Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 6. 2021
Breda Podbrežnik Vukmir o večeru poezije Balantiča in Kajuha

Breda Podbrežnik Vukmir o večeru poezije Balantiča in Kajuha

kulturaliteraturaBreda Podbrežnik Vukmir

Kulturni utrinki

Breda Podbrežnik Vukmir o večeru poezije Balantiča in Kajuha
VEČ ...|15. 6. 2021
Breda Podbrežnik Vukmir o večeru poezije Balantiča in Kajuha

Jože Bartolj

kulturaliteraturaBreda Podbrežnik Vukmir

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 6. 2021
Boršnikovo srečanje - Tabor likovnih samorastnikov - Nagrajenca letošnje Vilenice

Boršnikovo srečanje - Tabor likovnih samorastnikov - Nagrajenca letošnje Vilenice

kulturaliteraturalikovna umetnostgledališče

Kulturni utrinki

Boršnikovo srečanje - Tabor likovnih samorastnikov - Nagrajenca letošnje Vilenice
VEČ ...|14. 6. 2021
Boršnikovo srečanje - Tabor likovnih samorastnikov - Nagrajenca letošnje Vilenice

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostgledališče

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 6. 2021
28. Šentviški dnevi

Kulturni utrinki

28. Šentviški dnevi
VEČ ...|11. 6. 2021

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 6. 2021
Avtorica Sonja Pungartnik o knjigi Misliš resno

Avtorica Sonja Pungartnik o knjigi Misliš resno

kulturaliteraturaSonja PungartnikMisliš resno

Kulturni utrinki

Avtorica Sonja Pungartnik o knjigi Misliš resno
VEČ ...|10. 6. 2021
Avtorica Sonja Pungartnik o knjigi Misliš resno

Jože Bartolj

kulturaliteraturaSonja PungartnikMisliš resno

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 6. 2021
Podelili Levstikove nagrade - Nagrada EU za književnost Anji Mugerli

Podelili Levstikove nagrade - Nagrada EU za književnost Anji Mugerli

kulturaliteraturaAndrej Rozman RozaAlenka SottlerAnja MugerliLevstikove nagrade

Kulturni utrinki

Podelili Levstikove nagrade - Nagrada EU za književnost Anji Mugerli
VEČ ...|9. 6. 2021
Podelili Levstikove nagrade - Nagrada EU za književnost Anji Mugerli

Jože Bartolj

kulturaliteraturaAndrej Rozman RozaAlenka SottlerAnja MugerliLevstikove nagrade

Kulturni utrinki

VEČ ...|1. 6. 2021
Podelili Cankarjevo nagrado - Andreja Peklar nagrajena v Iranu - Festival Ljubljana

Podelili Cankarjevo nagrado - Andreja Peklar nagrajena v Iranu - Festival Ljubljana

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

Podelili Cankarjevo nagrado - Andreja Peklar nagrajena v Iranu - Festival Ljubljana
VEČ ...|1. 6. 2021
Podelili Cankarjevo nagrado - Andreja Peklar nagrajena v Iranu - Festival Ljubljana

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

VEČ ...|31. 5. 2021
Osrednja slovesnost Jurčičevega leta

Kulturni utrinki

Osrednja slovesnost Jurčičevega leta
VEČ ...|31. 5. 2021

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 5. 2021
Katja Konvalinka o projektih Slovenskega Komornega glasbenega gledališča

Katja Konvalinka o projektih Slovenskega Komornega glasbenega gledališča

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

Katja Konvalinka o projektih Slovenskega Komornega glasbenega gledališča
VEČ ...|28. 5. 2021
Katja Konvalinka o projektih Slovenskega Komornega glasbenega gledališča

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 5. 2021
60 letnica Bralne značke - Teden ljubiteljske kulture

60 letnica Bralne značke - Teden ljubiteljske kulture

kulturaliteraturaljubiteljska kulturaPrimož Suhodolčan

Kulturni utrinki

60 letnica Bralne značke - Teden ljubiteljske kulture
VEČ ...|24. 5. 2021
60 letnica Bralne značke - Teden ljubiteljske kulture

Jože Bartolj

kulturaliteraturaljubiteljska kulturaPrimož Suhodolčan

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 5. 2021
Avtorica Lucija Mirkac o svoji pesniški zbirki Garatar

Avtorica Lucija Mirkac o svoji pesniški zbirki Garatar

kulturaliteraturaLucija MirkacGaratar

Kulturni utrinki

Avtorica Lucija Mirkac o svoji pesniški zbirki Garatar
VEČ ...|20. 5. 2021
Avtorica Lucija Mirkac o svoji pesniški zbirki Garatar

Jože Bartolj

kulturaliteraturaLucija MirkacGaratar

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 5. 2021
Pisatelj Ivan Sivec o Virgilu Ščeku, ki ga je opisal v knjigi

Pisatelj Ivan Sivec o Virgilu Ščeku, ki ga je opisal v knjigi

kulturaliteraturaIvan SivecVirgil Šček

Kulturni utrinki

Pisatelj Ivan Sivec o Virgilu Ščeku, ki ga je opisal v knjigi
VEČ ...|17. 5. 2021
Pisatelj Ivan Sivec o Virgilu Ščeku, ki ga je opisal v knjigi

Jože Bartolj

kulturaliteraturaIvan SivecVirgil Šček

Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 5. 2021
Koncert Akademija za glasbo - Poziv k odprtju Kulturnih ustanov

Koncert Akademija za glasbo - Poziv k odprtju Kulturnih ustanov

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

Koncert Akademija za glasbo - Poziv k odprtju Kulturnih ustanov
VEČ ...|12. 5. 2021
Koncert Akademija za glasbo - Poziv k odprtju Kulturnih ustanov

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 5. 2021
Mag. Jože Štukl o Pasijonskem almanahu 2020

Mag. Jože Štukl o Pasijonskem almanahu 2020

kulturaliteraturaPasijonski almanah

Kulturni utrinki

Mag. Jože Štukl o Pasijonskem almanahu 2020
VEČ ...|10. 5. 2021
Mag. Jože Štukl o Pasijonskem almanahu 2020

Jože Bartolj

kulturaliteraturaPasijonski almanah

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 5. 2021
O nekaj novih knjižnih delih, ki so izšla v zadnjih dneh

O nekaj novih knjižnih delih, ki so izšla v zadnjih dneh

kulturaliteraturaBina Štampe ŽmavcZgodovina Golega otokaCeljska Mohorjeva

Kulturni utrinki

O nekaj novih knjižnih delih, ki so izšla v zadnjih dneh
VEČ ...|7. 5. 2021
O nekaj novih knjižnih delih, ki so izšla v zadnjih dneh

Jože Bartolj

kulturaliteraturaBina Štampe ŽmavcZgodovina Golega otokaCeljska Mohorjeva

Komentar Časnik.si

VEČ ...|5. 5. 2021
Pesniku Francetu Piberniku v slovo

Odšel je človek. Ostala je beseda. Njegova beseda. Pokrajina z vozom iz davnega časa. Njegovega časa.

»Vsa leta si iskal kraj razvezujočih rešitev, 
sončnozaplato neznanih prisoj, 
toda vedno si se znašelna razpotju stranpoti, 
prehojenih tisočkratod davnih rodov.« (France Pibernik)

Nenadoma tišina ustavi stopinje. »Voda usahne ob ugaslem ognju in luč ob izlivu izkrvavi.« Ob izkrvaveli luči se odprejo cvetni plazovi kosov časa, darovanega in prezgodaj zakopanega …

Je tišina ustavila stopinje? France jih prepusti toku časa. Tišino presekajo glasovi. Kot strjene kepe krvi spomini razbijejo obroč laži in v luči resnice France Pibernik, pesnik, pisatelj, publicist …, začne raziskovati in odkrivati zaradi političnega prepričanja zamolčane slovenske literarne umetnike.

Komunistična oblast je po drugi svetovni vojni (in med revolucijo v vojni) neusmiljeno obračunala z vsemi, ki niso bili na njeni strani. Mnogo nadarjenih umetnikov je izgubilo življenje ali pa so bili pregnani v tujino. Njihova pesniška in prozna dela je iz anonimnosti rešil France Pibernik. S požrtvovalnostjo, vztrajnostjo in strokovno zanesljivostjo je zbiral podatke o življenju in delu zamolčanih avtorjev, kar pa v tistih časih ne samo, da ni bilo zaželeno, ampak je bilo tudi nevarno …

Celoten komentar Tilke Jesenko si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.

Pesniku Francetu Piberniku v slovo

Odšel je človek. Ostala je beseda. Njegova beseda. Pokrajina z vozom iz davnega časa. Njegovega časa.

»Vsa leta si iskal kraj razvezujočih rešitev, 
sončnozaplato neznanih prisoj, 
toda vedno si se znašelna razpotju stranpoti, 
prehojenih tisočkratod davnih rodov.« (France Pibernik)

Nenadoma tišina ustavi stopinje. »Voda usahne ob ugaslem ognju in luč ob izlivu izkrvavi.« Ob izkrvaveli luči se odprejo cvetni plazovi kosov časa, darovanega in prezgodaj zakopanega …

Je tišina ustavila stopinje? France jih prepusti toku časa. Tišino presekajo glasovi. Kot strjene kepe krvi spomini razbijejo obroč laži in v luči resnice France Pibernik, pesnik, pisatelj, publicist …, začne raziskovati in odkrivati zaradi političnega prepričanja zamolčane slovenske literarne umetnike.

Komunistična oblast je po drugi svetovni vojni (in med revolucijo v vojni) neusmiljeno obračunala z vsemi, ki niso bili na njeni strani. Mnogo nadarjenih umetnikov je izgubilo življenje ali pa so bili pregnani v tujino. Njihova pesniška in prozna dela je iz anonimnosti rešil France Pibernik. S požrtvovalnostjo, vztrajnostjo in strokovno zanesljivostjo je zbiral podatke o življenju in delu zamolčanih avtorjev, kar pa v tistih časih ne samo, da ni bilo zaželeno, ampak je bilo tudi nevarno …

Celoten komentar Tilke Jesenko si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.

komentarpoezijaliteraturakultura

Komentar Časnik.si

Pesniku Francetu Piberniku v slovo

Odšel je človek. Ostala je beseda. Njegova beseda. Pokrajina z vozom iz davnega časa. Njegovega časa.

»Vsa leta si iskal kraj razvezujočih rešitev, 
sončnozaplato neznanih prisoj, 
toda vedno si se znašelna razpotju stranpoti, 
prehojenih tisočkratod davnih rodov.« (France Pibernik)

Nenadoma tišina ustavi stopinje. »Voda usahne ob ugaslem ognju in luč ob izlivu izkrvavi.« Ob izkrvaveli luči se odprejo cvetni plazovi kosov časa, darovanega in prezgodaj zakopanega …

Je tišina ustavila stopinje? France jih prepusti toku časa. Tišino presekajo glasovi. Kot strjene kepe krvi spomini razbijejo obroč laži in v luči resnice France Pibernik, pesnik, pisatelj, publicist …, začne raziskovati in odkrivati zaradi političnega prepričanja zamolčane slovenske literarne umetnike.

Komunistična oblast je po drugi svetovni vojni (in med revolucijo v vojni) neusmiljeno obračunala z vsemi, ki niso bili na njeni strani. Mnogo nadarjenih umetnikov je izgubilo življenje ali pa so bili pregnani v tujino. Njihova pesniška in prozna dela je iz anonimnosti rešil France Pibernik. S požrtvovalnostjo, vztrajnostjo in strokovno zanesljivostjo je zbiral podatke o življenju in delu zamolčanih avtorjev, kar pa v tistih časih ne samo, da ni bilo zaželeno, ampak je bilo tudi nevarno …

Celoten komentar Tilke Jesenko si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.

VEČ ...|5. 5. 2021
Pesniku Francetu Piberniku v slovo

Odšel je človek. Ostala je beseda. Njegova beseda. Pokrajina z vozom iz davnega časa. Njegovega časa.

»Vsa leta si iskal kraj razvezujočih rešitev, 
sončnozaplato neznanih prisoj, 
toda vedno si se znašelna razpotju stranpoti, 
prehojenih tisočkratod davnih rodov.« (France Pibernik)

Nenadoma tišina ustavi stopinje. »Voda usahne ob ugaslem ognju in luč ob izlivu izkrvavi.« Ob izkrvaveli luči se odprejo cvetni plazovi kosov časa, darovanega in prezgodaj zakopanega …

Je tišina ustavila stopinje? France jih prepusti toku časa. Tišino presekajo glasovi. Kot strjene kepe krvi spomini razbijejo obroč laži in v luči resnice France Pibernik, pesnik, pisatelj, publicist …, začne raziskovati in odkrivati zaradi političnega prepričanja zamolčane slovenske literarne umetnike.

Komunistična oblast je po drugi svetovni vojni (in med revolucijo v vojni) neusmiljeno obračunala z vsemi, ki niso bili na njeni strani. Mnogo nadarjenih umetnikov je izgubilo življenje ali pa so bili pregnani v tujino. Njihova pesniška in prozna dela je iz anonimnosti rešil France Pibernik. S požrtvovalnostjo, vztrajnostjo in strokovno zanesljivostjo je zbiral podatke o življenju in delu zamolčanih avtorjev, kar pa v tistih časih ne samo, da ni bilo zaželeno, ampak je bilo tudi nevarno …

Celoten komentar Tilke Jesenko si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.

Tilka Jesenik

komentarpoezijaliteraturakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 5. 2021
Janez Ovsec - Likovni extempore Logatec

Kulturni utrinki

Janez Ovsec - Likovni extempore Logatec
VEČ ...|4. 5. 2021

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 5. 2021
Josip Jurčič 140 let

Kulturni utrinki

Josip Jurčič 140 let
VEČ ...|3. 5. 2021

Doživetja narave

VEČ ...|30. 4. 2021
Med brezpotja in v neznano

Gibali smo se po neuhojenih poteh, med brezpotji iskali povezave in reševali orientacijske zanke. Z nami je bil publicist, planinski pisec in gorski reševalec Vladimir Habjan, nit pogovora pa je povezovala kotičke, kamor še ni stopila človeška noga, in pisano besedo.

Med brezpotja in v neznano

Gibali smo se po neuhojenih poteh, med brezpotji iskali povezave in reševali orientacijske zanke. Z nami je bil publicist, planinski pisec in gorski reševalec Vladimir Habjan, nit pogovora pa je povezovala kotičke, kamor še ni stopila človeška noga, in pisano besedo.

naravagorništvoplaninstvoalpinizemplaninska literaturakarnijske alpe

Doživetja narave

Med brezpotja in v neznano

Gibali smo se po neuhojenih poteh, med brezpotji iskali povezave in reševali orientacijske zanke. Z nami je bil publicist, planinski pisec in gorski reševalec Vladimir Habjan, nit pogovora pa je povezovala kotičke, kamor še ni stopila človeška noga, in pisano besedo.

VEČ ...|30. 4. 2021
Med brezpotja in v neznano

Gibali smo se po neuhojenih poteh, med brezpotji iskali povezave in reševali orientacijske zanke. Z nami je bil publicist, planinski pisec in gorski reševalec Vladimir Habjan, nit pogovora pa je povezovala kotičke, kamor še ni stopila človeška noga, in pisano besedo.

Blaž Lesnik

naravagorništvoplaninstvoalpinizemplaninska literaturakarnijske alpe

Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 4. 2021
Mednarodni dan plesa, razstavi v Kosovelovem domu v Sežani, milanska Scala spet odprta

Mednarodni dan plesa, razstavi v Kosovelovem domu v Sežani, milanska Scala spet odprta

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

Mednarodni dan plesa, razstavi v Kosovelovem domu v Sežani, milanska Scala spet odprta
VEČ ...|29. 4. 2021
Mednarodni dan plesa, razstavi v Kosovelovem domu v Sežani, milanska Scala spet odprta

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 4. 2021
Urbana umetnost v Novi Gorici, oskarji, nagrada EFA, umrla Ljerka Belak

Urbana umetnost v Novi Gorici, oskarji, nagrada EFA, umrla Ljerka Belak

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

Urbana umetnost v Novi Gorici, oskarji, nagrada EFA, umrla Ljerka Belak
VEČ ...|28. 4. 2021
Urbana umetnost v Novi Gorici, oskarji, nagrada EFA, umrla Ljerka Belak

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 4. 2021
Svetovni dan knjige - Razstava Milene Gregorčič v galeriji IJS

Svetovni dan knjige - Razstava Milene Gregorčič v galeriji IJS

kulturaliteraturalikovna umetnostMilena Gregorčič

Kulturni utrinki

Svetovni dan knjige - Razstava Milene Gregorčič v galeriji IJS
VEČ ...|23. 4. 2021
Svetovni dan knjige - Razstava Milene Gregorčič v galeriji IJS

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostMilena Gregorčič

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 3. 2021
Razstava Primorski emigranti - Novi slovenski Pravopis 8.0

Razstava Primorski emigranti - Novi slovenski Pravopis 8.0

kulturaliteraturazgodovina

Kulturni utrinki

Razstava Primorski emigranti - Novi slovenski Pravopis 8.0
VEČ ...|19. 3. 2021
Razstava Primorski emigranti - Novi slovenski Pravopis 8.0

Jože Bartolj

kulturaliteraturazgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 2. 2021
Fran Saleški Finžgar

9. februarja leta 1871 se je rodil pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik Fran Saleški Finžgar. Spomin nanj je osvetlil dr. Janez Bogataj, njegov sorodnik. Kjerkoli je Finžgar služboval, je pomagal ljudem tudi pri gospodarskih zadevah in postal duša kulturnega življenja. 

Fran Saleški Finžgar

9. februarja leta 1871 se je rodil pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik Fran Saleški Finžgar. Spomin nanj je osvetlil dr. Janez Bogataj, njegov sorodnik. Kjerkoli je Finžgar služboval, je pomagal ljudem tudi pri gospodarskih zadevah in postal duša kulturnega življenja. 

zgodovinadediščinakulturaliteraturaduhovnost

Zakladi naše dediščine

Fran Saleški Finžgar

9. februarja leta 1871 se je rodil pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik Fran Saleški Finžgar. Spomin nanj je osvetlil dr. Janez Bogataj, njegov sorodnik. Kjerkoli je Finžgar služboval, je pomagal ljudem tudi pri gospodarskih zadevah in postal duša kulturnega življenja. 

VEČ ...|9. 2. 2021
Fran Saleški Finžgar

9. februarja leta 1871 se je rodil pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik Fran Saleški Finžgar. Spomin nanj je osvetlil dr. Janez Bogataj, njegov sorodnik. Kjerkoli je Finžgar služboval, je pomagal ljudem tudi pri gospodarskih zadevah in postal duša kulturnega življenja. 

Nataša Ličen

zgodovinadediščinakulturaliteraturaduhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|18. 12. 2020
Beremo gore

Tokrat smo se pridružili Festivalu Brati gore, ki v ospredje postavlja gorniško literaturo. Skozi vrstice različnih avtorjev in njihovih zapisov smo se pomikali ob vašem sodelovanju in pozornem poslušanju. Vse tri orehe vam je uspelo uspešno streti! Oddaja vsekakor prinaša nekaj namigov za praznično planinsko branje.

Beremo gore

Tokrat smo se pridružili Festivalu Brati gore, ki v ospredje postavlja gorniško literaturo. Skozi vrstice različnih avtorjev in njihovih zapisov smo se pomikali ob vašem sodelovanju in pozornem poslušanju. Vse tri orehe vam je uspelo uspešno streti! Oddaja vsekakor prinaša nekaj namigov za praznično planinsko branje.

goreliteraturaplaninstvoalpinizemknjige

Doživetja narave

Beremo gore

Tokrat smo se pridružili Festivalu Brati gore, ki v ospredje postavlja gorniško literaturo. Skozi vrstice različnih avtorjev in njihovih zapisov smo se pomikali ob vašem sodelovanju in pozornem poslušanju. Vse tri orehe vam je uspelo uspešno streti! Oddaja vsekakor prinaša nekaj namigov za praznično planinsko branje.

VEČ ...|18. 12. 2020
Beremo gore

Tokrat smo se pridružili Festivalu Brati gore, ki v ospredje postavlja gorniško literaturo. Skozi vrstice različnih avtorjev in njihovih zapisov smo se pomikali ob vašem sodelovanju in pozornem poslušanju. Vse tri orehe vam je uspelo uspešno streti! Oddaja vsekakor prinaša nekaj namigov za praznično planinsko branje.

Blaž Lesnik

goreliteraturaplaninstvoalpinizemknjige

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 11. 2020
Alojz Rebula - Apokrif

V svoji zadnji knjigi, Apokrif, ki ga je avtor zaradi pešanja vida le narekoval, se je Alojz Rebula preizkusil v novi literarni zvrsti, v spremljanju in spoštljivem dopolnjevanju evangeljskih pripovedi z lastno domišljijo, v razglabljanju o psiholoških značilnostih tako Kristusa kot nekaterih protagonistov zgodnjega krščanskega izročila.

Alojz Rebula - Apokrif

V svoji zadnji knjigi, Apokrif, ki ga je avtor zaradi pešanja vida le narekoval, se je Alojz Rebula preizkusil v novi literarni zvrsti, v spremljanju in spoštljivem dopolnjevanju evangeljskih pripovedi z lastno domišljijo, v razglabljanju o psiholoških značilnostih tako Kristusa kot nekaterih protagonistov zgodnjega krščanskega izročila.

kulturaliteratura

Kulturni utrinki

Alojz Rebula - Apokrif
V svoji zadnji knjigi, Apokrif, ki ga je avtor zaradi pešanja vida le narekoval, se je Alojz Rebula preizkusil v novi literarni zvrsti, v spremljanju in spoštljivem dopolnjevanju evangeljskih pripovedi z lastno domišljijo, v razglabljanju o psiholoških značilnostih tako Kristusa kot nekaterih protagonistov zgodnjega krščanskega izročila.
VEČ ...|6. 11. 2020
Alojz Rebula - Apokrif
V svoji zadnji knjigi, Apokrif, ki ga je avtor zaradi pešanja vida le narekoval, se je Alojz Rebula preizkusil v novi literarni zvrsti, v spremljanju in spoštljivem dopolnjevanju evangeljskih pripovedi z lastno domišljijo, v razglabljanju o psiholoških značilnostih tako Kristusa kot nekaterih protagonistov zgodnjega krščanskega izročila.

Jože Bartolj

kulturaliteratura

Pojdite in učite

VEČ ...|25. 10. 2020
Kopanjska knjiga - Janez Kebe

Založba Ognjišče je izdala knjigo Kopanjska knjiga, v kateri je zbrana zgodovino župnij. Njen avtor, Janez Kebe, je bil gost naše nedeljske misijonske rubrike tudi zato, ker bo ves izkupiček od prodaje knjige šel v misijone.

Kopanjska knjiga - Janez Kebe

Založba Ognjišče je izdala knjigo Kopanjska knjiga, v kateri je zbrana zgodovino župnij. Njen avtor, Janez Kebe, je bil gost naše nedeljske misijonske rubrike tudi zato, ker bo ves izkupiček od prodaje knjige šel v misijone.

misijoniliteraturacerkevzgodovina

Pojdite in učite

Kopanjska knjiga - Janez Kebe

Založba Ognjišče je izdala knjigo Kopanjska knjiga, v kateri je zbrana zgodovino župnij. Njen avtor, Janez Kebe, je bil gost naše nedeljske misijonske rubrike tudi zato, ker bo ves izkupiček od prodaje knjige šel v misijone.

VEČ ...|25. 10. 2020
Kopanjska knjiga - Janez Kebe

Založba Ognjišče je izdala knjigo Kopanjska knjiga, v kateri je zbrana zgodovino župnij. Njen avtor, Janez Kebe, je bil gost naše nedeljske misijonske rubrike tudi zato, ker bo ves izkupiček od prodaje knjige šel v misijone.

Jure Sešek

misijoniliteraturacerkevzgodovina

Naš gost

VEČ ...|24. 10. 2020
Robert Simonišek

Robert Simonišek je doktor umetnostne zgodovine. Podrobneje se je ukvarjal s slovensko secesijo. Izdal je tudi nekaj pesniških zbirk. Je tudi prevajalec. Z nami je delil nekaj o svojem otroštvu, odločitvi za poklic ter o ljubezni do umetnosti in lepega.

Robert Simonišek

Robert Simonišek je doktor umetnostne zgodovine. Podrobneje se je ukvarjal s slovensko secesijo. Izdal je tudi nekaj pesniških zbirk. Je tudi prevajalec. Z nami je delil nekaj o svojem otroštvu, odločitvi za poklic ter o ljubezni do umetnosti in lepega.

pogovorpoezijaliteraturakultura

Naš gost

Robert Simonišek

Robert Simonišek je doktor umetnostne zgodovine. Podrobneje se je ukvarjal s slovensko secesijo. Izdal je tudi nekaj pesniških zbirk. Je tudi prevajalec. Z nami je delil nekaj o svojem otroštvu, odločitvi za poklic ter o ljubezni do umetnosti in lepega.

VEČ ...|24. 10. 2020
Robert Simonišek

Robert Simonišek je doktor umetnostne zgodovine. Podrobneje se je ukvarjal s slovensko secesijo. Izdal je tudi nekaj pesniških zbirk. Je tudi prevajalec. Z nami je delil nekaj o svojem otroštvu, odločitvi za poklic ter o ljubezni do umetnosti in lepega.

Mateja Subotičanec

pogovorpoezijaliteraturakultura

Doživetja narave

VEČ ...|17. 4. 2020
S smehom z gora nad koronavirus

Kaj je boljšega kot dobra zgodba, ki kratkočasi in še nasmeje obenem? V teh časih bo vseh 17 svežih planinskih zgodb Dušana Škodiča zelo prav prišlo. Popeljejo nas v stare čase, ko se je bilo treba do izhodišča peljati z avtobusom, govorijo pa tudi o čisto aktualnih gorniških izkušnjah. Z avtorjem smo se pogovarjali o tem, kako so nastale in slišali tudi dve zgodbi.

S smehom z gora nad koronavirus

Kaj je boljšega kot dobra zgodba, ki kratkočasi in še nasmeje obenem? V teh časih bo vseh 17 svežih planinskih zgodb Dušana Škodiča zelo prav prišlo. Popeljejo nas v stare čase, ko se je bilo treba do izhodišča peljati z avtobusom, govorijo pa tudi o čisto aktualnih gorniških izkušnjah. Z avtorjem smo se pogovarjali o tem, kako so nastale in slišali tudi dve zgodbi.

naravagoresmehliteraturaplaninstvo

Doživetja narave

S smehom z gora nad koronavirus
Kaj je boljšega kot dobra zgodba, ki kratkočasi in še nasmeje obenem? V teh časih bo vseh 17 svežih planinskih zgodb Dušana Škodiča zelo prav prišlo. Popeljejo nas v stare čase, ko se je bilo treba do izhodišča peljati z avtobusom, govorijo pa tudi o čisto aktualnih gorniških izkušnjah. Z avtorjem smo se pogovarjali o tem, kako so nastale in slišali tudi dve zgodbi.
VEČ ...|17. 4. 2020
S smehom z gora nad koronavirus
Kaj je boljšega kot dobra zgodba, ki kratkočasi in še nasmeje obenem? V teh časih bo vseh 17 svežih planinskih zgodb Dušana Škodiča zelo prav prišlo. Popeljejo nas v stare čase, ko se je bilo treba do izhodišča peljati z avtobusom, govorijo pa tudi o čisto aktualnih gorniških izkušnjah. Z avtorjem smo se pogovarjali o tem, kako so nastale in slišali tudi dve zgodbi.

Blaž Lesnik

naravagoresmehliteraturaplaninstvo

Od slike do besede

VEČ ...|6. 8. 2019
Temna stran Dela

Lahko bi bila le ena napeta kriminalka. Ker pa je resnična, je tudi tragična.Govorimo o knjigi Temna stran Dela, ki jo je iz arhivov povzel mag. Igor Omerza.Tudi tu se izkaže, da resničnost piše srhlivejše zgodbe, kot jih lahko ustvari pisateljska domišljija.

Temna stran Dela

Lahko bi bila le ena napeta kriminalka. Ker pa je resnična, je tudi tragična.Govorimo o knjigi Temna stran Dela, ki jo je iz arhivov povzel mag. Igor Omerza.Tudi tu se izkaže, da resničnost piše srhlivejše zgodbe, kot jih lahko ustvari pisateljska domišljija.

literaturazgodovina

Od slike do besede

Temna stran Dela
Lahko bi bila le ena napeta kriminalka. Ker pa je resnična, je tudi tragična.Govorimo o knjigi Temna stran Dela, ki jo je iz arhivov povzel mag. Igor Omerza.Tudi tu se izkaže, da resničnost piše srhlivejše zgodbe, kot jih lahko ustvari pisateljska domišljija.
VEČ ...|6. 8. 2019
Temna stran Dela
Lahko bi bila le ena napeta kriminalka. Ker pa je resnična, je tudi tragična.Govorimo o knjigi Temna stran Dela, ki jo je iz arhivov povzel mag. Igor Omerza.Tudi tu se izkaže, da resničnost piše srhlivejše zgodbe, kot jih lahko ustvari pisateljska domišljija.

Mateja Subotičanec

literaturazgodovina

Naš gost

VEČ ...|15. 6. 2019
dr. Barbara Pregelj, prevajalnka in literarna zgodovinarka

Naša gostja je trdno povezana s španščino, v zadnjem času pa tudi z baskovščino, ki nam jo bo v oddaji tudi predstavila. Barbara Pregelj je z nami delila tudi svoj pogled na delo profesorice književnosti, urednice ter motivatorke za branje. Bodite z nami.

dr. Barbara Pregelj, prevajalnka in literarna zgodovinarka

Naša gostja je trdno povezana s španščino, v zadnjem času pa tudi z baskovščino, ki nam jo bo v oddaji tudi predstavila. Barbara Pregelj je z nami delila tudi svoj pogled na delo profesorice književnosti, urednice ter motivatorke za branje. Bodite z nami.

literaturabranjebaskovščinašpanščinaBarbara PregeljMalinc

Naš gost

dr. Barbara Pregelj, prevajalnka in literarna zgodovinarka
Naša gostja je trdno povezana s španščino, v zadnjem času pa tudi z baskovščino, ki nam jo bo v oddaji tudi predstavila. Barbara Pregelj je z nami delila tudi svoj pogled na delo profesorice književnosti, urednice ter motivatorke za branje. Bodite z nami.
VEČ ...|15. 6. 2019
dr. Barbara Pregelj, prevajalnka in literarna zgodovinarka
Naša gostja je trdno povezana s španščino, v zadnjem času pa tudi z baskovščino, ki nam jo bo v oddaji tudi predstavila. Barbara Pregelj je z nami delila tudi svoj pogled na delo profesorice književnosti, urednice ter motivatorke za branje. Bodite z nami.

Damijana Medved

literaturabranjebaskovščinašpanščinaBarbara PregeljMalinc

Od slike do besede

VEČ ...|2. 4. 2019
V deželi stripov

Z nami je bil Juan Juvančič, ilustrator in ustvarjalec stripov, ki nam je več povedal o tej likovno-literarni zvrsti ter o tem kako se je sam srečal z njo.

V deželi stripov

Z nami je bil Juan Juvančič, ilustrator in ustvarjalec stripov, ki nam je več povedal o tej likovno-literarni zvrsti ter o tem kako se je sam srečal z njo.

kulturaliteraturaumetnostrisankestripiotrocimladi

Od slike do besede

V deželi stripov
Z nami je bil Juan Juvančič, ilustrator in ustvarjalec stripov, ki nam je več povedal o tej likovno-literarni zvrsti ter o tem kako se je sam srečal z njo.
VEČ ...|2. 4. 2019
V deželi stripov
Z nami je bil Juan Juvančič, ilustrator in ustvarjalec stripov, ki nam je več povedal o tej likovno-literarni zvrsti ter o tem kako se je sam srečal z njo.

Mateja Subotičanec

kulturaliteraturaumetnostrisankestripiotrocimladi

Radijski roman

VEČ ...|23. 8. 2018
Brez otrok - 44. del

Spremljali smo Grace, ki ji je po spovedi z ramen in vratu padlo velikansko breme.

Brez otrok - 44. del

Spremljali smo Grace, ki ji je po spovedi z ramen in vratu padlo velikansko breme.

vzgojakulturaliteratura

Radijski roman

Brez otrok - 44. del
Spremljali smo Grace, ki ji je po spovedi z ramen in vratu padlo velikansko breme.
VEČ ...|23. 8. 2018
Brez otrok - 44. del
Spremljali smo Grace, ki ji je po spovedi z ramen in vratu padlo velikansko breme.

Matjaž Merljak

vzgojakulturaliteratura

Radijski roman

VEČ ...|16. 8. 2018
Brez otrok, 43. del

Spremljamo Michaela, ki sinovoma govori o času, ko ne bo več duhovnikov.

Brez otrok, 43. del

Spremljamo Michaela, ki sinovoma govori o času, ko ne bo več duhovnikov.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 43. del
Spremljamo Michaela, ki sinovoma govori o času, ko ne bo več duhovnikov.
VEČ ...|16. 8. 2018
Brez otrok, 43. del
Spremljamo Michaela, ki sinovoma govori o času, ko ne bo več duhovnikov.

Matjaž Merljak

literatura

Od slike do besede

VEČ ...|19. 6. 2018
Ivan Cankar

Mineva sto let od smrti največjega slovenskega pisatelja in pesnika Ivana Cankarja in o njem je v oddaji Od slike do besede govoril dr. Igor Grdina. Ker pa smo tudi v letu evropske kulturne dediščine, smo tudi o tej temi slišali nekaj besed.

Ivan Cankar

Mineva sto let od smrti največjega slovenskega pisatelja in pesnika Ivana Cankarja in o njem je v oddaji Od slike do besede govoril dr. Igor Grdina. Ker pa smo tudi v letu evropske kulturne dediščine, smo tudi o tej temi slišali nekaj besed.

literatura

Od slike do besede

Ivan Cankar
Mineva sto let od smrti največjega slovenskega pisatelja in pesnika Ivana Cankarja in o njem je v oddaji Od slike do besede govoril dr. Igor Grdina. Ker pa smo tudi v letu evropske kulturne dediščine, smo tudi o tej temi slišali nekaj besed.
VEČ ...|19. 6. 2018
Ivan Cankar
Mineva sto let od smrti največjega slovenskega pisatelja in pesnika Ivana Cankarja in o njem je v oddaji Od slike do besede govoril dr. Igor Grdina. Ker pa smo tudi v letu evropske kulturne dediščine, smo tudi o tej temi slišali nekaj besed.

Mateja Subotičanec

literatura

Radijski roman

VEČ ...|14. 6. 2018
Brez otrok, 34. del

Preselili smo se v sodno dvorano, kjer se bo začel primer zaradi odklonitve tabletke za splav na kliniki za naravno načrtovanje družine.

Brez otrok, 34. del

Preselili smo se v sodno dvorano, kjer se bo začel primer zaradi odklonitve tabletke za splav na kliniki za naravno načrtovanje družine.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 34. del
Preselili smo se v sodno dvorano, kjer se bo začel primer zaradi odklonitve tabletke za splav na kliniki za naravno načrtovanje družine.
VEČ ...|14. 6. 2018
Brez otrok, 34. del
Preselili smo se v sodno dvorano, kjer se bo začel primer zaradi odklonitve tabletke za splav na kliniki za naravno načrtovanje družine.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|7. 6. 2018
Brez otrok, 33. del

Michael Burns mlajši je skoraj vedno v navzočnosti ljudi, ki jih ni poznal, čutil globoko tesnobo. Ne pa pri Rebecci Wlodarczyki, ki ga je spremljali pri vožnji iz Svete votline v Narbrook.

Brez otrok, 33. del

Michael Burns mlajši je skoraj vedno v navzočnosti ljudi, ki jih ni poznal, čutil globoko tesnobo. Ne pa pri Rebecci Wlodarczyki, ki ga je spremljali pri vožnji iz Svete votline v Narbrook.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 33. del
Michael Burns mlajši je skoraj vedno v navzočnosti ljudi, ki jih ni poznal, čutil globoko tesnobo. Ne pa pri Rebecci Wlodarczyki, ki ga je spremljali pri vožnji iz Svete votline v Narbrook.
VEČ ...|7. 6. 2018
Brez otrok, 33. del
Michael Burns mlajši je skoraj vedno v navzočnosti ljudi, ki jih ni poznal, čutil globoko tesnobo. Ne pa pri Rebecci Wlodarczyki, ki ga je spremljali pri vožnji iz Svete votline v Narbrook.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|31. 5. 2018
Brez otrok, 32. del

Družina Burns iz Svete votline pomaga ubogim v župniji svete Marte. Oskrbujejo jih z mlečnimi izdelki, mesom in zelenjavo.

Brez otrok, 32. del

Družina Burns iz Svete votline pomaga ubogim v župniji svete Marte. Oskrbujejo jih z mlečnimi izdelki, mesom in zelenjavo.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 32. del
Družina Burns iz Svete votline pomaga ubogim v župniji svete Marte. Oskrbujejo jih z mlečnimi izdelki, mesom in zelenjavo.
VEČ ...|31. 5. 2018
Brez otrok, 32. del
Družina Burns iz Svete votline pomaga ubogim v župniji svete Marte. Oskrbujejo jih z mlečnimi izdelki, mesom in zelenjavo.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|24. 5. 2018
Brez otrok, 31. del

Župnik John želi pomagati župljanoma, ki so ju prizadeli državni varčevalni načrti in si ne moreta privoščita osnovnih zdravil, ker nimata dodatnega zdravstvenega zavarovanja.

Brez otrok, 31. del

Župnik John želi pomagati župljanoma, ki so ju prizadeli državni varčevalni načrti in si ne moreta privoščita osnovnih zdravil, ker nimata dodatnega zdravstvenega zavarovanja.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 31. del
Župnik John želi pomagati župljanoma, ki so ju prizadeli državni varčevalni načrti in si ne moreta privoščita osnovnih zdravil, ker nimata dodatnega zdravstvenega zavarovanja.
VEČ ...|24. 5. 2018
Brez otrok, 31. del
Župnik John želi pomagati župljanoma, ki so ju prizadeli državni varčevalni načrti in si ne moreta privoščita osnovnih zdravil, ker nimata dodatnega zdravstvenega zavarovanja.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|17. 5. 2018
Brez otrok, 30. del

Ozek krog ljudi želi vpeljati novo veroizpoved in prevzeti popoln nadzor sveta, še posebej obubožanih Združenih držav Amerike.

Brez otrok, 30. del

Ozek krog ljudi želi vpeljati novo veroizpoved in prevzeti popoln nadzor sveta, še posebej obubožanih Združenih držav Amerike.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 30. del
Ozek krog ljudi želi vpeljati novo veroizpoved in prevzeti popoln nadzor sveta, še posebej obubožanih Združenih držav Amerike.
VEČ ...|17. 5. 2018
Brez otrok, 30. del
Ozek krog ljudi želi vpeljati novo veroizpoved in prevzeti popoln nadzor sveta, še posebej obubožanih Združenih držav Amerike.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|10. 5. 2018
Brez otrok, 29. del

Na hitro sklicanem sestanku Sveta globalne nadzorne oblasti so se med drugim ustavili ob misli, da imamo do splošne blaginje skupno odgovornost.

Brez otrok, 29. del

Na hitro sklicanem sestanku Sveta globalne nadzorne oblasti so se med drugim ustavili ob misli, da imamo do splošne blaginje skupno odgovornost.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 29. del
Na hitro sklicanem sestanku Sveta globalne nadzorne oblasti so se med drugim ustavili ob misli, da imamo do splošne blaginje skupno odgovornost.
VEČ ...|10. 5. 2018
Brez otrok, 29. del
Na hitro sklicanem sestanku Sveta globalne nadzorne oblasti so se med drugim ustavili ob misli, da imamo do splošne blaginje skupno odgovornost.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|3. 5. 2018
Brez otrok, 28. del

Jim Gillespie se je zelo prizadeval, da bi začeli zdraviti dvanajstletno Margaret Anne, a kolega mu je skušal dopovedati, da je pred državo nemogoče upravičiti drago zdravljenje otrok.

Brez otrok, 28. del

Jim Gillespie se je zelo prizadeval, da bi začeli zdraviti dvanajstletno Margaret Anne, a kolega mu je skušal dopovedati, da je pred državo nemogoče upravičiti drago zdravljenje otrok.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 28. del
Jim Gillespie se je zelo prizadeval, da bi začeli zdraviti dvanajstletno Margaret Anne, a kolega mu je skušal dopovedati, da je pred državo nemogoče upravičiti drago zdravljenje otrok.
VEČ ...|3. 5. 2018
Brez otrok, 28. del
Jim Gillespie se je zelo prizadeval, da bi začeli zdraviti dvanajstletno Margaret Anne, a kolega mu je skušal dopovedati, da je pred državo nemogoče upravičiti drago zdravljenje otrok.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|26. 4. 2018
Brez otrok, 27. del

Trenutek nepazljivosti lahko spremeni tok življenja. V avtomobil Grace Seltzer se je zaletela ženska, ki je prevozila stop znak. Mama se je premikala, hčerka pa ne.

Brez otrok, 27. del

Trenutek nepazljivosti lahko spremeni tok življenja. V avtomobil Grace Seltzer se je zaletela ženska, ki je prevozila stop znak. Mama se je premikala, hčerka pa ne.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 27. del
Trenutek nepazljivosti lahko spremeni tok življenja. V avtomobil Grace Seltzer se je zaletela ženska, ki je prevozila stop znak. Mama se je premikala, hčerka pa ne.
VEČ ...|26. 4. 2018
Brez otrok, 27. del
Trenutek nepazljivosti lahko spremeni tok življenja. V avtomobil Grace Seltzer se je zaletela ženska, ki je prevozila stop znak. Mama se je premikala, hčerka pa ne.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|19. 4. 2018
Brez otrok, 26. del

Michael Burns je več tednov načrtoval ogled Svete votline, nobeden izmed načrtov ni vključeval pretepa z eno od živali. Bil je osramočen zaradi neprimerne reakcije.

Brez otrok, 26. del

Michael Burns je več tednov načrtoval ogled Svete votline, nobeden izmed načrtov ni vključeval pretepa z eno od živali. Bil je osramočen zaradi neprimerne reakcije.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 26. del
Michael Burns je več tednov načrtoval ogled Svete votline, nobeden izmed načrtov ni vključeval pretepa z eno od živali. Bil je osramočen zaradi neprimerne reakcije.
VEČ ...|19. 4. 2018
Brez otrok, 26. del
Michael Burns je več tednov načrtoval ogled Svete votline, nobeden izmed načrtov ni vključeval pretepa z eno od živali. Bil je osramočen zaradi neprimerne reakcije.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|12. 4. 2018
Brez otrok, 25. del

Michael Burns je župniku Sweeneyju ter najbližjim prijateljem, Gillespijevima in Delgadovim pokazal Sveto votlino.

Brez otrok, 25. del

Michael Burns je župniku Sweeneyju ter najbližjim prijateljem, Gillespijevima in Delgadovim pokazal Sveto votlino.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 25. del
Michael Burns je župniku Sweeneyju ter najbližjim prijateljem, Gillespijevima in Delgadovim pokazal Sveto votlino.
VEČ ...|12. 4. 2018
Brez otrok, 25. del
Michael Burns je župniku Sweeneyju ter najbližjim prijateljem, Gillespijevima in Delgadovim pokazal Sveto votlino.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|5. 4. 2018
Brez otrok, 24. del

Usode ne moremo pregnati z molitvijo. Z molitvijo se lahko samo prebijemo skoznjo, pravi župnik Sweeney. Ko se nam bo klic k svetosti zdel prezahteven, bo to rodilo preporod islama.

Brez otrok, 24. del

Usode ne moremo pregnati z molitvijo. Z molitvijo se lahko samo prebijemo skoznjo, pravi župnik Sweeney. Ko se nam bo klic k svetosti zdel prezahteven, bo to rodilo preporod islama.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 24. del
Usode ne moremo pregnati z molitvijo. Z molitvijo se lahko samo prebijemo skoznjo, pravi župnik Sweeney. Ko se nam bo klic k svetosti zdel prezahteven, bo to rodilo preporod islama.
VEČ ...|5. 4. 2018
Brez otrok, 24. del
Usode ne moremo pregnati z molitvijo. Z molitvijo se lahko samo prebijemo skoznjo, pravi župnik Sweeney. Ko se nam bo klic k svetosti zdel prezahteven, bo to rodilo preporod islama.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|29. 3. 2018
Brez otrok, 23. del

Amerika je po katastrofi v Kaliforniji še bolj prizadela nova v New Yorku. Država je postala ohromljena, izbruhnila je državljanska vojna. Župnik Sweeney je vernikom naglasil, da samo v molitvi vedno znova lahko najdemo rešitev.

Brez otrok, 23. del

Amerika je po katastrofi v Kaliforniji še bolj prizadela nova v New Yorku. Država je postala ohromljena, izbruhnila je državljanska vojna. Župnik Sweeney je vernikom naglasil, da samo v molitvi vedno znova lahko najdemo rešitev.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 23. del
Amerika je po katastrofi v Kaliforniji še bolj prizadela nova v New Yorku. Država je postala ohromljena, izbruhnila je državljanska vojna. Župnik Sweeney je vernikom naglasil, da samo v molitvi vedno znova lahko najdemo rešitev.
VEČ ...|29. 3. 2018
Brez otrok, 23. del
Amerika je po katastrofi v Kaliforniji še bolj prizadela nova v New Yorku. Država je postala ohromljena, izbruhnila je državljanska vojna. Župnik Sweeney je vernikom naglasil, da samo v molitvi vedno znova lahko najdemo rešitev.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|15. 3. 2018
Brez otrok, 22. del

Abdul Gafur Kan je končal zadnji pogovor z očetom, potem pa s kilotonsko jedrsko bombo, ki je imela enako moč, kot tista nad Hirošimo, odšel na ulice na ulice Manhattna.

Brez otrok, 22. del

Abdul Gafur Kan je končal zadnji pogovor z očetom, potem pa s kilotonsko jedrsko bombo, ki je imela enako moč, kot tista nad Hirošimo, odšel na ulice na ulice Manhattna.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 22. del
Abdul Gafur Kan je končal zadnji pogovor z očetom, potem pa s kilotonsko jedrsko bombo, ki je imela enako moč, kot tista nad Hirošimo, odšel na ulice na ulice Manhattna.
VEČ ...|15. 3. 2018
Brez otrok, 22. del
Abdul Gafur Kan je končal zadnji pogovor z očetom, potem pa s kilotonsko jedrsko bombo, ki je imela enako moč, kot tista nad Hirošimo, odšel na ulice na ulice Manhattna.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|8. 3. 2018
Brez otrok, 21. del

Oče se vselej zavzema za svoje otroke. Abdul Gafur Kan je pred načrtovanim terorističnim napadom še zadnjič poklical očeta.

Brez otrok, 21. del

Oče se vselej zavzema za svoje otroke. Abdul Gafur Kan je pred načrtovanim terorističnim napadom še zadnjič poklical očeta.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 21. del
Oče se vselej zavzema za svoje otroke. Abdul Gafur Kan je pred načrtovanim terorističnim napadom še zadnjič poklical očeta.
VEČ ...|8. 3. 2018
Brez otrok, 21. del
Oče se vselej zavzema za svoje otroke. Abdul Gafur Kan je pred načrtovanim terorističnim napadom še zadnjič poklical očeta.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|1. 3. 2018
Brez otrok, 20. del

Kako se namerava odvetnik Paul Nicolosi spopasti s tožbo proti kliniki za naravno načrtovanje družine, ker ni odobrila abortivne tabletke.

Brez otrok, 20. del

Kako se namerava odvetnik Paul Nicolosi spopasti s tožbo proti kliniki za naravno načrtovanje družine, ker ni odobrila abortivne tabletke.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 20. del
Kako se namerava odvetnik Paul Nicolosi spopasti s tožbo proti kliniki za naravno načrtovanje družine, ker ni odobrila abortivne tabletke.
VEČ ...|1. 3. 2018
Brez otrok, 20. del
Kako se namerava odvetnik Paul Nicolosi spopasti s tožbo proti kliniki za naravno načrtovanje družine, ker ni odobrila abortivne tabletke.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|22. 2. 2018
Brez otrok, 19. del

Ker klinika za naravo načrtovanje družine ni odobrila abortivne tabletke, je bila proti njej vložena tožba. Maggie in Jim sta zaprepadena.

Brez otrok, 19. del

Ker klinika za naravo načrtovanje družine ni odobrila abortivne tabletke, je bila proti njej vložena tožba. Maggie in Jim sta zaprepadena.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 19. del
Ker klinika za naravo načrtovanje družine ni odobrila abortivne tabletke, je bila proti njej vložena tožba. Maggie in Jim sta zaprepadena.
VEČ ...|22. 2. 2018
Brez otrok, 19. del
Ker klinika za naravo načrtovanje družine ni odobrila abortivne tabletke, je bila proti njej vložena tožba. Maggie in Jim sta zaprepadena.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|15. 2. 2018
Brez otrok, 18. del

Michael Burns svojemu sinu Patriku predstavlja nov podvig - selitev na vzhodno obalo na samooskrbno ozemlje.

Brez otrok, 18. del

Michael Burns svojemu sinu Patriku predstavlja nov podvig - selitev na vzhodno obalo na samooskrbno ozemlje.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 18. del
Michael Burns svojemu sinu Patriku predstavlja nov podvig - selitev na vzhodno obalo na samooskrbno ozemlje.
VEČ ...|15. 2. 2018
Brez otrok, 18. del
Michael Burns svojemu sinu Patriku predstavlja nov podvig - selitev na vzhodno obalo na samooskrbno ozemlje.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|8. 2. 2018
Brez otrok, 17. del

Živimo v zadnji minuti civilizacije. Svet je naredil zadnji korak k jedrski zimi. Smo rod, ki je uradno približal tempirano časovno bombo minuto do sodnega dne. Kako bo ukrepal Michael Burns?

Brez otrok, 17. del

Živimo v zadnji minuti civilizacije. Svet je naredil zadnji korak k jedrski zimi. Smo rod, ki je uradno približal tempirano časovno bombo minuto do sodnega dne. Kako bo ukrepal Michael Burns?

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 17. del
Živimo v zadnji minuti civilizacije. Svet je naredil zadnji korak k jedrski zimi. Smo rod, ki je uradno približal tempirano časovno bombo minuto do sodnega dne. Kako bo ukrepal Michael Burns?
VEČ ...|8. 2. 2018
Brez otrok, 17. del
Živimo v zadnji minuti civilizacije. Svet je naredil zadnji korak k jedrski zimi. Smo rod, ki je uradno približal tempirano časovno bombo minuto do sodnega dne. Kako bo ukrepal Michael Burns?

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|1. 2. 2018
Brez otrok, 16. del

Župnik John je vernikom po potresu, pri katerem je Kalifornija izgubila več kot sedem odstotkov zemeljske mase, govoril, kako Kristus kliče vernike, naj pazijo, da Njegova luč ne bo ugasnila.

Brez otrok, 16. del

Župnik John je vernikom po potresu, pri katerem je Kalifornija izgubila več kot sedem odstotkov zemeljske mase, govoril, kako Kristus kliče vernike, naj pazijo, da Njegova luč ne bo ugasnila.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 16. del
Župnik John je vernikom po potresu, pri katerem je Kalifornija izgubila več kot sedem odstotkov zemeljske mase, govoril, kako Kristus kliče vernike, naj pazijo, da Njegova luč ne bo ugasnila.
VEČ ...|1. 2. 2018
Brez otrok, 16. del
Župnik John je vernikom po potresu, pri katerem je Kalifornija izgubila več kot sedem odstotkov zemeljske mase, govoril, kako Kristus kliče vernike, naj pazijo, da Njegova luč ne bo ugasnila.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|25. 1. 2018
Brez otrok, 15. del

Kako je revolucija bioloških znanosti povezana s sprožanjem naravnih nesreč - zaradi umetnega potresa je San Francisco izginil z zemeljskega obličja.

Brez otrok, 15. del

Kako je revolucija bioloških znanosti povezana s sprožanjem naravnih nesreč - zaradi umetnega potresa je San Francisco izginil z zemeljskega obličja.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 15. del
Kako je revolucija bioloških znanosti povezana s sprožanjem naravnih nesreč - zaradi umetnega potresa je San Francisco izginil z zemeljskega obličja.
VEČ ...|25. 1. 2018
Brez otrok, 15. del
Kako je revolucija bioloških znanosti povezana s sprožanjem naravnih nesreč - zaradi umetnega potresa je San Francisco izginil z zemeljskega obličja.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|18. 1. 2018
Brez otrok, 14. del

Nožnični obročki za preprečitev spočetja so nekakšna prelomnica v revoluciji bioloških znanosti.

Brez otrok, 14. del

Nožnični obročki za preprečitev spočetja so nekakšna prelomnica v revoluciji bioloških znanosti.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 14. del
Nožnični obročki za preprečitev spočetja so nekakšna prelomnica v revoluciji bioloških znanosti.
VEČ ...|18. 1. 2018
Brez otrok, 14. del
Nožnični obročki za preprečitev spočetja so nekakšna prelomnica v revoluciji bioloških znanosti.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|11. 1. 2018
Brez otrok, 13. del

Maggie in Grace sta si prizadevali za ohranitev življenja otroka pod srcem neznane obiskovalke klinike za naravno načrtovanje družine, ki je hotela le priti do abortivne tabletke.

Brez otrok, 13. del

Maggie in Grace sta si prizadevali za ohranitev življenja otroka pod srcem neznane obiskovalke klinike za naravno načrtovanje družine, ki je hotela le priti do abortivne tabletke.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 13. del
Maggie in Grace sta si prizadevali za ohranitev življenja otroka pod srcem neznane obiskovalke klinike za naravno načrtovanje družine, ki je hotela le priti do abortivne tabletke.
VEČ ...|11. 1. 2018
Brez otrok, 13. del
Maggie in Grace sta si prizadevali za ohranitev življenja otroka pod srcem neznane obiskovalke klinike za naravno načrtovanje družine, ki je hotela le priti do abortivne tabletke.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|4. 1. 2018
Brez otrok, 12. del

Michael Burns je ogorčen nad svojim rodom, ki je uničil deželo. Znal je opaziti razvoj stvari pred večino drugimi. Ko je ukrepal, je to storil hitro, odločno, nestrpno.

Brez otrok, 12. del

Michael Burns je ogorčen nad svojim rodom, ki je uničil deželo. Znal je opaziti razvoj stvari pred večino drugimi. Ko je ukrepal, je to storil hitro, odločno, nestrpno.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 12. del
Michael Burns je ogorčen nad svojim rodom, ki je uničil deželo. Znal je opaziti razvoj stvari pred večino drugimi. Ko je ukrepal, je to storil hitro, odločno, nestrpno.
VEČ ...|4. 1. 2018
Brez otrok, 12. del
Michael Burns je ogorčen nad svojim rodom, ki je uničil deželo. Znal je opaziti razvoj stvari pred večino drugimi. Ko je ukrepal, je to storil hitro, odločno, nestrpno.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|17. 12. 2017
Brez otrok, 11. del

Duhovnik, kot je John Sweeney, ne more samo stati ob strani in pustiti družine v težavah.

Brez otrok, 11. del

Duhovnik, kot je John Sweeney, ne more samo stati ob strani in pustiti družine v težavah.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 11. del
Duhovnik, kot je John Sweeney, ne more samo stati ob strani in pustiti družine v težavah.
VEČ ...|17. 12. 2017
Brez otrok, 11. del
Duhovnik, kot je John Sweeney, ne more samo stati ob strani in pustiti družine v težavah.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|10. 12. 2017
Brez otrok, 10. del

Namen revolucije bioloških znanosti je uničiti vero, vero v Boga.

Brez otrok, 10. del

Namen revolucije bioloških znanosti je uničiti vero, vero v Boga.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 10. del
Namen revolucije bioloških znanosti je uničiti vero, vero v Boga.
VEČ ...|10. 12. 2017
Brez otrok, 10. del
Namen revolucije bioloških znanosti je uničiti vero, vero v Boga.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|3. 12. 2017
Brez otrok, 9 del

Revolucija bioloških znanosti bo v človekov krvni obtok vstavila nanobote, ki se bodo borili proti staranju in boleznim. Lahko bodo tudi programirali različne vzorce dejanskih človekovih izkušenj ...

Brez otrok, 9 del

Revolucija bioloških znanosti bo v človekov krvni obtok vstavila nanobote, ki se bodo borili proti staranju in boleznim. Lahko bodo tudi programirali različne vzorce dejanskih človekovih izkušenj ...

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 9 del
Revolucija bioloških znanosti bo v človekov krvni obtok vstavila nanobote, ki se bodo borili proti staranju in boleznim. Lahko bodo tudi programirali različne vzorce dejanskih človekovih izkušenj ...
VEČ ...|3. 12. 2017
Brez otrok, 9 del
Revolucija bioloških znanosti bo v človekov krvni obtok vstavila nanobote, ki se bodo borili proti staranju in boleznim. Lahko bodo tudi programirali različne vzorce dejanskih človekovih izkušenj ...

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|26. 11. 2017
Brez otrok, 8. del

Maggie Gillespie in hčerka Grace sta na kliniki za naravno načrtovanje družine svete Gianne Molla v Narbrooku prisluhnili zgodbi mlade mame o težavah z zanositvijo.

Brez otrok, 8. del

Maggie Gillespie in hčerka Grace sta na kliniki za naravno načrtovanje družine svete Gianne Molla v Narbrooku prisluhnili zgodbi mlade mame o težavah z zanositvijo.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 8. del
Maggie Gillespie in hčerka Grace sta na kliniki za naravno načrtovanje družine svete Gianne Molla v Narbrooku prisluhnili zgodbi mlade mame o težavah z zanositvijo.
VEČ ...|26. 11. 2017
Brez otrok, 8. del
Maggie Gillespie in hčerka Grace sta na kliniki za naravno načrtovanje družine svete Gianne Molla v Narbrooku prisluhnili zgodbi mlade mame o težavah z zanositvijo.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|19. 11. 2017
Brez otrok, 7. del

Spremljali smo Michaela Burnsa ob opazovanju vzpona in rasti izraelske države.

Brez otrok, 7. del

Spremljali smo Michaela Burnsa ob opazovanju vzpona in rasti izraelske države.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 7. del
Spremljali smo Michaela Burnsa ob opazovanju vzpona in rasti izraelske države.
VEČ ...|19. 11. 2017
Brez otrok, 7. del
Spremljali smo Michaela Burnsa ob opazovanju vzpona in rasti izraelske države.

Matjaž Merljak

literatura

Priporočamo
|
Aktualno

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|26. 4. 2020
P. Kerubin Tušek

P. Kerubin Tušek

Jože Bartolj

duhovnostpolitika

Pogovor o

VEČ ...|16. 6. 2021
Poraba energije, njeno pridobivanje in vpliv na okolje

Človeštvo je zelo odvisno od energije, vajeno je udobja ogrevanih stanovanj, rabe avtomobilov, naprav in pripomočkov, vse je narejeno na dotik po sistemu takoj in zdaj … Kaj to pomeni z vidika porabe energije, načinov njenega pridobivanja in predvsem varstva okolja tako doma kot v svetu? O dejstvih in možnostih bodo govorili predsednik uprave Gen-I Robert Golob, univerzitetni profesor in grosupeljski župan Peter Verlič in nekdanji evropski poslanec Lojze Peterle.

Poraba energije, njeno pridobivanje in vpliv na okolje

Človeštvo je zelo odvisno od energije, vajeno je udobja ogrevanih stanovanj, rabe avtomobilov, naprav in pripomočkov, vse je narejeno na dotik po sistemu takoj in zdaj … Kaj to pomeni z vidika porabe energije, načinov njenega pridobivanja in predvsem varstva okolja tako doma kot v svetu? O dejstvih in možnostih bodo govorili predsednik uprave Gen-I Robert Golob, univerzitetni profesor in grosupeljski župan Peter Verlič in nekdanji evropski poslanec Lojze Peterle.

Silvestra Sadar

politikaenergijaokolje

Komentar tedna

VEČ ...|11. 6. 2021
mag. Božo Rustja: Ekologija in ekonomija

Vem, da kapitalizem ni idealen družbeni sistem. Kapitalizem zagovarja napredek za vsako ceno, tudi za ceno ekološke škode. Še bolj, ko v iskanju dobička zanemarja družinsko življenje. Starejši imajo tako nizke pokojnine, da se z njimi ne morejo dostojno preživljati. V Sloveniji so stvari še bolj zapletene, saj so se v kapitaliste velikokrat prelevili rdeči direktorji, ki so iz upravljavcev tovarn postali njihovi lastniki. Stranka Levica ni prijateljica zasebne lastnine. Tako da na bi neki način rad videl politike Levice, ki bi odvzemali premoženje svojim nekdanjim somišljenikom, ki so si v času »prvotne akumulacije« pridobili veliko premoženje. Velikokrat tudi na nepravičen način.

mag. Božo Rustja: Ekologija in ekonomija

Vem, da kapitalizem ni idealen družbeni sistem. Kapitalizem zagovarja napredek za vsako ceno, tudi za ceno ekološke škode. Še bolj, ko v iskanju dobička zanemarja družinsko življenje. Starejši imajo tako nizke pokojnine, da se z njimi ne morejo dostojno preživljati. V Sloveniji so stvari še bolj zapletene, saj so se v kapitaliste velikokrat prelevili rdeči direktorji, ki so iz upravljavcev tovarn postali njihovi lastniki. Stranka Levica ni prijateljica zasebne lastnine. Tako da na bi neki način rad videl politike Levice, ki bi odvzemali premoženje svojim nekdanjim somišljenikom, ki so si v času »prvotne akumulacije« pridobili veliko premoženje. Velikokrat tudi na nepravičen način.

Radio Ognjišče

komentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|14. 6. 2021
Ustavni sodnik Jaklič, vrhovna sodnika Zobec in pravnik Zupančič ob 30 letnici Slovenije o težavah slovesnkega pravosodnega sistema

Pred 30-tim rojstnim dnevom Slovenije smo v oddaji Spoznanje več, predsodek manj gostili kar štiri goste. Ustavnega sodnika dr. dr. Klemena Jakliča, vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca ter nekdanjega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu dr. Boštjana M. Zupančiča. V ospredje smo postavili tranzicijo pravosodja, razvoj demokracije, vlogo vodstvenih struktur v pravosodju ter izobraževanja na tem področju. Nismo pa mogli mimo vprašanja o medijih kot sodnikih na naši samostojni poti.

Ustavni sodnik Jaklič, vrhovna sodnika Zobec in pravnik Zupančič ob 30 letnici Slovenije o težavah slovesnkega pravosodnega sistema

Pred 30-tim rojstnim dnevom Slovenije smo v oddaji Spoznanje več, predsodek manj gostili kar štiri goste. Ustavnega sodnika dr. dr. Klemena Jakliča, vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca ter nekdanjega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu dr. Boštjana M. Zupančiča. V ospredje smo postavili tranzicijo pravosodja, razvoj demokracije, vlogo vodstvenih struktur v pravosodju ter izobraževanja na tem področju. Nismo pa mogli mimo vprašanja o medijih kot sodnikih na naši samostojni poti.

Alen Salihović

pogovorustavno sodiščevrhovno sodiščepolitikaSlovenija 30 let

Globine

VEČ ...|8. 6. 2021
O sanjah

Tokrat smo v Globinah ponovili odlomke iz prve oddaje (januar 2018) o sanjah, njihovi razlagi in pomenu v Svetem pismu. Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

O sanjah

Tokrat smo v Globinah ponovili odlomke iz prve oddaje (januar 2018) o sanjah, njihovi razlagi in pomenu v Svetem pismu. Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnostsanjeSveto pismo

Zgodbe za otroke

VEČ ...|16. 6. 2021
Sovja bitka

Ste že slišali, da ljudje na Havajih častijo sovo? Bi radi izvedeli zakaj? Prisluhnite pravljici o boginji, lačnem možu in pravični hvaležnosti.

Sovja bitka

Ste že slišali, da ljudje na Havajih častijo sovo? Bi radi izvedeli zakaj? Prisluhnite pravljici o boginji, lačnem možu in pravični hvaležnosti.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|17. 6. 2021
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

vatikan

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 6. 2021
Kordinator leta bratov Kralj v občini Dobrepolje Stane Škulj o odkritju spomenika

Kordinator leta bratov Kralj v občini Dobrepolje Stane Škulj o odkritju spomenika

Jože Bartolj

kulturaStane ŠkuljFrance in Tone KraljKraljevo leto

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|17. 6. 2021
Jelka Verk II.

Jelka Verk je sicer doma v organizaciji dogodkov, v zadnjem letu pa se je uspešno predstavila tudi po edinstveni in zelo inovativni ideji, po personalizirano ukrojenih jaknah, ki jih v paketu po naročilu prejmemo na dom, mi jih le še zašijemo. Česa podobnega v svetu še ni. Ideja se razvija in dobiva nove poudarke, vse več sodelujočih, vključenih, tudi takšnih, za katere v družbe ni toliko posluha.     

Jelka Verk II.

Jelka Verk je sicer doma v organizaciji dogodkov, v zadnjem letu pa se je uspešno predstavila tudi po edinstveni in zelo inovativni ideji, po personalizirano ukrojenih jaknah, ki jih v paketu po naročilu prejmemo na dom, mi jih le še zašijemo. Česa podobnega v svetu še ni. Ideja se razvija in dobiva nove poudarke, vse več sodelujočih, vključenih, tudi takšnih, za katere v družbe ni toliko posluha.     

Nataša Ličen

podjetništvogospodarstvoinovativnost

Svetovalnica

VEČ ...|17. 6. 2021
Ali v družini spremljate svoj denarni tok?

Tokrat smo se v Svetovalnici posvetili spremljanju in načrtovanje družinskega finančnega toka. Zakaj spremljati, kako načrtovati in na kakšen način zastaviti dobro gospodarjenje v družini - tako v dobrih kot težkih časih? Z nami je bil Aleš Čerin.

Ali v družini spremljate svoj denarni tok?

Tokrat smo se v Svetovalnici posvetili spremljanju in načrtovanje družinskega finančnega toka. Zakaj spremljati, kako načrtovati in na kakšen način zastaviti dobro gospodarjenje v družini - tako v dobrih kot težkih časih? Z nami je bil Aleš Čerin.

Blaž Lesnik

svetovanjedružbaodnosi