V oddaji o kulturi o tem, da je izšla nova, druga letošnja številka revije Božja beseda danes in pa o zasedanju Unescovega odbora za svetovno dediščino.
V oddaji o kulturi o tem, da je izšla nova, druga letošnja številka revije Božja beseda danes in pa o zasedanju Unescovega odbora za svetovno dediščino.
V Šempolaju se je v nedeljo zvečer, 21. julija, pod naslovom Enkrat še videl bi rad Itako rodno ... odvila osrednja slovesnost v sklopu praznovanj ob 100-letnici pisateljevega rojstva »V Rebulovem vetru 1924–2024«. Nekaj vtisov s slovesnosti v Kulturnih utrinkih!
V Šempolaju se je v nedeljo zvečer, 21. julija, pod naslovom Enkrat še videl bi rad Itako rodno ... odvila osrednja slovesnost v sklopu praznovanj ob 100-letnici pisateljevega rojstva »V Rebulovem vetru 1924–2024«. Nekaj vtisov s slovesnosti v Kulturnih utrinkih!
O častitljivi obletnici, 100 letnici Goriške Mohorjeve družbe, smo govorili s predsednikom monsinjorjem, prelatom Renatom Podbersičem.
O častitljivi obletnici, 100 letnici Goriške Mohorjeve družbe, smo govorili s predsednikom monsinjorjem, prelatom Renatom Podbersičem.
Vlada je sprejela načrt upravljanja kulturnega spomenika državnega pomena grad Turjak za obdobje 2024-2028. Načrt je temeljni dokument za zagotovitev trajnega, učinkovitega in usklajenega upravljanja gradu, ki ima status kulturnega spomenika državnega pomena. Režiser Vinci Vogue Anžlovar je posnel nov mladinski celovečerni film Tartinijev ključ, katerega scenarij je prilagodil po istoimenskem romanu Romana Kukoviča. Zgodba je umeščena v poletni Piran, kjer se križajo poti otrok iz različnih družbenih okolij. Trije otroci se lotijo ugank srednjeveškega mesta. Film prihaja na velika platna oktobra.
Vlada je sprejela načrt upravljanja kulturnega spomenika državnega pomena grad Turjak za obdobje 2024-2028. Načrt je temeljni dokument za zagotovitev trajnega, učinkovitega in usklajenega upravljanja gradu, ki ima status kulturnega spomenika državnega pomena. Režiser Vinci Vogue Anžlovar je posnel nov mladinski celovečerni film Tartinijev ključ, katerega scenarij je prilagodil po istoimenskem romanu Romana Kukoviča. Zgodba je umeščena v poletni Piran, kjer se križajo poti otrok iz različnih družbenih okolij. Trije otroci se lotijo ugank srednjeveškega mesta. Film prihaja na velika platna oktobra.
Te dni mineva sto let od rojstva sopranistke Ondine Otta Klasinc. Rodila se je 16. julija 1924 v Trstu, umrla pa 14. junija 2016 v Mariboru. Bila je ena najpomembnejših opernih pevk, ki je s svojo umetniško prezenco zaznamovala ne le slovensko operno krajino 20. stoletja, pač pa očarala domala ves svet. V Novem mestu bosta med 12. in 17. avgustom ponovno potekala mednarodna delavnica in festival Jazzinty. Letošnja 24. izdaja bo izpostavljala povezavo med glasbo in plesom, v festivalskem delu pa bo mogoče slišati 11 koncertov, med katerimi bo tudi nastop dobitnika skladateljske nagrade jazzon Luke Zabrica.
Te dni mineva sto let od rojstva sopranistke Ondine Otta Klasinc. Rodila se je 16. julija 1924 v Trstu, umrla pa 14. junija 2016 v Mariboru. Bila je ena najpomembnejših opernih pevk, ki je s svojo umetniško prezenco zaznamovala ne le slovensko operno krajino 20. stoletja, pač pa očarala domala ves svet. V Novem mestu bosta med 12. in 17. avgustom ponovno potekala mednarodna delavnica in festival Jazzinty. Letošnja 24. izdaja bo izpostavljala povezavo med glasbo in plesom, v festivalskem delu pa bo mogoče slišati 11 koncertov, med katerimi bo tudi nastop dobitnika skladateljske nagrade jazzon Luke Zabrica.
V sklopu 24. kulturnega poletnega festivala Studenec bo v petek premiera domače gledališke predstave Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan pri Domžalah “Čevljar baron”. Delo Rudolfa Hahna je z glasbo opremil Slavko Avsenik mlajši, priredil in režiral pa ga je Lojze Stražar, ki ga v pogovoru tudi predstavlja.
V sklopu 24. kulturnega poletnega festivala Studenec bo v petek premiera domače gledališke predstave Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan pri Domžalah “Čevljar baron”. Delo Rudolfa Hahna je z glasbo opremil Slavko Avsenik mlajši, priredil in režiral pa ga je Lojze Stražar, ki ga v pogovoru tudi predstavlja.
V Piranskem svetilniku so odprli razstavo o svetilniku na Piranski punti, ki so jo pripravile muzejske svetnice Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran. Razstava, ki ni del rednega programa muzeja za letošnje leto, je nastala na željo Občine Piran, da se prostori svetilnika in nekdanjega stanovanja svetilničarja odprejo za javnost. V sklopu Ljubljana Festivala so v Viteški dvorani Križank odprli razstavo XXVII. Mednarodne likovne kolonije, ki je potekala od 5. julija. Selektor Tomo Vran je tudi letos povabil osem likovnih umetnikov - štirje akademski slikarji in slikarke so iz Slovenije, drugi prihajajo iz Češke, Kitajske, Severne Makedonije in Turčije.
V Piranskem svetilniku so odprli razstavo o svetilniku na Piranski punti, ki so jo pripravile muzejske svetnice Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran. Razstava, ki ni del rednega programa muzeja za letošnje leto, je nastala na željo Občine Piran, da se prostori svetilnika in nekdanjega stanovanja svetilničarja odprejo za javnost. V sklopu Ljubljana Festivala so v Viteški dvorani Križank odprli razstavo XXVII. Mednarodne likovne kolonije, ki je potekala od 5. julija. Selektor Tomo Vran je tudi letos povabil osem likovnih umetnikov - štirje akademski slikarji in slikarke so iz Slovenije, drugi prihajajo iz Češke, Kitajske, Severne Makedonije in Turčije.
V teh dneh se v Sloveniji mudi Mladinski simfonični orkester iz pokrajine Twente na Nizozemskem, ki bo imel koncerte v Arboretumu Volčji potok, Piranu in Kranjski Gori. Orkester in gostovanje je predstavil eden od prostovoljnih sodelavcev pri organizaciji Edo Zorman.
V teh dneh se v Sloveniji mudi Mladinski simfonični orkester iz pokrajine Twente na Nizozemskem, ki bo imel koncerte v Arboretumu Volčji potok, Piranu in Kranjski Gori. Orkester in gostovanje je predstavil eden od prostovoljnih sodelavcev pri organizaciji Edo Zorman.
Čas počitnic - ko se lahko posvetimo sebi.
Počitniško pozdravljeni!
Ne glede na to, kje ste in s kom, so vaši dopustniški trenutki že mimo ali ste ravno sredi njih, morda pa odštevate do začetka letošnjih, upam, da ste te sreče mož in žena, ko v vsakem dnevu poskrbite za trenutek sprostitve, oddiha in odmika. Ne čakate vse leto na nekaj prostih tednov, ko že z vsem vrh glave obteženi komaj čakate izstopa iz predvidljive vsakdanjosti.
V pehanju za prepogosto neulovljivim, kar prepozno spoznamo, nam v času življenja spolzi mimo množica hipnih, a zelo pomembnih, čeprav kratkih utrinkov, ki bi do-dali žlahtnejši priokus, vnesli (več) smisla in vedrine, tudi za naprej.
Če smo skozi vsakdanji ritem ponavljajočega zaporedja vendarle pozorni na majhna odstopanja, na detajle, ali se potrudimo sami in igrivo vnašamo komaj opazne spremembe v vsak nov dan, svoj in ostalih sobivajočih, kar je veliko vredno, se naš čas gotovo vrti v globlji zavesti. Že samo ponavljanje stavka, ko zjutraj odpremo oči in si rečemo, da danes nič ne bo samo po sebi umevno, in seveda potem to tudi živimo, slej ali prej prinese spremembo.
Vrsto let že me bolj zanimata razpoloženje in vzdušje, v kakršnih bom preživela dopust, kot to, kam grem in kje bom. Zato običajno ne načrtujem vnaprej, vsaj ne nekaj mesecev prej. Težko se januarja vživljam v poletno soparo ali poleti v misli na silvestrovo. Ljubše mi je in veliko večji izziv nekaj dni prej, ali ko pač nastopi dopustniški dan D, razmišljati, kaj bi mi dobro delo, je bilo česa preveč, kaj pogrešam, si želim miru in tišine, ubega pred vrvežem ali prav nasprotno, pogrešam družbo, ljudi, velemesto, dogajanje, si želim aktivnosti, brez posedanja. Pa tudi vreme ne igra zanemarljive vloge.
Če mi uspe uskladiti idejo in potrebo srca, me počitniška doživetja pomirijo in sem hvaležna, ko me ob njih preplavi občutek, da sem, kjer je tisti trenutek odmerjen prostor tudi zame. Pa naj bo to kilometre daleč, na gori, ki je mojemu domu najbližja, ob natrpanem jezeru z le nekaj pol metra prostora zame ali na domačem dvorišču. Lokacija postane drugotnega pomena. Pomembno je le, kakšno je moje razpoloženje in počitniško vzdušje.
Spominjam se let, ko smo zaradi gradnje doma premišljeno vlagali in je bilo treba temu primerno iskati tudi možnosti letovanja. Kako nepozabno je vse do danes ostalo takratno preprosto, a vsebinsko pestro, pohajkovanje ob bližnjih jezerih ali do slapov, kakšnih prav veličastnih, čeprav skritih ob brezpotjih, pa izvirnost popotniških malic.
V pogovoru mi je ne dolgo tega starejša hči priznala, da so se ji ti naši posebni družinski počitniški tedni zdeli čudni. Takrat je misel seveda obdržala zase, jo je pa nosila v sebi, kako čudna starša sva. Zakaj ne hodimo, kot vsi normalni, na morje? Zakaj odkrivamo kotičke, ki niso obljudeni, zakaj moramo na pot, ne da bi imeli vnaprej določeno, kje bomo spali in če bo za nas sploh prenočišče? To je bil namreč kar klasičen scenarij. No, danes, ko se odrasli pogovarjava o tem, pa je nasmejana do ušes in z največ ohranjenimi spomini svojevrstnih počitniških prigod. Zabava nas s pripovedovanji marsikatero poletno popoldne.
Izkazali so se za dobro, z leti, drobci robinzonske zaupljivosti in spontanosti, zato jima ostajam zvesta in sta del mojega ne samo poletnega utripa, ampak življenja sploh.
Še bolj verjamem v to, ko vidim, da svet ne postaja, ampak je globalna vas, v kateri izgubljamo pristnost drugačnih. Še naprej bom torej lovila domače posebnosti, kolikor jih še je.
Morda se pa srečamo kje na razpotju za vogalom.
Pa lepe počitnice!
Spregovorili smo o boju Evropske centralne banke z inflacijo prek spreminjanja ključnih obrestnih mer in vplivu omenjenega na prebivalce in podjetja. V ospredju pogovora je bila tudi vloga Banke Slovenije pri zagotavljanju stabilnosti bančnega sistema, rekordni poslovni rezultati komercialnih bank, pa tudi gospodarska napoved za Slovenijo. Gost je bil guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, s katerim smo se dotaknili tudi delovanja plačilnih sistemov, krepitve digitalnega poslovanja in s tem povezanih izzivov.
»Vse, kar sem videl, je bil čudež. Da živim. Da lahko govorim, hodim. Topla postelja po napornem dnevu. Tako sem začel pisati dnevnik vsakodnevnih hvaležnosti.«
Tako je v predgovor zapisal avtor knjige z naslovom Življenje je darilo, Stefanos Ksenakis. Tokrat smo za vas izbrali dve njegovi zgodbi, ki sta kot nalašč za poletne dni, kakršna je tudi knjiga.
Simona Kokot je članica Združenja glasbenih terapevtov Slovenije. Svetovala je o učinkovitosti glasbene terapije, tudi pri današnjih izzivih, kot so demenca, avtizem, stres, depresija, travmatične izkušnje in drugo.
Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.
Družili smo se ob izvrstni glasbi gospel legende in ene najbolj uspešnih gospel pevk vseh časov CeCe Winans. Letos spomladi je izšel njen album More Than This, ki je bil v Nashville-u posnet v živo, ob prepevanju več kot 1.200 zbranih, s čimer je želela CeCe Winans še poudariti vidik gospel in slavilne glasbe … da je to glasba, ki zares svoj namen dobi in zaživi, ko skupnost skupaj zapoje Bogu v čast in hvalo!
Petkov večer je skušal prinesti osvežitev. Tokrat ne glasbene, ampak besedno. Slišali ste tri kratke humoreske duhovnika Karla Gržana, ki jih je izdal v knjigi založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.