Petkov večer

VEČ ...|5. 9. 2025
Od imena do spomina - Ambrož Kvartič

Ali veste, zakaj moški v klobukih nekdaj niso smeli na obisk k novorojenčku? Ali v katerem kraju je edino slovensko pokopališče za hišne ljubljenčke? Doktor etnografije in kulturne antropologije Ambrož Kvartič je predstavil svojo monografijo Od imena do spomina, ki je bila nominirana za knjigo leta na Slovenskem knjižnem sejmu 2023. V njej je doslej najbolj celovito popisal šege in navade ob mejnikih v našem življenju; tudi ob birmi, novi maši, gradnji hiše, delu in prostem času ...

Od imena do spomina - Ambrož Kvartič

Ali veste, zakaj moški v klobukih nekdaj niso smeli na obisk k novorojenčku? Ali v katerem kraju je edino slovensko pokopališče za hišne ljubljenčke? Doktor etnografije in kulturne antropologije Ambrož Kvartič je predstavil svojo monografijo Od imena do spomina, ki je bila nominirana za knjigo leta na Slovenskem knjižnem sejmu 2023. V njej je doslej najbolj celovito popisal šege in navade ob mejnikih v našem življenju; tudi ob birmi, novi maši, gradnji hiše, delu in prostem času ...

pogovoršegenavadeobičajiknjiga

Petkov večer

Od imena do spomina - Ambrož Kvartič

Ali veste, zakaj moški v klobukih nekdaj niso smeli na obisk k novorojenčku? Ali v katerem kraju je edino slovensko pokopališče za hišne ljubljenčke? Doktor etnografije in kulturne antropologije Ambrož Kvartič je predstavil svojo monografijo Od imena do spomina, ki je bila nominirana za knjigo leta na Slovenskem knjižnem sejmu 2023. V njej je doslej najbolj celovito popisal šege in navade ob mejnikih v našem življenju; tudi ob birmi, novi maši, gradnji hiše, delu in prostem času ...

VEČ ...|5. 9. 2025
Od imena do spomina - Ambrož Kvartič

Ali veste, zakaj moški v klobukih nekdaj niso smeli na obisk k novorojenčku? Ali v katerem kraju je edino slovensko pokopališče za hišne ljubljenčke? Doktor etnografije in kulturne antropologije Ambrož Kvartič je predstavil svojo monografijo Od imena do spomina, ki je bila nominirana za knjigo leta na Slovenskem knjižnem sejmu 2023. V njej je doslej najbolj celovito popisal šege in navade ob mejnikih v našem življenju; tudi ob birmi, novi maši, gradnji hiše, delu in prostem času ...

Marjan Bunič

pogovoršegenavadeobičajiknjiga

Svetovalnica

VEČ ...|14. 8. 2025
Kaj beremo Slovenci poleti?

Tokrat smo se bomo posvetili poletnemu branju – spregovorili smo o tem, kaj radi beremo, kako izbiramo knjige za dopust in koliko Slovenci sploh beremo v vročih mesecih in sicer. Naša gostja je bila Ana Zdravje, knjižničarka iz Mestne knjižnice Ljubljana, ki je z nami delila tudi aktualne bralne trende ter vpogled v to, kako se bralne navade spreminjajo.

Kaj beremo Slovenci poleti?

Tokrat smo se bomo posvetili poletnemu branju – spregovorili smo o tem, kaj radi beremo, kako izbiramo knjige za dopust in koliko Slovenci sploh beremo v vročih mesecih in sicer. Naša gostja je bila Ana Zdravje, knjižničarka iz Mestne knjižnice Ljubljana, ki je z nami delila tudi aktualne bralne trende ter vpogled v to, kako se bralne navade spreminjajo.

branjeknjigeknjižnicapoletno branjeliteraturadobra knjigadblsvetovanje

Svetovalnica

Kaj beremo Slovenci poleti?

Tokrat smo se bomo posvetili poletnemu branju – spregovorili smo o tem, kaj radi beremo, kako izbiramo knjige za dopust in koliko Slovenci sploh beremo v vročih mesecih in sicer. Naša gostja je bila Ana Zdravje, knjižničarka iz Mestne knjižnice Ljubljana, ki je z nami delila tudi aktualne bralne trende ter vpogled v to, kako se bralne navade spreminjajo.

VEČ ...|14. 8. 2025
Kaj beremo Slovenci poleti?

Tokrat smo se bomo posvetili poletnemu branju – spregovorili smo o tem, kaj radi beremo, kako izbiramo knjige za dopust in koliko Slovenci sploh beremo v vročih mesecih in sicer. Naša gostja je bila Ana Zdravje, knjižničarka iz Mestne knjižnice Ljubljana, ki je z nami delila tudi aktualne bralne trende ter vpogled v to, kako se bralne navade spreminjajo.

Blaž Lesnik

branjeknjigeknjižnicapoletno branjeliteraturadobra knjigadblsvetovanje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|7. 8. 2025
Navade so povezane z vero, vera je ukoreninjena v jezikih

Skupnosti Kanalske doline so ukoreninjene v veri, njihova vera pa je pogosto ukoreninjena v krajevnih jezikih in kulturah. Tudi letos je to prišlo do izraza na Ukovškem žegnu, je za petnajstdnevnik Dom napisal Luciano Lister. Praznovanje je potekalo 26. in 27. julija. V nedeljo dopoldne je v cerkvi bila slovesna dvojezična sveta maša – v italijanščini, z berilom, prošnjami in očenašem tudi v slovenščini – pri kateri je sodeloval vaški cerkveni pevski zbor. Uvodoma je župnik Giuseppe Marano vernike pozdravil tudi v slovenščini. Praznik se je nadaljeval s petjem, glasbo in plesom po vasi. Predsednica Združenja don Mario Cernet, Anna Wedam, je za Dom povedala, da je med tamkajšnjimi slovenskimi verniki še živa želja, da bi v Kanalski dolini videmska nadškofija zagotovila prisotnost vsaj enega dvojezičnega duhovnika. S strani novih duhovnikov je v zadnjih dveh letih bilo zaznati večjo odprtost do krajevnih jezikov, kultur in navad, slovenski misali pa še naprej tičijo v predalu.

Navade so povezane z vero, vera je ukoreninjena v jezikih

Skupnosti Kanalske doline so ukoreninjene v veri, njihova vera pa je pogosto ukoreninjena v krajevnih jezikih in kulturah. Tudi letos je to prišlo do izraza na Ukovškem žegnu, je za petnajstdnevnik Dom napisal Luciano Lister. Praznovanje je potekalo 26. in 27. julija. V nedeljo dopoldne je v cerkvi bila slovesna dvojezična sveta maša – v italijanščini, z berilom, prošnjami in očenašem tudi v slovenščini – pri kateri je sodeloval vaški cerkveni pevski zbor. Uvodoma je župnik Giuseppe Marano vernike pozdravil tudi v slovenščini. Praznik se je nadaljeval s petjem, glasbo in plesom po vasi. Predsednica Združenja don Mario Cernet, Anna Wedam, je za Dom povedala, da je med tamkajšnjimi slovenskimi verniki še živa želja, da bi v Kanalski dolini videmska nadškofija zagotovila prisotnost vsaj enega dvojezičnega duhovnika. S strani novih duhovnikov je v zadnjih dveh letih bilo zaznati večjo odprtost do krajevnih jezikov, kultur in navad, slovenski misali pa še naprej tičijo v predalu.

družbakulturacerkev

Slovencem po svetu in domovini

Navade so povezane z vero, vera je ukoreninjena v jezikih

Skupnosti Kanalske doline so ukoreninjene v veri, njihova vera pa je pogosto ukoreninjena v krajevnih jezikih in kulturah. Tudi letos je to prišlo do izraza na Ukovškem žegnu, je za petnajstdnevnik Dom napisal Luciano Lister. Praznovanje je potekalo 26. in 27. julija. V nedeljo dopoldne je v cerkvi bila slovesna dvojezična sveta maša – v italijanščini, z berilom, prošnjami in očenašem tudi v slovenščini – pri kateri je sodeloval vaški cerkveni pevski zbor. Uvodoma je župnik Giuseppe Marano vernike pozdravil tudi v slovenščini. Praznik se je nadaljeval s petjem, glasbo in plesom po vasi. Predsednica Združenja don Mario Cernet, Anna Wedam, je za Dom povedala, da je med tamkajšnjimi slovenskimi verniki še živa želja, da bi v Kanalski dolini videmska nadškofija zagotovila prisotnost vsaj enega dvojezičnega duhovnika. S strani novih duhovnikov je v zadnjih dveh letih bilo zaznati večjo odprtost do krajevnih jezikov, kultur in navad, slovenski misali pa še naprej tičijo v predalu.

VEČ ...|7. 8. 2025
Navade so povezane z vero, vera je ukoreninjena v jezikih

Skupnosti Kanalske doline so ukoreninjene v veri, njihova vera pa je pogosto ukoreninjena v krajevnih jezikih in kulturah. Tudi letos je to prišlo do izraza na Ukovškem žegnu, je za petnajstdnevnik Dom napisal Luciano Lister. Praznovanje je potekalo 26. in 27. julija. V nedeljo dopoldne je v cerkvi bila slovesna dvojezična sveta maša – v italijanščini, z berilom, prošnjami in očenašem tudi v slovenščini – pri kateri je sodeloval vaški cerkveni pevski zbor. Uvodoma je župnik Giuseppe Marano vernike pozdravil tudi v slovenščini. Praznik se je nadaljeval s petjem, glasbo in plesom po vasi. Predsednica Združenja don Mario Cernet, Anna Wedam, je za Dom povedala, da je med tamkajšnjimi slovenskimi verniki še živa želja, da bi v Kanalski dolini videmska nadškofija zagotovila prisotnost vsaj enega dvojezičnega duhovnika. S strani novih duhovnikov je v zadnjih dveh letih bilo zaznati večjo odprtost do krajevnih jezikov, kultur in navad, slovenski misali pa še naprej tičijo v predalu.

Matjaž Merljak

družbakulturacerkev

Komentar tedna

VEČ ...|23. 5. 2025
O Borih, belopoltih beguncih iz Južnoafriške republike

Že grob pogled čez glavne svetovne medije nam kaže nenavaden način poročanja o političnih dogodkih. Če pa medijem prisluhnemo z malce več tenkočutnosti, hitro zaznamo besede zavajanja, manipuliranja in preigravanja s čustvi gledalca. To lahko opazimo še posebej, kadar gre za politike, ki se nagibajo h konzervatizmu in pridobivajo na zaupanju in posledično tudi moči, bodisi v lastni državi, bodisi celo na svetovnem parketu.

O Borih, belopoltih beguncih iz Južnoafriške republike

Že grob pogled čez glavne svetovne medije nam kaže nenavaden način poročanja o političnih dogodkih. Če pa medijem prisluhnemo z malce več tenkočutnosti, hitro zaznamo besede zavajanja, manipuliranja in preigravanja s čustvi gledalca. To lahko opazimo še posebej, kadar gre za politike, ki se nagibajo h konzervatizmu in pridobivajo na zaupanju in posledično tudi moči, bodisi v lastni državi, bodisi celo na svetovnem parketu.

komentar

Komentar tedna

O Borih, belopoltih beguncih iz Južnoafriške republike

Že grob pogled čez glavne svetovne medije nam kaže nenavaden način poročanja o političnih dogodkih. Če pa medijem prisluhnemo z malce več tenkočutnosti, hitro zaznamo besede zavajanja, manipuliranja in preigravanja s čustvi gledalca. To lahko opazimo še posebej, kadar gre za politike, ki se nagibajo h konzervatizmu in pridobivajo na zaupanju in posledično tudi moči, bodisi v lastni državi, bodisi celo na svetovnem parketu.

VEČ ...|23. 5. 2025
O Borih, belopoltih beguncih iz Južnoafriške republike

Že grob pogled čez glavne svetovne medije nam kaže nenavaden način poročanja o političnih dogodkih. Če pa medijem prisluhnemo z malce več tenkočutnosti, hitro zaznamo besede zavajanja, manipuliranja in preigravanja s čustvi gledalca. To lahko opazimo še posebej, kadar gre za politike, ki se nagibajo h konzervatizmu in pridobivajo na zaupanju in posledično tudi moči, bodisi v lastni državi, bodisi celo na svetovnem parketu.

Polonca in Tomaž Sokol

komentar

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|17. 4. 2025
Sveto tridnevje na podeželju

Na slovenskem podeželju se ljudje še vedno držijo lepe navade, da se na njivah poljih in vrtovih vse postori do velikega četrtka. Od velikega četrtka pa do velike noči, torej med svetim tridnevjem pa stroji in zemlja počivajo, na kmetiji in v okolici pa se pospravi in vse pripravi za praznovanje stajenja. Tako je tudi na kmetiji letošnje kmetice leta Marjane Kogelnik, kmetiji Klančnik iz Podklanca pri Dravogradu, kjer složno živijo tri generacije …

Sveto tridnevje na podeželju

Na slovenskem podeželju se ljudje še vedno držijo lepe navade, da se na njivah poljih in vrtovih vse postori do velikega četrtka. Od velikega četrtka pa do velike noči, torej med svetim tridnevjem pa stroji in zemlja počivajo, na kmetiji in v okolici pa se pospravi in vse pripravi za praznovanje stajenja. Tako je tudi na kmetiji letošnje kmetice leta Marjane Kogelnik, kmetiji Klančnik iz Podklanca pri Dravogradu, kjer složno živijo tri generacije …

naravakmetijstvovelika noč

Minute za kmetijstvo in podeželje

Sveto tridnevje na podeželju

Na slovenskem podeželju se ljudje še vedno držijo lepe navade, da se na njivah poljih in vrtovih vse postori do velikega četrtka. Od velikega četrtka pa do velike noči, torej med svetim tridnevjem pa stroji in zemlja počivajo, na kmetiji in v okolici pa se pospravi in vse pripravi za praznovanje stajenja. Tako je tudi na kmetiji letošnje kmetice leta Marjane Kogelnik, kmetiji Klančnik iz Podklanca pri Dravogradu, kjer složno živijo tri generacije …

VEČ ...|17. 4. 2025
Sveto tridnevje na podeželju

Na slovenskem podeželju se ljudje še vedno držijo lepe navade, da se na njivah poljih in vrtovih vse postori do velikega četrtka. Od velikega četrtka pa do velike noči, torej med svetim tridnevjem pa stroji in zemlja počivajo, na kmetiji in v okolici pa se pospravi in vse pripravi za praznovanje stajenja. Tako je tudi na kmetiji letošnje kmetice leta Marjane Kogelnik, kmetiji Klančnik iz Podklanca pri Dravogradu, kjer složno živijo tri generacije …

Robert Božič

naravakmetijstvovelika noč

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|31. 3. 2025
Nova publikacija o velikonočnih običajih

Na pobudo Turističnega društva Lipa Kanalska dolina in s podporo Dežele Furlanije-Julijske krajine je nastala nova publikacija o velikonočnih navadah v Kanalski dolini. Pripravili so jo, da bi tako turistom približali krajevne navade, domačine, še posebej mlade pa spodbudili k ohranjanju. Župnik koordinator Pastoralnega sodelovanja Trbiž Giuseppe Marano je ob predstavitvi še posebej opozoril na krščanski izvor običajev, ki so globoko ukoreninjeni v veri in krajevnih jezikih - v slovenščini in nemščini, ki ju je treba negovati. Kustosinja Etnografskega muzeja Beneške palače Lara Magri pa je opozorila na narodopisne posebnosti. Velikonočni običaji v Kanalski dolini so podobni tistim v sosednjih krajih Avstrije in Slovenije ter odražajo večstoletno skupno pripadnost Kanalske doline dvojezični avstrijski Koroški in Avstro-Ogrski. Petnajstdnevnik Dom izraža upanje, da bodo publikacijo pripravili tudi v nemški in slovenski različici, saj sta jezika del opisanih običajev.

Nova publikacija o velikonočnih običajih

Na pobudo Turističnega društva Lipa Kanalska dolina in s podporo Dežele Furlanije-Julijske krajine je nastala nova publikacija o velikonočnih navadah v Kanalski dolini. Pripravili so jo, da bi tako turistom približali krajevne navade, domačine, še posebej mlade pa spodbudili k ohranjanju. Župnik koordinator Pastoralnega sodelovanja Trbiž Giuseppe Marano je ob predstavitvi še posebej opozoril na krščanski izvor običajev, ki so globoko ukoreninjeni v veri in krajevnih jezikih - v slovenščini in nemščini, ki ju je treba negovati. Kustosinja Etnografskega muzeja Beneške palače Lara Magri pa je opozorila na narodopisne posebnosti. Velikonočni običaji v Kanalski dolini so podobni tistim v sosednjih krajih Avstrije in Slovenije ter odražajo večstoletno skupno pripadnost Kanalske doline dvojezični avstrijski Koroški in Avstro-Ogrski. Petnajstdnevnik Dom izraža upanje, da bodo publikacijo pripravili tudi v nemški in slovenski različici, saj sta jezika del opisanih običajev.

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Nova publikacija o velikonočnih običajih

Na pobudo Turističnega društva Lipa Kanalska dolina in s podporo Dežele Furlanije-Julijske krajine je nastala nova publikacija o velikonočnih navadah v Kanalski dolini. Pripravili so jo, da bi tako turistom približali krajevne navade, domačine, še posebej mlade pa spodbudili k ohranjanju. Župnik koordinator Pastoralnega sodelovanja Trbiž Giuseppe Marano je ob predstavitvi še posebej opozoril na krščanski izvor običajev, ki so globoko ukoreninjeni v veri in krajevnih jezikih - v slovenščini in nemščini, ki ju je treba negovati. Kustosinja Etnografskega muzeja Beneške palače Lara Magri pa je opozorila na narodopisne posebnosti. Velikonočni običaji v Kanalski dolini so podobni tistim v sosednjih krajih Avstrije in Slovenije ter odražajo večstoletno skupno pripadnost Kanalske doline dvojezični avstrijski Koroški in Avstro-Ogrski. Petnajstdnevnik Dom izraža upanje, da bodo publikacijo pripravili tudi v nemški in slovenski različici, saj sta jezika del opisanih običajev.

VEČ ...|31. 3. 2025
Nova publikacija o velikonočnih običajih

Na pobudo Turističnega društva Lipa Kanalska dolina in s podporo Dežele Furlanije-Julijske krajine je nastala nova publikacija o velikonočnih navadah v Kanalski dolini. Pripravili so jo, da bi tako turistom približali krajevne navade, domačine, še posebej mlade pa spodbudili k ohranjanju. Župnik koordinator Pastoralnega sodelovanja Trbiž Giuseppe Marano je ob predstavitvi še posebej opozoril na krščanski izvor običajev, ki so globoko ukoreninjeni v veri in krajevnih jezikih - v slovenščini in nemščini, ki ju je treba negovati. Kustosinja Etnografskega muzeja Beneške palače Lara Magri pa je opozorila na narodopisne posebnosti. Velikonočni običaji v Kanalski dolini so podobni tistim v sosednjih krajih Avstrije in Slovenije ter odražajo večstoletno skupno pripadnost Kanalske doline dvojezični avstrijski Koroški in Avstro-Ogrski. Petnajstdnevnik Dom izraža upanje, da bodo publikacijo pripravili tudi v nemški in slovenski različici, saj sta jezika del opisanih običajev.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Duhovna misel

VEČ ...|9. 2. 2025
Slabe navade

Neki star učitelj je šel s svojim učencem na sprehod skozi gozd. Starec se je nenadoma ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Slabe navade

Neki star učitelj je šel s svojim učencem na sprehod skozi gozd. Starec se je nenadoma ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

duhovnost

Duhovna misel

Slabe navade

Neki star učitelj je šel s svojim učencem na sprehod skozi gozd. Starec se je nenadoma ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

VEČ ...|9. 2. 2025
Slabe navade

Neki star učitelj je šel s svojim učencem na sprehod skozi gozd. Starec se je nenadoma ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Informativne oddaje

VEČ ...|27. 12. 2024
Utrip dneva dne 27. 12.

  • Iz Ljubljane mladi na novoletno taizéjsko srečanje v estonski Talin: Jutri uraden začetek. Tam tudi mladi iz Slovenije.
  • V Rimu še precej gradbenih del za potrebe romarjev v svetem letu. Nanje so pripravljeni tudi na veleposlaništvu pri Svetem sedežu.
  • Putin: predlogu, da morebitne mirovne pogovore o Ukrajini gosti Slovaška, ne nasprotujem.
  • Izraelska vojska z napadi na Jemen: Ali lahko pričakujemo nadaljnjo ofenzivo Izraela na položaje hutijev?
  • Odmevi na včerajšnji praznik samostojnosti in enotnosti in spomin na plebiscit.
  • Vreme: Precej jasno z nekaj koprenaste oblačnosti in jutranje megle po nižinah.
  • Andrej Šter v pogovoru o vlogi klicnega centra pri izvajanju popoplavne obnove.
  • Novoletne šege in navade ponekod še ohranjajo: krasitev bohkovega kota in poprtnik ali obredni božični kruh.
  • ŠPORT: Dončić zaradi poškodbe mesec dni na prisilnem počitku.

Utrip dneva dne 27. 12.

  • Iz Ljubljane mladi na novoletno taizéjsko srečanje v estonski Talin: Jutri uraden začetek. Tam tudi mladi iz Slovenije.
  • V Rimu še precej gradbenih del za potrebe romarjev v svetem letu. Nanje so pripravljeni tudi na veleposlaništvu pri Svetem sedežu.
  • Putin: predlogu, da morebitne mirovne pogovore o Ukrajini gosti Slovaška, ne nasprotujem.
  • Izraelska vojska z napadi na Jemen: Ali lahko pričakujemo nadaljnjo ofenzivo Izraela na položaje hutijev?
  • Odmevi na včerajšnji praznik samostojnosti in enotnosti in spomin na plebiscit.
  • Vreme: Precej jasno z nekaj koprenaste oblačnosti in jutranje megle po nižinah.
  • Andrej Šter v pogovoru o vlogi klicnega centra pri izvajanju popoplavne obnove.
  • Novoletne šege in navade ponekod še ohranjajo: krasitev bohkovega kota in poprtnik ali obredni božični kruh.
  • ŠPORT: Dončić zaradi poškodbe mesec dni na prisilnem počitku.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 27. 12.
  • Iz Ljubljane mladi na novoletno taizéjsko srečanje v estonski Talin: Jutri uraden začetek. Tam tudi mladi iz Slovenije.
  • V Rimu še precej gradbenih del za potrebe romarjev v svetem letu. Nanje so pripravljeni tudi na veleposlaništvu pri Svetem sedežu.
  • Putin: predlogu, da morebitne mirovne pogovore o Ukrajini gosti Slovaška, ne nasprotujem.
  • Izraelska vojska z napadi na Jemen: Ali lahko pričakujemo nadaljnjo ofenzivo Izraela na položaje hutijev?
  • Odmevi na včerajšnji praznik samostojnosti in enotnosti in spomin na plebiscit.
  • Vreme: Precej jasno z nekaj koprenaste oblačnosti in jutranje megle po nižinah.
  • Andrej Šter v pogovoru o vlogi klicnega centra pri izvajanju popoplavne obnove.
  • Novoletne šege in navade ponekod še ohranjajo: krasitev bohkovega kota in poprtnik ali obredni božični kruh.
  • ŠPORT: Dončić zaradi poškodbe mesec dni na prisilnem počitku.
VEČ ...|27. 12. 2024
Utrip dneva dne 27. 12.
  • Iz Ljubljane mladi na novoletno taizéjsko srečanje v estonski Talin: Jutri uraden začetek. Tam tudi mladi iz Slovenije.
  • V Rimu še precej gradbenih del za potrebe romarjev v svetem letu. Nanje so pripravljeni tudi na veleposlaništvu pri Svetem sedežu.
  • Putin: predlogu, da morebitne mirovne pogovore o Ukrajini gosti Slovaška, ne nasprotujem.
  • Izraelska vojska z napadi na Jemen: Ali lahko pričakujemo nadaljnjo ofenzivo Izraela na položaje hutijev?
  • Odmevi na včerajšnji praznik samostojnosti in enotnosti in spomin na plebiscit.
  • Vreme: Precej jasno z nekaj koprenaste oblačnosti in jutranje megle po nižinah.
  • Andrej Šter v pogovoru o vlogi klicnega centra pri izvajanju popoplavne obnove.
  • Novoletne šege in navade ponekod še ohranjajo: krasitev bohkovega kota in poprtnik ali obredni božični kruh.
  • ŠPORT: Dončić zaradi poškodbe mesec dni na prisilnem počitku.

Radio Ognjišče

infonovice

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|31. 8. 2025
Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -1

Študijski center za narodno spravo je pripravil znanstveno konferenco Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje v transnacionalni perspektivi. Na njej so sodelovali zgodovinarji, ki so osvetlili pomen katoliških intelektualcev v prelomnem stoletju 1848−1948. Tega sta zaznamovali dve veliki revoluciji: meščanska leta 1848 in komunistična s prevzemom oblasti po drugi svetovni vojni. Na sporedu je bila prva oddaja v kateri sta govorila Tomaž Ivešić in Špela Chomicki (Homicki).

Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -1

Študijski center za narodno spravo je pripravil znanstveno konferenco Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje v transnacionalni perspektivi. Na njej so sodelovali zgodovinarji, ki so osvetlili pomen katoliških intelektualcev v prelomnem stoletju 1848−1948. Tega sta zaznamovali dve veliki revoluciji: meščanska leta 1848 in komunistična s prevzemom oblasti po drugi svetovni vojni. Na sporedu je bila prva oddaja v kateri sta govorila Tomaž Ivešić in Špela Chomicki (Homicki).

Jože Bartolj

spominpolitikaSlovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanjeTomaž IvešićŠpela Chomicki

Pogovor o

VEČ ...|3. 9. 2025
Začetek šolskega leta v znamenju nekaterih sprememb

Ob začetku šolskega leta smo spregovorili o kadrovskih razmerah v šolstvu, spremenjenih pravilih za osnovne šole, tudi omejitvi uporabe pametnih naprav, pripravljenosti na izredne varnostne dogodke, pa tudi morebitnih spremembah na področju preverjanj znanj in ocenjevanja. Gost je bil minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj. Drugi del oddaje pa smo namenili prav omejitvam na področju uporabe pametnih naprav v osnovnih šolah in vplivu novih tehnologij na mlade. O omenjenem je za naš radio spregovoril antropolog dr. Dan Podjed.

Začetek šolskega leta v znamenju nekaterih sprememb

Ob začetku šolskega leta smo spregovorili o kadrovskih razmerah v šolstvu, spremenjenih pravilih za osnovne šole, tudi omejitvi uporabe pametnih naprav, pripravljenosti na izredne varnostne dogodke, pa tudi morebitnih spremembah na področju preverjanj znanj in ocenjevanja. Gost je bil minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj. Drugi del oddaje pa smo namenili prav omejitvam na področju uporabe pametnih naprav v osnovnih šolah in vplivu novih tehnologij na mlade. O omenjenem je za naš radio spregovoril antropolog dr. Dan Podjed.

Radio Ognjišče

politikaživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 9. 2025
Ob 80. obletnici begunstva in izseljenstva

Letos mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, ki pa je hkrati tudi začetek povojnega begunstva in izseljenstva. Razstava arhivskih fotografij o življenju Slovencev v povojnih begunskih taboriščih na avstrijskem Koroškem, ki so jo pripravili pri Rafaelovi družbi, bo od nedelje mesec dni postavljena v predprostoru kapele na Logu pri Brezovici. V ponedeljek, 15. septembra, bo ob tem predavanje zgodovinarke dr. Helene Jaklitsch, ki bo govorila o povojnih dogodkih ter predstavila življenje in delo slovenskih beguncev. 80. obletnice odhoda iz Slovenije, begunstva in izseljenstva se bodo jutri spomnili tudi v Argentini, kjer je novo domovino našlo okoli 6000 naših rojakov. Spominsko sveto mašo bo daroval zaslužni nadškof msgr. Andrej Stanovnik, in sicer v cerkvi svete Julije na aveniji Alberdi v Buenos Airesu, kjer so se Slovenci zbirali v prvih letih po prihodu. Zbrali se bodo ob geslu: Izgubili so domovino, a ohranili so vero, še poroča tednik Svobodna Slovenija iz Argentine

Ob 80. obletnici begunstva in izseljenstva

Letos mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, ki pa je hkrati tudi začetek povojnega begunstva in izseljenstva. Razstava arhivskih fotografij o življenju Slovencev v povojnih begunskih taboriščih na avstrijskem Koroškem, ki so jo pripravili pri Rafaelovi družbi, bo od nedelje mesec dni postavljena v predprostoru kapele na Logu pri Brezovici. V ponedeljek, 15. septembra, bo ob tem predavanje zgodovinarke dr. Helene Jaklitsch, ki bo govorila o povojnih dogodkih ter predstavila življenje in delo slovenskih beguncev. 80. obletnice odhoda iz Slovenije, begunstva in izseljenstva se bodo jutri spomnili tudi v Argentini, kjer je novo domovino našlo okoli 6000 naših rojakov. Spominsko sveto mašo bo daroval zaslužni nadškof msgr. Andrej Stanovnik, in sicer v cerkvi svete Julije na aveniji Alberdi v Buenos Airesu, kjer so se Slovenci zbirali v prvih letih po prihodu. Zbrali se bodo ob geslu: Izgubili so domovino, a ohranili so vero, še poroča tednik Svobodna Slovenija iz Argentine

Matjaž Merljak

družbarojakicerkevkultura

Komentar tedna

VEČ ...|5. 9. 2025
Božo Rustja: Praktične vaje iz sociologije v udbovskem zaporu

Ob napovedi premierjeve poroke in prejšnjega sklicevanja na vrednoto družine in skrbi za otroke sem se spomnil tudi na besede predsednice državnega zbora. Ta se je celo odločila za polet z močnim ogljičnim odtisom na prestižni novoletni dunajski koncert (ne na nujno potovanje), da bi tako pridobila čas za družino in otroke. Javnost je pokimala, da si otroci in družina zaslužijo več ljubeče materine navzočnosti. No, tudi njenim besedam ne morem verjeti. Ko je dneve in noči preživela v državnem zboru (ne zaradi službe), ampak z ljubimcem, pač ni mogla izžarevati ljubeče materinske navzočnosti v družini in je ni mogla posredovati otrokom ... 

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja: Praktične vaje iz sociologije v udbovskem zaporu

Ob napovedi premierjeve poroke in prejšnjega sklicevanja na vrednoto družine in skrbi za otroke sem se spomnil tudi na besede predsednice državnega zbora. Ta se je celo odločila za polet z močnim ogljičnim odtisom na prestižni novoletni dunajski koncert (ne na nujno potovanje), da bi tako pridobila čas za družino in otroke. Javnost je pokimala, da si otroci in družina zaslužijo več ljubeče materine navzočnosti. No, tudi njenim besedam ne morem verjeti. Ko je dneve in noči preživela v državnem zboru (ne zaradi službe), ampak z ljubimcem, pač ni mogla izžarevati ljubeče materinske navzočnosti v družini in je ni mogla posredovati otrokom ... 

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja

komentardružbapolitikaspomin

Sol in luč

VEČ ...|2. 9. 2025
Jordan Peterson: Onkraj reda - še 12 pravil za življenje. Prvo poglavje.

Živimo v času individualizma in pravila radi razlagamo in prirejamo vsak po svoje: omejitev hitrosti je neumna, upoštevati tak ali drugačen red je nesmiselno in zastarelo. Menite, da bi vsi bolje živeli brez institucij, ki so same sebi namen? Verjetno imate v mnogih primerih prav, toda Jordan Peterson svari: »Lahkomiselno zaničevanje družbenih ustanov je lahko nevarno!« V oddaji Sol in luč smo prebrali nekaj odlomkov iz prvega poglavja njegove knjige z naslovom Onkraj reda - še 12 pravil za življenje, ki mu je dal naslov: »Ne omalovažujte nepremišljeno družbenih ustanov in ustvarjalnih dosežkov.«

Jordan Peterson: Onkraj reda - še 12 pravil za življenje. Prvo poglavje.

Živimo v času individualizma in pravila radi razlagamo in prirejamo vsak po svoje: omejitev hitrosti je neumna, upoštevati tak ali drugačen red je nesmiselno in zastarelo. Menite, da bi vsi bolje živeli brez institucij, ki so same sebi namen? Verjetno imate v mnogih primerih prav, toda Jordan Peterson svari: »Lahkomiselno zaničevanje družbenih ustanov je lahko nevarno!« V oddaji Sol in luč smo prebrali nekaj odlomkov iz prvega poglavja njegove knjige z naslovom Onkraj reda - še 12 pravil za življenje, ki mu je dal naslov: »Ne omalovažujte nepremišljeno družbenih ustanov in ustvarjalnih dosežkov.«

Tadej Sadar

Ritem srca

VEČ ...|5. 9. 2025
Andrew Osenga

V minutah, ki jih ob petkovih večerih na našem radiu namenjamo sodobni krščanski glasbi, smo se tokrat podali v glasbeno zaodrje. Ne dobesedno, se razume. Spoznali bomo namreč enega tistih, ki je kot soavtor ali avtor, producent, kitarist in še kaj, sodeloval pri nastanku albumov in pesmi drugih, prav tako pa je svojo sled pustil pri delu v glasbeni založbi in še čem. Andrew Osenga je poleg vsega omenjenega tudi kantavtor in nekaterim njegovim smo prisluhnili tudi v naši oddaji.

Slišali smo:

  • Andrew Osenga - Marjorie
  • Andrew Osenga - The Year Of Locust
  • Andrew Osenga - Hold On To Me
  • Andrew Osenga - Risen One
  • Andrew Osenga - Hold The Light

Andrew Osenga

V minutah, ki jih ob petkovih večerih na našem radiu namenjamo sodobni krščanski glasbi, smo se tokrat podali v glasbeno zaodrje. Ne dobesedno, se razume. Spoznali bomo namreč enega tistih, ki je kot soavtor ali avtor, producent, kitarist in še kaj, sodeloval pri nastanku albumov in pesmi drugih, prav tako pa je svojo sled pustil pri delu v glasbeni založbi in še čem. Andrew Osenga je poleg vsega omenjenega tudi kantavtor in nekaterim njegovim smo prisluhnili tudi v naši oddaji.

Slišali smo:

  • Andrew Osenga - Marjorie
  • Andrew Osenga - The Year Of Locust
  • Andrew Osenga - Hold On To Me
  • Andrew Osenga - Risen One
  • Andrew Osenga - Hold The Light

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostNashville

Petkov večer

VEČ ...|5. 9. 2025
Od imena do spomina - Ambrož Kvartič

Ali veste, zakaj moški v klobukih nekdaj niso smeli na obisk k novorojenčku? Ali v katerem kraju je edino slovensko pokopališče za hišne ljubljenčke? Doktor etnografije in kulturne antropologije Ambrož Kvartič je predstavil svojo monografijo Od imena do spomina, ki je bila nominirana za knjigo leta na Slovenskem knjižnem sejmu 2023. V njej je doslej najbolj celovito popisal šege in navade ob mejnikih v našem življenju; tudi ob birmi, novi maši, gradnji hiše, delu in prostem času ...

Od imena do spomina - Ambrož Kvartič

Ali veste, zakaj moški v klobukih nekdaj niso smeli na obisk k novorojenčku? Ali v katerem kraju je edino slovensko pokopališče za hišne ljubljenčke? Doktor etnografije in kulturne antropologije Ambrož Kvartič je predstavil svojo monografijo Od imena do spomina, ki je bila nominirana za knjigo leta na Slovenskem knjižnem sejmu 2023. V njej je doslej najbolj celovito popisal šege in navade ob mejnikih v našem življenju; tudi ob birmi, novi maši, gradnji hiše, delu in prostem času ...

Marjan Bunič

pogovoršegenavadeobičajiknjiga

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|5. 9. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 5. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 5. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|5. 9. 2025
Kako je raziskovati na Vatikanskem observatoriju?

V Zanimivostih nočnega neba je bil naš gost študent doktorskega študija na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani Bor Jamnik, ki se je udeležil Poletne šole na Vatikanskem observatoriju. Zanimalo nas je, kako je bil izbran, kakšno je bilo vzdušje in kaj so proučevali. V oddaji nismo pozabili na aktualni popolni Lunin mrk.

Kako je raziskovati na Vatikanskem observatoriju?

V Zanimivostih nočnega neba je bil naš gost študent doktorskega študija na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani Bor Jamnik, ki se je udeležil Poletne šole na Vatikanskem observatoriju. Zanimalo nas je, kako je bil izbran, kakšno je bilo vzdušje in kaj so proučevali. V oddaji nismo pozabili na aktualni popolni Lunin mrk.

Blaž Lesnik

vesoljemastronomijaVatikanski observatorijLunin mrk