene prihodnosti. Pridružite se nam v poslušanju, ko razkrivamo, zakaj se politična sredina v Sloveniji sooča s svojimi izzivi in kako to vpliva na našo demokracijo. Kaj se skriva za vzponom Gibanja Svoboda? Zakaj politični konformizem ogroža naše vrednote? Kaj lahko storimo, da se odzovemo na izzive, ki nam pretijo?

Ne zamudite komentarja, ki nas spodbuja k razumu in volji, ter nas poziva k aktivnemu sodelovanju v oblikovanju prihodnosti.

Da Goloba erdoganovska populistična paradigma mika, niti ne skriva

Branko Cestnik razgalja polarizacijo, ki nas obdaja, a hkrati osvetljuje nevidno središče, kjer se skriva ključ do naše družbene prihodnosti. Pridružite se nam v poslušanju, ko razkrivamo, zakaj se politična sredina v Sloveniji sooča s svojimi izzivi in kako to vpliva na našo demokracijo. Kaj se skriva za vzponom Gibanja Svoboda? Zakaj politični konformizem ogroža naše vrednote? Kaj lahko storimo, da se odzovemo na izzive, ki nam pretijo?

Ne zamudite komentarja, ki nas spodbuja k razumu in volji, ter nas poziva k aktivnemu sodelovanju v oblikovanju prihodnosti.

Branko Cestnik

Spominjamo se

VEČ ...|28. 9. 2023
Spominjamo se dne 28. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 28. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|28. 9. 2023
Prostor in čas za srečevanja

Ksenija Valenčič je prostovoljka pri dveh novih oblikah druženja v Ignacijevem domu duhovnosti pri sv. Jožefu v Ljubljani. Ponuditi prostor in čas za pogovarjanje. Prva oblika Srečevanj z druženjem v pogovoru in molitvi, je vsako tretjo sredo v mesecu, prve srede pa so srečanja ob filmih.

Prostor in čas za srečevanja

Ksenija Valenčič je prostovoljka pri dveh novih oblikah druženja v Ignacijevem domu duhovnosti pri sv. Jožefu v Ljubljani. Ponuditi prostor in čas za pogovarjanje. Prva oblika Srečevanj z druženjem v pogovoru in molitvi, je vsako tretjo sredo v mesecu, prve srede pa so srečanja ob filmih.

Nataša Ličen