Velika večina ljudi želi uvesti v svoje življenje vsaj kakšno spremembo. Radi bi jedli bolj zdravo, shujšali, se več gibali, zmanjšali stres, bolje spali. Za prepad med željo in dejanjem krivimo marsikaj, najpogosteje pa sebe. Ljudje ponotranjijo sporočilo naše kulture, ki nam govori: ‘Sam, si kriv. Moral bi več telovaditi, vendar tega ne delaš. Sram te bodi.’ Naj vam povem, da niste krivi vi. To je nekaj stavkov iz uvoda v knjigo z naslovom Drobne navade Dr. Briana Fogga, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč. Izšla je pri založbi Primus.
Velika večina ljudi želi uvesti v svoje življenje vsaj kakšno spremembo. Radi bi jedli bolj zdravo, shujšali, se več gibali, zmanjšali stres, bolje spali. Za prepad med željo in dejanjem krivimo marsikaj, najpogosteje pa sebe. Ljudje ponotranjijo sporočilo naše kulture, ki nam govori: ‘Sam, si kriv. Moral bi več telovaditi, vendar tega ne delaš. Sram te bodi.’ Naj vam povem, da niste krivi vi. To je nekaj stavkov iz uvoda v knjigo z naslovom Drobne navade Dr. Briana Fogga, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč. Izšla je pri založbi Primus.
»Ljudje se ne odločajo o svoji prihodnosti. Odločajo se o svojih navadah, njihove navade pa odločajo o njihovi prihodnosti.« Citat Frederica Alexandra, slavnega utemeljitelja aleksandrove tehnike, s pomočjo katere zelo uspešno odpravljajo bolečine v hrbtu, bi veljalo nanesti na vse naše življenje. Bi bilo precej manj bolečin.
»Ljudje se ne odločajo o svoji prihodnosti. Odločajo se o svojih navadah, njihove navade pa odločajo o njihovi prihodnosti.« Citat Frederica Alexandra, slavnega utemeljitelja aleksandrove tehnike, s pomočjo katere zelo uspešno odpravljajo bolečine v hrbtu, bi veljalo nanesti na vse naše življenje. Bi bilo precej manj bolečin.
Poleti se več gibamo zunaj in v naravi. Ker je gibanje koristno vse leto, smo v Svetovalnici spregovorili o tem, kako dobre navade ohraniti. Koliko gibanja potrebujemo, kako intenzivno in v kakšni obliki naj bo? Naš gost je bil kineziolog Vojko Vučkovič.
Poleti se več gibamo zunaj in v naravi. Ker je gibanje koristno vse leto, smo v Svetovalnici spregovorili o tem, kako dobre navade ohraniti. Koliko gibanja potrebujemo, kako intenzivno in v kakšni obliki naj bo? Naš gost je bil kineziolog Vojko Vučkovič.
Pevci in pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča so 18. maja v domu krajanov Lom pod Storžičem pripravili tematski koncert z naslovom Ohcet bo. Obe društveni pevski skupini sta zbrane popeljali skozi ženitovanjske šege in navade. Izhodišča so bila pričevanja, ki jih je v svojem delu »Takole je blo včasih u Vom?« zbral lokalni ljudski umetnik Janez Slapar - Temšak. Zbrani spomini na Lom pod Storžičem, ljudi, njihovo delo in življenje v vasi vsebujejo tudi drobce o lomskih ohcetih. Odlomke s prireditve je prinesla današnja oddaja o ljudski glasbi.
Pevci in pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča so 18. maja v domu krajanov Lom pod Storžičem pripravili tematski koncert z naslovom Ohcet bo. Obe društveni pevski skupini sta zbrane popeljali skozi ženitovanjske šege in navade. Izhodišča so bila pričevanja, ki jih je v svojem delu »Takole je blo včasih u Vom?« zbral lokalni ljudski umetnik Janez Slapar - Temšak. Zbrani spomini na Lom pod Storžičem, ljudi, njihovo delo in življenje v vasi vsebujejo tudi drobce o lomskih ohcetih. Odlomke s prireditve je prinesla današnja oddaja o ljudski glasbi.
Smo v času raznih slovesnosti in praznovanj, tudi na prostem in zato je sestra Nikolina povedala nekaj nasvetov za pripravo krompirjeve, testeninskih in zrnatih solat. Krompirjeva solata bo najbolj okusna, če skuhamo cel krompir, še vročega olupimo, narežemo in pokapljamo z oljem. Pokrito lahko nekaj časa počaka. Dodamo marinado iz soli, popra in kisa in večkrat dobro premešamo. Na koncu dodamo še narezan drobnjak (najboljši je svež z vrta). Čebule ne dodajamo, ampak jo narezano ponudimo posebej. Druga možnost je, da naredimo marinado z jogurtom, ki smo mu dodali kakšno žlico kisle smetane, gorčico, limonin sok, olje in kis. Za testeninsko solato skuhamo drobe testenine in potem lahko dodamo, kar je v hladilniku ali shrambi (svež korenček, kisle kumare, vložena rdeča paprika, sir, tunina iz konzerve ...) Tudi tu lahko naredimo navaden ali jogurtov preliv. Zelo dobro je sprejeta tudi riževa solata (lahko uporabimo riž, ki nam je ostal prejšnji dan), ali iz prosene, ajdove kaše, ješprenja ... Splošno pravilo je, da solat ne sestavljamo prejšnji dan, ampak na dan serviranja.
Smo v času raznih slovesnosti in praznovanj, tudi na prostem in zato je sestra Nikolina povedala nekaj nasvetov za pripravo krompirjeve, testeninskih in zrnatih solat. Krompirjeva solata bo najbolj okusna, če skuhamo cel krompir, še vročega olupimo, narežemo in pokapljamo z oljem. Pokrito lahko nekaj časa počaka. Dodamo marinado iz soli, popra in kisa in večkrat dobro premešamo. Na koncu dodamo še narezan drobnjak (najboljši je svež z vrta). Čebule ne dodajamo, ampak jo narezano ponudimo posebej. Druga možnost je, da naredimo marinado z jogurtom, ki smo mu dodali kakšno žlico kisle smetane, gorčico, limonin sok, olje in kis. Za testeninsko solato skuhamo drobe testenine in potem lahko dodamo, kar je v hladilniku ali shrambi (svež korenček, kisle kumare, vložena rdeča paprika, sir, tunina iz konzerve ...) Tudi tu lahko naredimo navaden ali jogurtov preliv. Zelo dobro je sprejeta tudi riževa solata (lahko uporabimo riž, ki nam je ostal prejšnji dan), ali iz prosene, ajdove kaše, ješprenja ... Splošno pravilo je, da solat ne sestavljamo prejšnji dan, ampak na dan serviranja.
V tednu katoliškega šolstva smo se dotaknili vzgoje za kreposti, ki naj bi vodila do oblikovanja značajsko plemenitega človeka. Katoliške šole so po svojem poslanstvu usmerjene v celostni razvoj mladega človeka, kar vključuje tudi rast v svetosti. Kako razvijati dobre navade, ki oblikujejo dober značaj? Z nami je bila psihologinja s Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Barbara Babšek.
V tednu katoliškega šolstva smo se dotaknili vzgoje za kreposti, ki naj bi vodila do oblikovanja značajsko plemenitega človeka. Katoliške šole so po svojem poslanstvu usmerjene v celostni razvoj mladega človeka, kar vključuje tudi rast v svetosti. Kako razvijati dobre navade, ki oblikujejo dober značaj? Z nami je bila psihologinja s Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Barbara Babšek.
Publicist in urednik Metod Berlec je avtor znanstvene monografije z naslovom Nacionalne države na udaru globalizacije. Knjiga pred bralce prinaša njegovo doktorsko disertacijo, ki smo jo predstavili skupaj z dr. Jožetom Dežmanom.
V prvem delu lahko slišite nekaj najbolj zanimivih odgovorov kmeta Petra Apata v prvi epizodi podkasta RAST, ki je sanjsko službo vodje razvoja v visoko tehnološkem podjetju zamenjal za vodenje domače kmetije. Predstavili pa smo tudi dva raziskovalna projekta, povezana z živinorejo in izpusti.
Pred zimskim Sončevim obratom smo se spet obrnili v središče našega osončja. Zaslužni profesor fizike dr. Mitja Rosina je opazoval že številne popolne Sončeve mrke po vsem svetu. Kot teoretičnega fizika pa ga zanima še mnogo drugega - obiskal je tudi detektor gravitacijskih valov LIGO v Lousiani in raketno izstrelišče v Cape Canaveralu. Prisluhnite pogovoru z zanimivim gostom!
Mati Terezija je vsako dekle, ki je želela stopiti v red ...
Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Velika večina ljudi želi uvesti v svoje življenje vsaj kakšno spremembo. Radi bi jedli bolj zdravo, shujšali, se več gibali, zmanjšali stres, bolje spali. Za prepad med željo in dejanjem krivimo marsikaj, najpogosteje pa sebe. Ljudje ponotranjijo sporočilo naše kulture, ki nam govori: ‘Sam, si kriv. Moral bi več telovaditi, vendar tega ne delaš. Sram te bodi.’ Naj vam povem, da niste krivi vi. To je nekaj stavkov iz uvoda v knjigo z naslovom Drobne navade Dr. Briana Fogga, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč. Izšla je pri založbi Primus.
V tokratni oddaji smo prebirali poezijo pesnika Jožeta Snoja. Prelistali smo zbirko S tihožitja in distonije.
Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.
Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Naš sogovornik je bil predsednik Nove Slovenije - Krščanskih demokratov in poslanec v Evropskem parlamentu mag. Matej Tonin. Med drugim nas je zanimal njegov pogled na notranje-politično dogajanje, na nastajanje novih strank v slovenskem prostoru, pa tudi na zunanje geopolitične vplive in novoimenovano Evropsko komisijo.