Z dr. Jernejem Letnarjem Černičem o pomenu ustave in vlogi ustavnega sodišča

23. december je v Sloveniji dan ustavnosti. Spominjamo se, kako je bil leta 1991 sprejet in razglašen najvišji splošni pravni akt naše države. Takrat se je zgodil izjemen trenutek soglasja, je prepričan ustavni pravnik doktor Jernej Letnar Černič. Kateri člen tega dokumenta je po njegovem najbolj ključen za delovanje demokracije pri nas? Kakšni sta vloga in moč ustavnega sodišča? Prisluhnite pogovoru.

Helena Križnik

info pogovor sodstvo ustava notranja politika

20. 12. 2024
Z dr. Jernejem Letnarjem Černičem o pomenu ustave in vlogi ustavnega sodišča

23. december je v Sloveniji dan ustavnosti. Spominjamo se, kako je bil leta 1991 sprejet in razglašen najvišji splošni pravni akt naše države. Takrat se je zgodil izjemen trenutek soglasja, je prepričan ustavni pravnik doktor Jernej Letnar Černič. Kateri člen tega dokumenta je po njegovem najbolj ključen za delovanje demokracije pri nas? Kakšni sta vloga in moč ustavnega sodišča? Prisluhnite pogovoru.

Helena Križnik

VEČ ...|20. 12. 2024
Z dr. Jernejem Letnarjem Černičem o pomenu ustave in vlogi ustavnega sodišča

23. december je v Sloveniji dan ustavnosti. Spominjamo se, kako je bil leta 1991 sprejet in razglašen najvišji splošni pravni akt naše države. Takrat se je zgodil izjemen trenutek soglasja, je prepričan ustavni pravnik doktor Jernej Letnar Černič. Kateri člen tega dokumenta je po njegovem najbolj ključen za delovanje demokracije pri nas? Kakšni sta vloga in moč ustavnega sodišča? Prisluhnite pogovoru.

Helena Križnik

infopogovorsodstvoustavanotranja politika

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 5. 2025
Slovesnost za žrtve komunističnega nasilja letos že tretjič na Trgu republike v Ljubljani

V petek, 16. maja, bo ob 21. uri na Trgu republike v Ljubljani potekala slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek bo potekal na predvečer predlani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina.


 

Nekdanji narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki je bil ukinjen v času vlade Roberta Goloba, je bil v preteklosti deležen široke podpore med številnimi organizacijami in posamezniki, ki so poudarjali pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in spoštovanja do vseh, ki so trpeli zaradi političnega nasilja. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive, saj je bil mnogim simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic.

 

Ta dan ima poseben pomen, saj predstavlja spomin na ljudi, ki so izgubili ne le življenje, ampak tudi svojo identiteto, dobro ime in človeško dostojanstvo. Kot je lani poudaril dr. Matija Ogrin, je mrliški list teh žrtev več kot zgolj formalni dokument – je odtis življenja, ki je bilo pretrgano. Za mrliškim listom stoji bitje neke neponovljive osebe. Zato je mrliški list minimalni izkaz spoštovanja države do pokojnega človeka, je dejal Ogrin in dodal, da mnoge žrtve komunističnega nasilja te pravice niso nikoli dobile, saj za večino izmed njih uradne evidence sploh ne obstajajo.

 

Vlasta Doležal Rus, predsednica gibanja Prebudimo Slovenijo, je poudarila, da vztrajajo pri slovesnosti kljub ukinitvi praznika, saj žrtve komunističnega nasilja še vedno potrebujejo svojega zagovornika. Ponižani, razžaljeni in kruto pobiti med vojno in po njej potrebujejo še danes svojega zagovornika. Grobišča so v velikem številu že odkrita, sondirana in delno odkopana, a kosti so za mnoge še vedno nezadosten dokaz, je dejala in dodala, da lahko brez soočenja z zgodovino narod ostane bolehen.

 

Doležal Rusova je opozorila tudi na pomen datuma 17. maja, ko obeležujejo strašen dogodek iz leta 1942, ko je bilo v Iški vasi brutalno umorjenih 53 Romov. To preventivno uničenje je bilo izvedeno zgolj zato, da ne bi izdali gibanja partizanskih enot. Med žrtvami so bili odrasli, mladostniki, otroci in ženske – vsi civilisti, katerih kosti še danes čakajo na dostojen pokop, je poudarila.

 

Poudarila je tudi, da številne žrtve še vedno nimajo dostojnega groba, njihove kosti pa ostajajo v slovenskih gozdovih in grapah. Po različnih grobiščih so raztreseni ostanki več kot 20.000 ljudi, vključno s tujci, ki so bili po vojni vrnjeni v Jugoslavijo in umorjeni, je opozorila in dodala, da gre za genocidno dejanje, ki še vedno čaka na celovito obravnavo.

 

Ob tem je kritizirala oblast, ki po njenem mnenju zavestno zavlačuje z obravnavo zgodovinskih dejstev, da bi čas prekril resnico. Če bi oblast ravnala tako, kot je prav, bi morala priznati zločine, imenovati zločince, se opravičiti in končno dostojno pokopati kosti. To pa ni prijetno za tiste, ki so ponosni nasledniki boljševistične kamarile, je dejala.

 

Slovesnost bo zaznamovana s simbolnimi dejanji spomina – od polaganja sveč k farni križi do izrekanja imen žrtev in molitve očenaša. Dogodek bo pospremilo petje slovenske himne in recital slovenskih pesmi, ki bodo izražale spoštovanje do vseh, ki so trpeli pod totalitarnim režimom.
Osrednji govornik bo dr. Matija Ogrin, sodelovali pa bodo tudi številni kulturniki in javne osebnosti, med njimi Bernarda Fink, dr. Mitja Ferenc, dr. Marta Ciraj, Pavle Ravnohrib, vokalna skupina Psalmisti, Vlasta Doležal Rus, dr. Helena Jaklitsch, dr. Janez Juhant, Jože Kurinčič, Romana Bider in varuhi spomina.
Na lanskoletni slovesnosti je bil poudarjen pomen spomina za narodovo prihodnost. Eden izmed govornikov je dejal: Le z ohranjanjem resnice in spoštovanjem do preteklosti lahko gradimo bolj pravično in svobodno družbo. Ta misel bo tudi letos odmevala med zbranimi, saj se bo slovesnost zaključila z upanjem, da ima Bog moč, da iz narodovih ran ustvarja novo življenje.

 

Slovesnost pripravljajo Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev. Organizatorji verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci.


 

Slovesnost za žrtve komunističnega nasilja letos že tretjič na Trgu republike v Ljubljani

V petek, 16. maja, bo ob 21. uri na Trgu republike v Ljubljani potekala slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek bo potekal na predvečer predlani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina.


 

Nekdanji narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki je bil ukinjen v času vlade Roberta Goloba, je bil v preteklosti deležen široke podpore med številnimi organizacijami in posamezniki, ki so poudarjali pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in spoštovanja do vseh, ki so trpeli zaradi političnega nasilja. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive, saj je bil mnogim simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic.

 

Ta dan ima poseben pomen, saj predstavlja spomin na ljudi, ki so izgubili ne le življenje, ampak tudi svojo identiteto, dobro ime in človeško dostojanstvo. Kot je lani poudaril dr. Matija Ogrin, je mrliški list teh žrtev več kot zgolj formalni dokument – je odtis življenja, ki je bilo pretrgano. Za mrliškim listom stoji bitje neke neponovljive osebe. Zato je mrliški list minimalni izkaz spoštovanja države do pokojnega človeka, je dejal Ogrin in dodal, da mnoge žrtve komunističnega nasilja te pravice niso nikoli dobile, saj za večino izmed njih uradne evidence sploh ne obstajajo.

 

Vlasta Doležal Rus, predsednica gibanja Prebudimo Slovenijo, je poudarila, da vztrajajo pri slovesnosti kljub ukinitvi praznika, saj žrtve komunističnega nasilja še vedno potrebujejo svojega zagovornika. Ponižani, razžaljeni in kruto pobiti med vojno in po njej potrebujejo še danes svojega zagovornika. Grobišča so v velikem številu že odkrita, sondirana in delno odkopana, a kosti so za mnoge še vedno nezadosten dokaz, je dejala in dodala, da lahko brez soočenja z zgodovino narod ostane bolehen.

 

Doležal Rusova je opozorila tudi na pomen datuma 17. maja, ko obeležujejo strašen dogodek iz leta 1942, ko je bilo v Iški vasi brutalno umorjenih 53 Romov. To preventivno uničenje je bilo izvedeno zgolj zato, da ne bi izdali gibanja partizanskih enot. Med žrtvami so bili odrasli, mladostniki, otroci in ženske – vsi civilisti, katerih kosti še danes čakajo na dostojen pokop, je poudarila.

 

Poudarila je tudi, da številne žrtve še vedno nimajo dostojnega groba, njihove kosti pa ostajajo v slovenskih gozdovih in grapah. Po različnih grobiščih so raztreseni ostanki več kot 20.000 ljudi, vključno s tujci, ki so bili po vojni vrnjeni v Jugoslavijo in umorjeni, je opozorila in dodala, da gre za genocidno dejanje, ki še vedno čaka na celovito obravnavo.

 

Ob tem je kritizirala oblast, ki po njenem mnenju zavestno zavlačuje z obravnavo zgodovinskih dejstev, da bi čas prekril resnico. Če bi oblast ravnala tako, kot je prav, bi morala priznati zločine, imenovati zločince, se opravičiti in končno dostojno pokopati kosti. To pa ni prijetno za tiste, ki so ponosni nasledniki boljševistične kamarile, je dejala.

 

Slovesnost bo zaznamovana s simbolnimi dejanji spomina – od polaganja sveč k farni križi do izrekanja imen žrtev in molitve očenaša. Dogodek bo pospremilo petje slovenske himne in recital slovenskih pesmi, ki bodo izražale spoštovanje do vseh, ki so trpeli pod totalitarnim režimom.
Osrednji govornik bo dr. Matija Ogrin, sodelovali pa bodo tudi številni kulturniki in javne osebnosti, med njimi Bernarda Fink, dr. Mitja Ferenc, dr. Marta Ciraj, Pavle Ravnohrib, vokalna skupina Psalmisti, Vlasta Doležal Rus, dr. Helena Jaklitsch, dr. Janez Juhant, Jože Kurinčič, Romana Bider in varuhi spomina.
Na lanskoletni slovesnosti je bil poudarjen pomen spomina za narodovo prihodnost. Eden izmed govornikov je dejal: Le z ohranjanjem resnice in spoštovanjem do preteklosti lahko gradimo bolj pravično in svobodno družbo. Ta misel bo tudi letos odmevala med zbranimi, saj se bo slovesnost zaključila z upanjem, da ima Bog moč, da iz narodovih ran ustvarja novo življenje.

 

Slovesnost pripravljajo Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev. Organizatorji verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci.


 

info komunizem pogovor spomin

Informativni prispevki

Slovesnost za žrtve komunističnega nasilja letos že tretjič na Trgu republike v Ljubljani

V petek, 16. maja, bo ob 21. uri na Trgu republike v Ljubljani potekala slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek bo potekal na predvečer predlani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina.


 

Nekdanji narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki je bil ukinjen v času vlade Roberta Goloba, je bil v preteklosti deležen široke podpore med številnimi organizacijami in posamezniki, ki so poudarjali pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in spoštovanja do vseh, ki so trpeli zaradi političnega nasilja. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive, saj je bil mnogim simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic.

 

Ta dan ima poseben pomen, saj predstavlja spomin na ljudi, ki so izgubili ne le življenje, ampak tudi svojo identiteto, dobro ime in človeško dostojanstvo. Kot je lani poudaril dr. Matija Ogrin, je mrliški list teh žrtev več kot zgolj formalni dokument – je odtis življenja, ki je bilo pretrgano. Za mrliškim listom stoji bitje neke neponovljive osebe. Zato je mrliški list minimalni izkaz spoštovanja države do pokojnega človeka, je dejal Ogrin in dodal, da mnoge žrtve komunističnega nasilja te pravice niso nikoli dobile, saj za večino izmed njih uradne evidence sploh ne obstajajo.

 

Vlasta Doležal Rus, predsednica gibanja Prebudimo Slovenijo, je poudarila, da vztrajajo pri slovesnosti kljub ukinitvi praznika, saj žrtve komunističnega nasilja še vedno potrebujejo svojega zagovornika. Ponižani, razžaljeni in kruto pobiti med vojno in po njej potrebujejo še danes svojega zagovornika. Grobišča so v velikem številu že odkrita, sondirana in delno odkopana, a kosti so za mnoge še vedno nezadosten dokaz, je dejala in dodala, da lahko brez soočenja z zgodovino narod ostane bolehen.

 

Doležal Rusova je opozorila tudi na pomen datuma 17. maja, ko obeležujejo strašen dogodek iz leta 1942, ko je bilo v Iški vasi brutalno umorjenih 53 Romov. To preventivno uničenje je bilo izvedeno zgolj zato, da ne bi izdali gibanja partizanskih enot. Med žrtvami so bili odrasli, mladostniki, otroci in ženske – vsi civilisti, katerih kosti še danes čakajo na dostojen pokop, je poudarila.

 

Poudarila je tudi, da številne žrtve še vedno nimajo dostojnega groba, njihove kosti pa ostajajo v slovenskih gozdovih in grapah. Po različnih grobiščih so raztreseni ostanki več kot 20.000 ljudi, vključno s tujci, ki so bili po vojni vrnjeni v Jugoslavijo in umorjeni, je opozorila in dodala, da gre za genocidno dejanje, ki še vedno čaka na celovito obravnavo.

 

Ob tem je kritizirala oblast, ki po njenem mnenju zavestno zavlačuje z obravnavo zgodovinskih dejstev, da bi čas prekril resnico. Če bi oblast ravnala tako, kot je prav, bi morala priznati zločine, imenovati zločince, se opravičiti in končno dostojno pokopati kosti. To pa ni prijetno za tiste, ki so ponosni nasledniki boljševistične kamarile, je dejala.

 

Slovesnost bo zaznamovana s simbolnimi dejanji spomina – od polaganja sveč k farni križi do izrekanja imen žrtev in molitve očenaša. Dogodek bo pospremilo petje slovenske himne in recital slovenskih pesmi, ki bodo izražale spoštovanje do vseh, ki so trpeli pod totalitarnim režimom.
Osrednji govornik bo dr. Matija Ogrin, sodelovali pa bodo tudi številni kulturniki in javne osebnosti, med njimi Bernarda Fink, dr. Mitja Ferenc, dr. Marta Ciraj, Pavle Ravnohrib, vokalna skupina Psalmisti, Vlasta Doležal Rus, dr. Helena Jaklitsch, dr. Janez Juhant, Jože Kurinčič, Romana Bider in varuhi spomina.
Na lanskoletni slovesnosti je bil poudarjen pomen spomina za narodovo prihodnost. Eden izmed govornikov je dejal: Le z ohranjanjem resnice in spoštovanjem do preteklosti lahko gradimo bolj pravično in svobodno družbo. Ta misel bo tudi letos odmevala med zbranimi, saj se bo slovesnost zaključila z upanjem, da ima Bog moč, da iz narodovih ran ustvarja novo življenje.

 

Slovesnost pripravljajo Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev. Organizatorji verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci.


 

VEČ ...|13. 5. 2025
Slovesnost za žrtve komunističnega nasilja letos že tretjič na Trgu republike v Ljubljani

V petek, 16. maja, bo ob 21. uri na Trgu republike v Ljubljani potekala slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek bo potekal na predvečer predlani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina.


 

Nekdanji narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki je bil ukinjen v času vlade Roberta Goloba, je bil v preteklosti deležen široke podpore med številnimi organizacijami in posamezniki, ki so poudarjali pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in spoštovanja do vseh, ki so trpeli zaradi političnega nasilja. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive, saj je bil mnogim simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic.

 

Ta dan ima poseben pomen, saj predstavlja spomin na ljudi, ki so izgubili ne le življenje, ampak tudi svojo identiteto, dobro ime in človeško dostojanstvo. Kot je lani poudaril dr. Matija Ogrin, je mrliški list teh žrtev več kot zgolj formalni dokument – je odtis življenja, ki je bilo pretrgano. Za mrliškim listom stoji bitje neke neponovljive osebe. Zato je mrliški list minimalni izkaz spoštovanja države do pokojnega človeka, je dejal Ogrin in dodal, da mnoge žrtve komunističnega nasilja te pravice niso nikoli dobile, saj za večino izmed njih uradne evidence sploh ne obstajajo.

 

Vlasta Doležal Rus, predsednica gibanja Prebudimo Slovenijo, je poudarila, da vztrajajo pri slovesnosti kljub ukinitvi praznika, saj žrtve komunističnega nasilja še vedno potrebujejo svojega zagovornika. Ponižani, razžaljeni in kruto pobiti med vojno in po njej potrebujejo še danes svojega zagovornika. Grobišča so v velikem številu že odkrita, sondirana in delno odkopana, a kosti so za mnoge še vedno nezadosten dokaz, je dejala in dodala, da lahko brez soočenja z zgodovino narod ostane bolehen.

 

Doležal Rusova je opozorila tudi na pomen datuma 17. maja, ko obeležujejo strašen dogodek iz leta 1942, ko je bilo v Iški vasi brutalno umorjenih 53 Romov. To preventivno uničenje je bilo izvedeno zgolj zato, da ne bi izdali gibanja partizanskih enot. Med žrtvami so bili odrasli, mladostniki, otroci in ženske – vsi civilisti, katerih kosti še danes čakajo na dostojen pokop, je poudarila.

 

Poudarila je tudi, da številne žrtve še vedno nimajo dostojnega groba, njihove kosti pa ostajajo v slovenskih gozdovih in grapah. Po različnih grobiščih so raztreseni ostanki več kot 20.000 ljudi, vključno s tujci, ki so bili po vojni vrnjeni v Jugoslavijo in umorjeni, je opozorila in dodala, da gre za genocidno dejanje, ki še vedno čaka na celovito obravnavo.

 

Ob tem je kritizirala oblast, ki po njenem mnenju zavestno zavlačuje z obravnavo zgodovinskih dejstev, da bi čas prekril resnico. Če bi oblast ravnala tako, kot je prav, bi morala priznati zločine, imenovati zločince, se opravičiti in končno dostojno pokopati kosti. To pa ni prijetno za tiste, ki so ponosni nasledniki boljševistične kamarile, je dejala.

 

Slovesnost bo zaznamovana s simbolnimi dejanji spomina – od polaganja sveč k farni križi do izrekanja imen žrtev in molitve očenaša. Dogodek bo pospremilo petje slovenske himne in recital slovenskih pesmi, ki bodo izražale spoštovanje do vseh, ki so trpeli pod totalitarnim režimom.
Osrednji govornik bo dr. Matija Ogrin, sodelovali pa bodo tudi številni kulturniki in javne osebnosti, med njimi Bernarda Fink, dr. Mitja Ferenc, dr. Marta Ciraj, Pavle Ravnohrib, vokalna skupina Psalmisti, Vlasta Doležal Rus, dr. Helena Jaklitsch, dr. Janez Juhant, Jože Kurinčič, Romana Bider in varuhi spomina.
Na lanskoletni slovesnosti je bil poudarjen pomen spomina za narodovo prihodnost. Eden izmed govornikov je dejal: Le z ohranjanjem resnice in spoštovanjem do preteklosti lahko gradimo bolj pravično in svobodno družbo. Ta misel bo tudi letos odmevala med zbranimi, saj se bo slovesnost zaključila z upanjem, da ima Bog moč, da iz narodovih ran ustvarja novo življenje.

 

Slovesnost pripravljajo Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev. Organizatorji verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci.


 

Radio Ognjišče

info komunizem pogovor spomin

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 5. 2025
Bregant: SLS je vedno predstavljala glas zdrave kmečke pameti

Slovenska ljudska stranka se pod novim vodstvom Tine Bregant pripravlja na novo politično poglavje. Po njenem prevzemu predsedniške funkcije na izrednem kongresu, kjer je prejela močno podporo članov, se stranka ponovno osredotoča na svoje tradicionalne vrednote in krepitev svojega položaja na političnem parketu.

Bregant: SLS je vedno predstavljala glas zdrave kmečke pameti

Slovenska ljudska stranka se pod novim vodstvom Tine Bregant pripravlja na novo politično poglavje. Po njenem prevzemu predsedniške funkcije na izrednem kongresu, kjer je prejela močno podporo članov, se stranka ponovno osredotoča na svoje tradicionalne vrednote in krepitev svojega položaja na političnem parketu.

info sls pogovor politika

Informativni prispevki

Bregant: SLS je vedno predstavljala glas zdrave kmečke pameti

Slovenska ljudska stranka se pod novim vodstvom Tine Bregant pripravlja na novo politično poglavje. Po njenem prevzemu predsedniške funkcije na izrednem kongresu, kjer je prejela močno podporo članov, se stranka ponovno osredotoča na svoje tradicionalne vrednote in krepitev svojega položaja na političnem parketu.

VEČ ...|13. 5. 2025
Bregant: SLS je vedno predstavljala glas zdrave kmečke pameti

Slovenska ljudska stranka se pod novim vodstvom Tine Bregant pripravlja na novo politično poglavje. Po njenem prevzemu predsedniške funkcije na izrednem kongresu, kjer je prejela močno podporo članov, se stranka ponovno osredotoča na svoje tradicionalne vrednote in krepitev svojega položaja na političnem parketu.

Radio Ognjišče

info sls pogovor politika

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 5. 2025
Dr. Ignacija Fridl Jarc o rezultatih referenduma o dodatkih za umetniške dosežke

Po nedeljskem referendumu smo v studio povabili nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za kulturo dr. Ignacijo Fridl Jarc. Pravi, da je referendumski izid pokazal, da so volivci izrazili željo po kulturi, ki bo komunicirala s široko javnostjo in prinašala vrednote, zaradi katerih je kultura nastala. Klofuto je dobila tudi politika, kako se bo odzvala?

Dr. Ignacija Fridl Jarc o rezultatih referenduma o dodatkih za umetniške dosežke

Po nedeljskem referendumu smo v studio povabili nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za kulturo dr. Ignacijo Fridl Jarc. Pravi, da je referendumski izid pokazal, da so volivci izrazili željo po kulturi, ki bo komunicirala s široko javnostjo in prinašala vrednote, zaradi katerih je kultura nastala. Klofuto je dobila tudi politika, kako se bo odzvala?

info kultura politika

Informativni prispevki

Dr. Ignacija Fridl Jarc o rezultatih referenduma o dodatkih za umetniške dosežke

Po nedeljskem referendumu smo v studio povabili nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za kulturo dr. Ignacijo Fridl Jarc. Pravi, da je referendumski izid pokazal, da so volivci izrazili željo po kulturi, ki bo komunicirala s široko javnostjo in prinašala vrednote, zaradi katerih je kultura nastala. Klofuto je dobila tudi politika, kako se bo odzvala?

VEČ ...|12. 5. 2025
Dr. Ignacija Fridl Jarc o rezultatih referenduma o dodatkih za umetniške dosežke

Po nedeljskem referendumu smo v studio povabili nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za kulturo dr. Ignacijo Fridl Jarc. Pravi, da je referendumski izid pokazal, da so volivci izrazili željo po kulturi, ki bo komunicirala s široko javnostjo in prinašala vrednote, zaradi katerih je kultura nastala. Klofuto je dobila tudi politika, kako se bo odzvala?

Tanja Dominko

info kultura politika

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 5. 2025
Pogovor z duhovnikom Boštjanom Dolinškom

Pogledali smo v Vatikan, kjer so kardinali v četrtek izvolili novega papeža, ki si je izbral ime Leon XIV. O izvolitvi, vzdušju, pričakovanjih in še marsičem, smo se pogovarjali z mladim slovenskim duhovnikom Boštjanom Dolinškom, ki je v Rimu na doktorskem študiju na Lateranski papeški univerzi.

Pogovor z duhovnikom Boštjanom Dolinškom

Pogledali smo v Vatikan, kjer so kardinali v četrtek izvolili novega papeža, ki si je izbral ime Leon XIV. O izvolitvi, vzdušju, pričakovanjih in še marsičem, smo se pogovarjali z mladim slovenskim duhovnikom Boštjanom Dolinškom, ki je v Rimu na doktorskem študiju na Lateranski papeški univerzi.

info družba mladi odnosi papež pogovor

Informativni prispevki

Pogovor z duhovnikom Boštjanom Dolinškom

Pogledali smo v Vatikan, kjer so kardinali v četrtek izvolili novega papeža, ki si je izbral ime Leon XIV. O izvolitvi, vzdušju, pričakovanjih in še marsičem, smo se pogovarjali z mladim slovenskim duhovnikom Boštjanom Dolinškom, ki je v Rimu na doktorskem študiju na Lateranski papeški univerzi.

VEČ ...|9. 5. 2025
Pogovor z duhovnikom Boštjanom Dolinškom

Pogledali smo v Vatikan, kjer so kardinali v četrtek izvolili novega papeža, ki si je izbral ime Leon XIV. O izvolitvi, vzdušju, pričakovanjih in še marsičem, smo se pogovarjali z mladim slovenskim duhovnikom Boštjanom Dolinškom, ki je v Rimu na doktorskem študiju na Lateranski papeški univerzi.

Andrej Šinko

info družba mladi odnosi papež pogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 5. 2025
Posebna oddaja Radia Ognjišče po izvolitvi papeža Leona XIV.

V oddaji so sodelovali profesor dr. Rafko Valenčič, duhovnik Rok Pogačnik, vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina, urednik Ognjišča mag. Božo Rustja in veleposlanik pri Svete sedežu Franc But. Oddajo sta vodila Matjaž Merljak in Marjana Debevec. 

Posebna oddaja Radia Ognjišče po izvolitvi papeža Leona XIV.

V oddaji so sodelovali profesor dr. Rafko Valenčič, duhovnik Rok Pogačnik, vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina, urednik Ognjišča mag. Božo Rustja in veleposlanik pri Svete sedežu Franc But. Oddajo sta vodila Matjaž Merljak in Marjana Debevec. 

info papež oddaja

Informativni prispevki

Posebna oddaja Radia Ognjišče po izvolitvi papeža Leona XIV.

V oddaji so sodelovali profesor dr. Rafko Valenčič, duhovnik Rok Pogačnik, vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina, urednik Ognjišča mag. Božo Rustja in veleposlanik pri Svete sedežu Franc But. Oddajo sta vodila Matjaž Merljak in Marjana Debevec. 

VEČ ...|8. 5. 2025
Posebna oddaja Radia Ognjišče po izvolitvi papeža Leona XIV.

V oddaji so sodelovali profesor dr. Rafko Valenčič, duhovnik Rok Pogačnik, vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina, urednik Ognjišča mag. Božo Rustja in veleposlanik pri Svete sedežu Franc But. Oddajo sta vodila Matjaž Merljak in Marjana Debevec. 

Radio Ognjišče

info papež oddaja

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 5. 2025
Pogovor z novinarko Večera Damijano Žišt

Evropski zapori so vse bolj polni, v nekaterih državah pa tudi prezasedeni. Med slednjimi je Slovenija. O razlogih za takšno stanje, je za naš radio spregovorila penologinja in novinarka Večera Damijana Žišt. Ta ocenjuje, da glede na rast števila zaprtih oseb nov zapor ne bo dolgoročno rešil problema. Še večji problem pa vidi v pomanjkanju pravosodnih policistov, ki so nujni za delovanje sistema.

Pogovor z novinarko Večera Damijano Žišt

Evropski zapori so vse bolj polni, v nekaterih državah pa tudi prezasedeni. Med slednjimi je Slovenija. O razlogih za takšno stanje, je za naš radio spregovorila penologinja in novinarka Večera Damijana Žišt. Ta ocenjuje, da glede na rast števila zaprtih oseb nov zapor ne bo dolgoročno rešil problema. Še večji problem pa vidi v pomanjkanju pravosodnih policistov, ki so nujni za delovanje sistema.

info družba politika

Informativni prispevki

Pogovor z novinarko Večera Damijano Žišt

Evropski zapori so vse bolj polni, v nekaterih državah pa tudi prezasedeni. Med slednjimi je Slovenija. O razlogih za takšno stanje, je za naš radio spregovorila penologinja in novinarka Večera Damijana Žišt. Ta ocenjuje, da glede na rast števila zaprtih oseb nov zapor ne bo dolgoročno rešil problema. Še večji problem pa vidi v pomanjkanju pravosodnih policistov, ki so nujni za delovanje sistema.

VEČ ...|6. 5. 2025
Pogovor z novinarko Večera Damijano Žišt

Evropski zapori so vse bolj polni, v nekaterih državah pa tudi prezasedeni. Med slednjimi je Slovenija. O razlogih za takšno stanje, je za naš radio spregovorila penologinja in novinarka Večera Damijana Žišt. Ta ocenjuje, da glede na rast števila zaprtih oseb nov zapor ne bo dolgoročno rešil problema. Še večji problem pa vidi v pomanjkanju pravosodnih policistov, ki so nujni za delovanje sistema.

Andrej Šinko

info družba politika

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 5. 2025
Peter Jančič o svobodi medijev

3. maja smo obeležili svetovni dan svobode medijev. Slovenija je letos na lestvici organizacije Novinarji brez meja izboljšala svoj položaj, na drugi strani Združenje novinarjev in publicistov ocenjuje, da se svoboda medijev pri nas zmanjšuje. O tem in referendumski kampanji smo se pogovarjali z urednikom Spletnega časopisa Petrom Jančičem.

Peter Jančič o svobodi medijev

3. maja smo obeležili svetovni dan svobode medijev. Slovenija je letos na lestvici organizacije Novinarji brez meja izboljšala svoj položaj, na drugi strani Združenje novinarjev in publicistov ocenjuje, da se svoboda medijev pri nas zmanjšuje. O tem in referendumski kampanji smo se pogovarjali z urednikom Spletnega časopisa Petrom Jančičem.

info pogovor politika

Informativni prispevki

Peter Jančič o svobodi medijev

3. maja smo obeležili svetovni dan svobode medijev. Slovenija je letos na lestvici organizacije Novinarji brez meja izboljšala svoj položaj, na drugi strani Združenje novinarjev in publicistov ocenjuje, da se svoboda medijev pri nas zmanjšuje. O tem in referendumski kampanji smo se pogovarjali z urednikom Spletnega časopisa Petrom Jančičem.

VEČ ...|5. 5. 2025
Peter Jančič o svobodi medijev

3. maja smo obeležili svetovni dan svobode medijev. Slovenija je letos na lestvici organizacije Novinarji brez meja izboljšala svoj položaj, na drugi strani Združenje novinarjev in publicistov ocenjuje, da se svoboda medijev pri nas zmanjšuje. O tem in referendumski kampanji smo se pogovarjali z urednikom Spletnega časopisa Petrom Jančičem.

Radio Ognjišče

info pogovor politika

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 5. 2025
Predstavnik Slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI Marko Novak

Država namerava v desetih letih zagotoviti 20 tisoč javnih najemnih stanovanj. Gradnjo naj bi na letni ravni financirala s 100 milijoni evrov. Prelagane spremembe vključujejo tudi povišanje neprofitnih najemnin, da bi stanovanjski skladi lahko pokrivali stroške vzdrževanja in obnove obstoječih fondov. Predstavnik Slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI Marko Novak meni, da je zastavljeni cilj nerealen, prav tako pa ne bo imel znatnega vpliva na nepremičninski trg in cene tržnih najemnin na območjih, kjer so potrebe največje.

Predstavnik Slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI Marko Novak

Država namerava v desetih letih zagotoviti 20 tisoč javnih najemnih stanovanj. Gradnjo naj bi na letni ravni financirala s 100 milijoni evrov. Prelagane spremembe vključujejo tudi povišanje neprofitnih najemnin, da bi stanovanjski skladi lahko pokrivali stroške vzdrževanja in obnove obstoječih fondov. Predstavnik Slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI Marko Novak meni, da je zastavljeni cilj nerealen, prav tako pa ne bo imel znatnega vpliva na nepremičninski trg in cene tržnih najemnin na območjih, kjer so potrebe največje.

info družba mladi politika

Informativni prispevki

Predstavnik Slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI Marko Novak

Država namerava v desetih letih zagotoviti 20 tisoč javnih najemnih stanovanj. Gradnjo naj bi na letni ravni financirala s 100 milijoni evrov. Prelagane spremembe vključujejo tudi povišanje neprofitnih najemnin, da bi stanovanjski skladi lahko pokrivali stroške vzdrževanja in obnove obstoječih fondov. Predstavnik Slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI Marko Novak meni, da je zastavljeni cilj nerealen, prav tako pa ne bo imel znatnega vpliva na nepremičninski trg in cene tržnih najemnin na območjih, kjer so potrebe največje.

VEČ ...|4. 5. 2025
Predstavnik Slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI Marko Novak

Država namerava v desetih letih zagotoviti 20 tisoč javnih najemnih stanovanj. Gradnjo naj bi na letni ravni financirala s 100 milijoni evrov. Prelagane spremembe vključujejo tudi povišanje neprofitnih najemnin, da bi stanovanjski skladi lahko pokrivali stroške vzdrževanja in obnove obstoječih fondov. Predstavnik Slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI Marko Novak meni, da je zastavljeni cilj nerealen, prav tako pa ne bo imel znatnega vpliva na nepremičninski trg in cene tržnih najemnin na območjih, kjer so potrebe največje.

Andrej Šinko

info družba mladi politika

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|14. 5. 2025
80 let po koncu vojne

Spregovorili smo o zadnjih dnevih druge svetovne vojne v Sloveniji. O razlogih, zaradi katerih je toliko naših družin odšlo na Koroško in v Italijo. Kako so preživljali prve tedne, mesece in leta begunstva? Kaj smo o tem kot narod izgubili? Govorili smo o vrnjenih in pobitih. Tudi o tem, kako je en totalitarni režim zamenjal drugega; kako so taborišča, ki so jih uporabljali Nemci, prevzeli novi oblastniki in jih napolnili z idejnimi in političnimi nasprotniki. Sogovorniki so bili dr. Helena Jaklič, dr. Monika Kokalj Kočevar in Franci Žnidar

80 let po koncu vojne

Spregovorili smo o zadnjih dnevih druge svetovne vojne v Sloveniji. O razlogih, zaradi katerih je toliko naših družin odšlo na Koroško in v Italijo. Kako so preživljali prve tedne, mesece in leta begunstva? Kaj smo o tem kot narod izgubili? Govorili smo o vrnjenih in pobitih. Tudi o tem, kako je en totalitarni režim zamenjal drugega; kako so taborišča, ki so jih uporabljali Nemci, prevzeli novi oblastniki in jih napolnili z idejnimi in političnimi nasprotniki. Sogovorniki so bili dr. Helena Jaklič, dr. Monika Kokalj Kočevar in Franci Žnidar

Tone Gorjup

politikaživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 5. 2025
Maša za Florjana Auserja

V slovenski cerkvi svetega Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju v Avstraliji bo tamkajšnji slovenski župnik frančiškan p. Darko Žnidaršič jutri ob pol enajstih dopoldne po krajevnem času daroval pogrebno sveto mašo za pokojnega Florjana Auserja. Bil je lastnik, urednik in oblikovalec Glasa Slovenije, revije, ki je najprej izhajala v tiskani obliki, sedaj pa je to spletna stran Stičišče avstralskih Slovencev. Več let je bil tudi predstavnik Slovencev iz Avstralije v Svetu Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu. Po njegovi zaslugi, delavnosti in odprtosti je veliko digitaliziranega gradiva iz življenja rojakov v Avstraliji že v Arhivu RS v Ljubljani. Florjan Auser je zadnja leta živel v Sloveniji, večkrat pa je bil v svoji drugi domovini Avstraliji. V četrtek po veliki noči je v 77-tem letu življenja v bolnišnici v Melbournu umrl za posledicami možganske kapi. Pokopan bo v Sloveniji.

Maša za Florjana Auserja

V slovenski cerkvi svetega Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju v Avstraliji bo tamkajšnji slovenski župnik frančiškan p. Darko Žnidaršič jutri ob pol enajstih dopoldne po krajevnem času daroval pogrebno sveto mašo za pokojnega Florjana Auserja. Bil je lastnik, urednik in oblikovalec Glasa Slovenije, revije, ki je najprej izhajala v tiskani obliki, sedaj pa je to spletna stran Stičišče avstralskih Slovencev. Več let je bil tudi predstavnik Slovencev iz Avstralije v Svetu Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu. Po njegovi zaslugi, delavnosti in odprtosti je veliko digitaliziranega gradiva iz življenja rojakov v Avstraliji že v Arhivu RS v Ljubljani. Florjan Auser je zadnja leta živel v Sloveniji, večkrat pa je bil v svoji drugi domovini Avstraliji. V četrtek po veliki noči je v 77-tem letu življenja v bolnišnici v Melbournu umrl za posledicami možganske kapi. Pokopan bo v Sloveniji.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Duhovna misel

VEČ ...|15. 5. 2025
Moč vstajenja

Neki svetovalec je pripovedoval: »Prejšnji teden je dobilo vstajenje zame nov pomen. Za seboj sem imel kar utrujajoč dan. Zadnja stvar ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Moč vstajenja

Neki svetovalec je pripovedoval: »Prejšnji teden je dobilo vstajenje zame nov pomen. Za seboj sem imel kar utrujajoč dan. Zadnja stvar ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Program zadnjega tedna

VEČ ...|15. 5. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. maj 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. maj 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Globine

VEČ ...|13. 5. 2025
Dialog z ateizmom #4 - Vloga Cerkve in papeža v današnjem svetu

Ključni dogodki minulih tednov v življenju katoliške Cerkve so bili izhodišče tokratne oddaje. O vlogi Cerkve v današnjem svetu, o tem, kako papež s svojo držo nagovarja ateista in v čem je dostojanstvo, h kateremu je poklican vsak član Cerkve, je tekla beseda. Naša gosta v četrtem delu iz cikla Dialog z ateizmom, ki smo ga začeli z odgovori na komentarje pretekle oddaje, sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígać.

Dialog z ateizmom #4 - Vloga Cerkve in papeža v današnjem svetu

Ključni dogodki minulih tednov v življenju katoliške Cerkve so bili izhodišče tokratne oddaje. O vlogi Cerkve v današnjem svetu, o tem, kako papež s svojo držo nagovarja ateista in v čem je dostojanstvo, h kateremu je poklican vsak član Cerkve, je tekla beseda. Naša gosta v četrtem delu iz cikla Dialog z ateizmom, ki smo ga začeli z odgovori na komentarje pretekle oddaje, sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígać.

Blaž Lesnik

Cerkevkonklaveateizemverapapežpapež Frančišekpapež Leon XIVduhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 5. 2025
Pesniška zbirka Stanke Mihelič: Ozri se name in me poslušaj

Spoznali smo novo pesniško zbirko Stanke Mihelič. Knjigo molitev Ozri se name in me poslušaj je izdala v jubilejnem Svetem letu in jo posvetila vsem romarjem Upanja.

Pesniška zbirka Stanke Mihelič: Ozri se name in me poslušaj

Spoznali smo novo pesniško zbirko Stanke Mihelič. Knjigo molitev Ozri se name in me poslušaj je izdala v jubilejnem Svetem letu in jo posvetila vsem romarjem Upanja.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmstanka mihelič

Komentar Družina

VEČ ...|15. 5. 2025
Miran Špelič: Dedič, ne pa kopija

Že v svojih prvih besedah se je močno povezal z vsemi svojimi neposrednimi predhodniki, s katerimi se je srečeval, saj je kot študent in pozneje kot generalni prior bival le tri korake od meje z Vatikanom. Obenem pa je s svojim nastopom pokazal, da ne bo kopija nobenega od njih.

Miran Špelič: Dedič, ne pa kopija

Že v svojih prvih besedah se je močno povezal z vsemi svojimi neposrednimi predhodniki, s katerimi se je srečeval, saj je kot študent in pozneje kot generalni prior bival le tri korake od meje z Vatikanom. Obenem pa je s svojim nastopom pokazal, da ne bo kopija nobenega od njih.

Miran Špelič

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|15. 5. 2025
Spominjamo se dne 15. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 15. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|15. 5. 2025
Orehov gaj in projekt Čopič

Na enem od dogodkov Andragoškega centra smo srečali Bernarda Šutića, ki je v sklopu Orehovega gaja vodil projekt Čopič. Orehov gaj je prijeten, zelen in domač prostor v predmestju naše prestolnice. Z omenjenim projektom ljudem omogočijo vstop v ustvarjalnost in jih spodbudijo, da izstopijo iz cone ponavljajočega. 

Orehov gaj in projekt Čopič

Na enem od dogodkov Andragoškega centra smo srečali Bernarda Šutića, ki je v sklopu Orehovega gaja vodil projekt Čopič. Orehov gaj je prijeten, zelen in domač prostor v predmestju naše prestolnice. Z omenjenim projektom ljudem omogočijo vstop v ustvarjalnost in jih spodbudijo, da izstopijo iz cone ponavljajočega. 

Nataša Ličen

izobraževanjepodjetništvodružbaodnosivzgoja